Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 39/95, 48/95 – popravek, 23/97, 65/98 in 77/98) je Občinski svet občine Kočevje na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA
1. člen
Območje Občine Kočevje obsega območja naslednjih naselij:
Borovec pri Kočevski Reki, Breg pri Kočevju, Brezovica pri Predgradu, Bukova Gora, Cvišlerji, Čeplje, Črni Potok pri Kočevju, Dol, Dolga vas, Dolnja Briga, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornja Briga, Gornje Ložine, Gotenica, Hreljin, Hrib pri Koprivniku, Jelenja vas, Kačji Potok, Kleč, Klinja vas, Knežja Lipa, Koblarji, Kočarji, Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Komolec, Konca vas, Koprivnik, Kralji, Kuhlarji, Laze pri Oneku, Laze pri Predgradu, Livold, Mačkovec, Mahovnik, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Mozelj, Mrtvice, Muha vas, Nemška Loka, Nove Ložine, Novi Lazi, Ograja, Onek, Paka pri Predgradu, Podlesje, Podstene, Polom, Predgrad, Preža, Primoži, Pugled pri Starem Logu, Rajhenav, Rajndol, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Seč, Slovenska vas, Smuka, Spodnja Bilpa, Spodnji Log, Stara Cerkev, Stari Breg, Stari Log, Staro Brezje, Suhi Potok, Svetli Potok, Šalka vas, Škrilj, Štalcerji, Topla Reber, Trnovec, Vimolj pri Predgradu, Vrbovec, Vrt, Zajčje Polje, Zdihovo in Željne.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje izvirne naloge določene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v izvrševanje država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina sodeluje s sosednjimi in z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež Občine Kočevje je v Kočevju. Občina ima žig, grb, zastavo, občinski praznik in priznanja ter častne nazive, ki jih določi občinski svet z odlokom. Žig je okrogle oblike, premera 35 mm, z naslednjo vsebino: Občina Kočevje, Kočevje. V sredini polja je grb mesta Kočevje.
II. KRAJEVNE SKUPNOSTI
6. člen
Občina je razdeljena na krajevne skupnosti Kočevje-mesto, Ivan Omerza-Livold, Kočevska Reka, Poljanska dolina, Šalka vas in Stara Cerkev.
Krajevna skupnost Kočevje-mesto obsega mesto Kočevje in naselje Mahovnik.
Krajevna skupnost Ivan Omerza-Livold obsega naselja: Črni Potok, Dolga vas, Kačji Potok, Knežja Lipa, Kočarji, Livold, Mozelj, Rajndol, Spodnji Log, Suhi Potok, Svetli Potok in Zajčje Polje.
Krajevna skupnost Kočevska Reka obsega naselja: Borovec pri Kočevski Reki, Dolnja Briga, Dragarji, Gornja Briga, Gotenica, Inlauf, Koče, Kočevska Reka, Kuhlerji, Lapinje, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Muha vas, Novi Lazi, Ograja, Podlesje, Pokštanj, Preža, Prežulje, Primoži, Ravne pri Borovcu, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Škrilj, Štalcerji, Turkova Draga, Verderb in Zdihovo.
Krajevna skupnost Poljanska dolina obsega naselja: Brezovica pri Predgradu, Bukova Gora, Čeplje, Dol, Hreljin, Jelenja vas, Kralji, Laze pri Predgradu, Nemška Loka, Paka pri Predgradu, Predgrad, Spodnja Bilpa, Vimolj pri Predgradu in Vrt.
Krajevna skupnost Šalka vas obsega naselja: Cvišlerji, Hrib pri Koprivniku, Klinja vas, Koprivnik, Laze pri Oneku, Mačkovec, Onek, Podstene, Rajhenau, Stari Breg, Staro Brezje, Šalka vas in Željne.
Krajevna skupnost Stara Cerkev obsega naselja: Breg pri Kočevju, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornje Ložine, Kleč, Koblarji, Komolec, Konca vas, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mrtvice, Nove Ložine, Polom, Pugled pri Starem Logu, Seč, Slovenska vas, Smuka, Stara Cerkev, Stari Log, Topla Reber, Trnovec in Vrbovec.
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa z neomejenimi pooblastili v okviru nalog, določenih v tem statutu.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Občina subsidiarno odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti.
7. člen
Krajevna skupnost lahko opravlja na svojem območju naslednje naloge:
– na podlagi 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah skrbi za izvajanje gospodarskih javnih služb v skladu z odloki, ki urejajo izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb v občini,
– skrbi za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, namenjenih izvajanju javnih služb iz prejšnje alinee,
– skrbi za gradnjo, vzdrževanje in asfaltiranje lokalnih (krajevnih) cest in javnih poti,
– skrbi za vzpostavitev, vzdrževanje in upravljanje sistemov kabelske televizije,
– skrbi za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih objektov, namenjenih kulturnim in drugim dejavnostim,
– vzdržuje zelene površine v naselju,
– skrbi za čistočo javnih površin,
– skrbi za izgled kraja,
– skrbi za gasilsko dejavnost,
– skrbi za organizacijo kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– upravlja s premoženjem, ki ga ima v lasti, kakor tudi z drugim premoženjem po pooblastilu občine,
– sodeluje z občino pri urejanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in v vojni,
– daje mnenja pri zadevah, ki jih obravnava občinski svet in ki se tičejo prostora in prebivalcev na območju krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge v skladu z občinskimi predpisi.
8. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz proračuna občine, prostovoljnih prispevkov, daril, dediščin, volil in samoprispevka. Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti se v proračunu razporedijo po krajevnih skupnostih, upoštevaje število prebivalcev krajevnih skupnosti, oddaljenost od občinskega središča, velikosti, naloge in posebne potrebe posamezne krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost vsako leto pred začetkom postopka za sprejem proračuna predloži županu delovni program, ki izkazuje potrebe po sredstvih za prihodnje proračunsko leto.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Pri uporabi sredstev, ki jih pridobijo iz občinskega proračuna, so krajevne skupnosti vezane na namen, ki je določen s proračunom ali drugim aktom občinskega sveta.
9. člen
V enem mesecu po uveljavitvi proračuna občine svet krajevne skupnosti sprejme finančni načrt, v katerem se podrobneje po namenih opredelijo izdatki v okviru obsega sredstev, namenjenega delovanju krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti mora finančni načrt takoj po sprejetju predložiti občinskemu svetu.
Občinski svet lahko zadrži izvajanje finančnega načrta, če ni v skladu z zakonom, tem statutom, odlokom ali proračunom občine.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora krajevna skupnost uskladiti finančni načrt z zakonom, tem statutom, odlokom ali proračunom občine v 60 dneh. Če tega ne stori, se ustavi proračunsko financiranje krajevne skupnosti, krajevna skupnost pa mora občini povrniti vsa sredstva, ki jih je že pridobila iz proračuna za leto, za katero je bil sprejet finančni načrt.
10. člen
Krajevna skupnost mora gospodariti s svojim premoženjem kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja krajevne skupnosti je dopustna le proti plačilu; razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge tovrstne namene.
Za izbiro izvajalcev del in sklepanje pogodb med krajevno skupnostjo in temi izvajalci se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo javna naročila.
11. člen
Finančno poslovanje krajevnih skupnosti nadzirajo občinski svet, nadzorni odbor in župan.
Oseba, ki se izkaže s pooblastilom nadzornega odbora ali občinskega sveta, ima vpogled v finančno dokumentacijo krajevne skupnosti. Vpogled v to dokumentacijo ima tudi župan.
12. člen
Organ krajevne skupnosti je svet. Število članov sveta krajevne skupnosti se določi v statutu krajevne skupnosti.
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika, ki predstavlja in zastopa krajevno skupnost in vodi delo sveta.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika krajevne skupnosti, ki opravlja strokovne in organizacijske naloge za svet krajevne skupnosti.
Strokovne naloge za krajevno skupnost lahko opravlja tudi občinska uprava.
13. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema vse odločitve, pomembne za delovanje krajevne skupnosti, zlasti pa:
– sprejema finančni načrt in zaključni račun,
– sprejema letni program dela krajevne skupnosti,
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti,
– odloča o sklepanju pogodb in
– daje predloge ter mnenja občinskemu svetu.
14. člen
Svet krajevne skupnosti v soglasju z občinskim svetom sprejme statut krajevne skupnosti, s katerim uredi delovanje krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti mora biti v skladu s statutom občine.
15. člen
Svet krajevne skupnosti na zahtevo občinskega sveta ali župana tema organoma poroča o delovanju krajevne skupnosti, zlasti pa o porabi sredstev.
16. člen
Svet krajevne skupnosti odloča na sejah. Sejam lahko prisostvujejo krajani, člani občinskega sveta in nadzornega odbora, župan, tajnik občine in vodje notranjih organizacijskih enot v občinski upravi.
17. člen
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti ali član sveta, ki nadomešča predsednika. Pravne posle v vrednosti nad 100.000 SIT predsednik sveta veljavno sklepa le s poprejšnjim soglasjem sveta krajevne skupnosti, pravne posle v vrednosti nad 500.000 pa s poprejšnjim soglasjem sveta krajevne skupnosti in župana.
18. člen
Svet krajevne skupnosti lahko za območje krajevne skupnosti skliče zbor krajanov, mora pa ga sklicati, če to zahteva najmanj 2% volivcev v krajevni skupnosti.
Zbor krajanov lahko odloča o vseh vprašanjih, o katerih sicer odloča svet krajevne skupnosti.
Zbor krajanov je sklepčen, če je ob uri sklica navzočih najmanj 5% volivcev v krajevni skupnosti.
19. člen
Občinski svet predhodno pridobi mnenje pristojnega organa krajevne skupnosti kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev pretežno te skupnosti.
20. člen
Občina Kočevje se lahko z eno ali več sosednjimi občinami združi v novo občino oziroma razdeli na dve ali več novih občin v skladu z zakonom.
III. NALOGE OBČINE
21. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravlja občinsko premoženje;
– omogoča pogoje in pospešuje gospodarski razvoj občine;
– v skladu z zakonom opravlja naloge na področju gostinstva, turizma in kmetijstva;
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
– pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju ter ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na področju občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– v skladu z zakonom ureja promet na svojem območju;
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
22. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe na podlagi zakona.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
23. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se sam odloči, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Svojo odločitev mora takoj sporočiti občinskemu svetu.
Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Na predlog župana lahko občinski svet s soglasjem podžupana sklene, da bo podžupan svojo funkcijo opravljal poklicno.
Če se med trajanjem mandata župan, ki opravlja funkcijo nepoklicno, odloči, da jo bo odslej opravljal poklicno, ali obratno, začne ta odločitev učinkovati s prvim dnem v mesecu, ki sledi dnevu, ko je župan o svoji odločitvi obvestil občinski svet.
Če se med trajanjem mandata podžupan, ki opravlja funkcijo poklicno, odloči, da jo bo odslej opravljal nepoklicno, začne ta odločitev učinkovati s prvim dnem v mesecu, ki sledi dnevu, ko je podžupan o svoji odločitvi obvestil župana in občinski svet.
24. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
25. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov na načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
26. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
27. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe župana v skladu z zakonom;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja odbore ter voli in razrešuje njihove člane;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa plačo oziroma del plače podžupana, članov občinskega sveta, odborov, komisij in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter ureja javne gospodarske in druge službe;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– imenuje člane svetov javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina;
– daje soglasje k imenovanju direktorjev zavodov, katerih ustanovitelj je občina.
28. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote.
Občinski svet sprejema splošne akte o vseh na občino prenesenih pristojnostih.
29. člen
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
30. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan in jo vodi do prevzema funkcije novega župana.
31. člen
Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
32. člen
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat v treh mesecih.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Dnevni red za sejo občinskega sveta predlaga župan oziroma člani občinskega sveta, ki so sklicali sejo. Dnevni red sprejme občinski svet. Spremembo ali dopolnitev dnevnega reda lahko na seji predlaga vsak član občinskega sveta.
33. člen
Seje občinskega sveta so javne.
V posebnih primerih, ki so opredeljeni v poslovniku občinskega sveta, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Ne glede na prejšnji odstavek imajo člani odborov pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
34. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
35. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
36. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
3. Odbori in komisije občinskega sveta
37. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za premoženjska in gospodarska vprašanja,
– odbor za finance,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za zdravstvo in socialno varstvo,
– odbor za šolstvo in otroško varstvo,
– odbor za kulturo in šport.
Odbori imajo pet članov. Organizacijo in delovno področje odborov določa poslovnik o delu občinskega sveta.
38. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja,
– statutarno-pravna komisija,
– komisijo za prošnje in pritožbe.
Komisije imajo pet članov. Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja imenuje občinski svet izmed svojih članov, za imenovanje ostalih komisij pa se uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo organizacijo in sestavo odborov občinskega sveta.
39. člen
Občinski svet lahko za posamezne naloge ustanovi občasna delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihove naloge.
Za občasna delovna telesa se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na stalna delovna telesa občinskega sveta.
40. člen
Za sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in občino se ustanovi sosvet župana kot njegov posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti oziroma njihovi pooblaščenci.
Sosvet obravnava vprašanja, povezana z življenjem občanov v krajevnih skupnostih in njihovim sodelovanjem pri odločanju v občini, vprašanja enakomernega razvoja krajevnih skupnosti in daje županu mnenja in predloge v zvezi s tem.
41. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte s svojega delovnega področja, razen proračuna in zaključnega računa.
42. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet razreši odbor.
Razrešitev odbora ni možna brez sočasne izvolitve novega odbora.
43. člen
Predsednike in člane odborov ter komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predsednik odbora ali komisije je lahko le član občinskega sveta.
Članstvo v odboru in komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi.
O izvolitvi članov odbora se glasuje praviloma tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. Listo kandidatov pripravi komisija za volitve in imenovanja.
44. člen
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov med kandidati članov sveta in kandidatov iz vrst občanov.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
4. Nadzorni odbor
45. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor nadzira župana, občinsko upravo, krajevne skupnosti, javna podjetja in javne zavode ter vse druge subjekte, ki pridobivajo sredstva iz proračuna ali druga občinska javna sredstva oziroma razpolagajo z občinskim premoženjem.
Nadzor obsega ugotovljene zakonitosti in pravilnosti poslovanja z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
46. člen
Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov. Za imenovanje nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe 43. in 44. člena tega statuta.
Članstvo v nadzornem odboru je nezdružljivo s funkcijo župana, podžupana in člana občinskega sveta, kakor tudi s članstvom v svetu ožjega dela občine, delom v občinski upravi in članstvom poslovodstva organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.
Mandat nadzornega odbora preneha s konstituiranjem novega občinskega sveta po volitvah.
Za razrešitev nadzornega odbora se smiselno uporablja 42. člen tega statuta. Razrešitev posameznega člana nadzornega odbora je možna iz smiselno enakih razlogov, kot veljajo za člana občinskega sveta (36. člen tega statuta).
47. člen
Nadzorni odbor ima predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor, vodi njegovo delo ter sklicuje in vodi njegove seje. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika član nadzornega odbora, ki ga določi predsednik.
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu.
Nadzorni odbor odloča z večino glasov vseh članov.
Nadzorni odbor opravlja nadzor po programu, ki ga določi sam, mora pa opraviti nadzor pri subjektu iz drugega odstavka 45. člena tega statuta, če to zahteva občinski svet, najmanj tretjina članov občinskega sveta ali župan.
Nadzorni odbor opravlja nadzor kolegijsko, preko svojega člana ali preko izvedenca, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. O načinu opravljanja nadzora odloča nadzorni odbor sam.
Nadzorni odbor opravlja nadzor napovedano ali nenapovedano. Nadzirana oseba je dolžna omogočiti članu nadzornega odbora oziroma izvedencu, ki se izkaže s pooblastilom, vpogled v dokumentacijo in normalno opravljanje nadzora.
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo njegovih poročil in z rednim obveščanjem javnosti o njegovem delu. Objava poročil se zagotovi tako, da so poročila na vpogled novinarjem in drugim zainteresiranim osebam.
5. Župan
48. člen
Občina ima župana in najmanj enega podžupana.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta z večino glasov navzočih članov.
49. člen
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 36. člena tega statuta.
50. člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.
51. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
52. člen
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
53. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitev občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
54. člen
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve sveta.
55. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega ali več podžupanov. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. Občinski svet na predlog župana imenuje podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana, opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
56. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
57. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezno krajevno skupnost. Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti, mora pa ga sklicati, če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti ali če tako določa zakon.
58. člen
Zahteva za sklic zbora občanov se vloži s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje osebne podatke, določene v 62. členu tega statuta. Vsak volivec v občini lahko da pobudo za podpisovanje zahteve za sklic zbora občanov.
Zahtevi za sklic zbora občanov je potrebno priložiti predlagani dnevni red.
Župan mora sklicati zbor občanov najkasneje petnajst dni po prejemu zahteve, od dneva sklica pa do dneva izvedbe pa lahko preteče najmanj osem in največ trideset dni. Sklic zbora občanov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali na krajevno običajen način.
Župan lahko zavrne zahtevo za sklic zbora občanov, če ni vložena v skladu z zakonom ali tem statutom. Vsak podpisnik zahteve lahko sproži upravni spor zoper županovo odločitev o zavrnitvi zahteve.
59. člen
Zbora občanov se lahko udeleži vsak volivec v občini.
Zbor občanov veljavno sklepa, če se ga udeleži najmanj 10 odstotkov volivcev v občini ali v krajevni skupnosti.
Zbor občanov vodi predsedujoči, ki ga izvolijo udeleženci zbora občanov z večino glasov na predlog najmanj desetih volivcev. Na predlog predsedujočega lahko zbor občanov sprejme pravila svojega dela.
60. člen
Zbor občanov razpravlja o delu občinskega sveta, župana in podžupana ter svetov krajevnih skupnosti in daje tem organom pripombe, pobude in mnenja o zadevah iz njihove pristojnosti.
Zbor občanov lahko razpravlja o posameznih vprašanjih iz pristojnosti občinskega sveta oziroma sveta krajevne skupnosti in zavzame o teh vprašanjih stališče.
Občinski svet in svet krajevne skupnosti sta dolžna obravnavati stališče, sprejeto na zboru občanov, na prvi seji po izvedbi zbora občanov, nista pa pravno vezana na to stališče.
61. člen
Volivci lahko v skladu z zakonom neposredno odločajo o posameznih vprašanjih na referendumu, ki se opravi kot naknadni referendum. Občinski svet lahko razpiše naknadni referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše posvetovalni referendum. Izid posvetovalnega referenduma ne zavezuje občinskega sveta.
62. člen
Pobuda za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma mora biti podprta z najmanj 30 podpisi na seznamu, ki vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Pobudo lahko da vsak volivec v občini, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ta pa mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom ali s statutom, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem na obrazcu pred pristojnim organom državne uprave. Župan določi vsebino obrazca in rok za zbiranje podpisov. Rok ne sme biti krajši od trideset dni in ne daljši od petinštirideset dni.
Za razpis referenduma, izvedbo glasovanja in ugotavljanje izida se glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom o lokalni samoupravi, uporabljajo določbe zakona, ki ureja zakonodajni referendum.
63. člen
Če je sprejeti splošni akt na referendumu potrjen ali če so potrjene njegove posamezne določbe, mora župan splošni akt objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt zavrnjen ali če so zavrnjene njegove posamezne določbe, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev, sprejeta na referendumu, zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
64. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločati najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločati najkasneje v enem mesecu.
Pobuda za zbiranje podpisov pod ljudsko iniciativo mora biti podprta s 30 podpisi na seznamu, ki vsebuje z zakonom predpisane osebne podatke. Volivci dajejo podporo ljudski iniciativi z osebnim podpisovanjem pred pristojnim organom državne uprave. Za ljudsko iniciativo se smiselno uporabljajo določbe 62. člena tega statuta.
V. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
65. člen
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
66. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja občinske uprave.
67. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijskih dejavnosti na svojem območju.
68. člen
Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu.
69. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
70. člen
Plače poklicnih občinskih funkcionarjev in del plače za nepoklicno opravljanje funkcije ureja zakon. Višino plače oziroma dela plače podžupana in del plače občinskih svetnikov določi občinski svet s pravilnikom. V tem aktu se določi tudi višino nagrade članov nadzornega odbora in članov delovnih teles OS, ki niso člani OS.
Količnik za določitev plače župana je 8,0, funkcijski dodatek pa znaša 50% tega količnika (4,0). Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Višino plače podžupana, ki funkcijo opravlja poklicno, določi občinski svet, ko odloči o poklicnem opravljanju funkcije podžupana. Plača podžupana ne sme preseči 80% plače, ki jo prejema župan oziroma, ki bi jo prejemal župan, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada del plače v višini do 80% dela plače, ki jo prejema župan oziroma, ki bi jo prejemal župan, če bi funkcijo opravljal nepoklicno.
Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša do 15% plače župana, to je plače, ki jo prejema župan, če funkcijo opravlja poklicno.
Za zaposlene v občinski upravi se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj zaposlenih v državnih organih.
Količnik za določitev plače tajnika se določi v skladu z zakonom glede na njegovo izobrazbo.
71. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdaja občinski svet.
72. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
73. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
74. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
75. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
76. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
77. člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
78. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
79. člen
Občina Kočevje organizira obvezne javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki:
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov,
– komunalna energetika;
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
80. člen
Občina zagotavlja opravljanje občinskih javnih služb:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občina lahko skupaj z drugimi občinami nastopa kot soustanoviteljica javnih podjetij in javnih zavodov.
81. člen
Svet z odlokom o gospodarskih in drugih javnih službah konkretneje opredeli ostala področja, na katerih bo organizirala javne službe.
V odloku se opredeli tudi način in oblike njihovega izvajanja.
82. člen
Občina lahko ustanovi sklade.
Občina je dolžna v skladu z materialnimi predpisi na posameznih področjih ustanoviti sklade.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
83. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O odtujitvi nepremičnin odloča občinski svet. O pridobitvi nepremičnin in o pridobitvi in odtujitvi premičnin pa odloča župan, če vrednost ne presega zneska, ki ga vsako leto s sklepom določi občinski svet.
84. člen
Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
85. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavlja bilanca prihodkov in odhodkov, ter račun financiranja, primerjalno s predhodnim letom.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
86. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
87. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.
88. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
89. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
90. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. in 2. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
91. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja, ter sredstev rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun s primerjavo podatkov s predhodnim letom, se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
92. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
93. člen
Občina se dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.
94. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov.
O poroštvu odloča občinski svet.
Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
95. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi izvedbi.
Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
96. člen
Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, izračunane na podlagi 20.a člena zakona o financiranju občin, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
97. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje župan, tajnik in nadzorni odbor.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
98. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte, ter prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, po postopku, opredeljenem v poslovniku za delo občinskega sveta.
99. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
100. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
101. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
102. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
103. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
104. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
105. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Posamični akti občine
106. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občinska uprava o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti.
107. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
108. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
109. člen
Občinski svet ali občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
110. člen
Občinski svet ali občina lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
111. člen
V postopkih za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov države zastopa občino župan.
112. člen
Občina kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
113. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
114. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
115. člen
Občina Kočevje se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva v skladu z zakonom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Kočevje (Uradni list RS, 39/95, 48/95 – popravek, 23/97, 65/98 in 77/98).
117. člen
Ta akt je sprejet, ko ga z dvetretjinsko večino vseh članov sprejme občinski svet in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 061-11/98-20
Kočevje, dne 12. marca 1999.
Župan
Občine Kočevje
Janko Veber, dipl. inž. gr. l. r.
