Na podlagi 18. člena statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne 10. 3. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Vojnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Vojnik (v nadaljevanju: svet), pristojnosti župana ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajna. Dokumenti se označijo z oznako zaupno.
5. člen
Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec, in sicer ob sredah ob 17. uri. Seja praviloma traja največ 5 ur.
6. člen
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta.
Predsednik delovnega telesa predstavlja in vodi delovno telo.
7. člen
Svet ima svoj pečat v obliki kroga premera 35 mm in je obrobljen z dvema vzporednima krogoma. V sredini pečata je grb Občine Vojnik v velikosti 13 mm, ob krožnicah pa je na spodnji polovici pečata glede na grb napis “OBČINA VOJNIK”, na zgornji polovici pa napis “OBČINSKI SVET”.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta, splošnih in drugih aktih sveta, ki jih podpisuje župan.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
8. člen
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče prejšnji župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
9. člen
Do potrditve mandata novega župana vodi prvo sejo sveta prejšnji župan. Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
10. člen
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
Članom sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
12. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora preveriti članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
Članstvo je praviloma vezano na mandatno obdobje organov, katerega član je predstavnik občine, razen v primeru iz prejšnjega člena.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
1. Splošne določbe
13. člen
Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. Člani sveta imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, vendar nimajo pravice na njih glasovati.
Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
15. člen
Skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.
2. Vprašanja in pobude članov sveta
16. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
Vprašanje oziroma pobuda člana sveta mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan člana na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
17. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud članov sveta morajo biti na seji obvezno prisotni župan, tajnik občine in predsedniki delovnih teles, kadar se obravnava zadeve iz njihovega področja. Če so župan, tajnik in predsedniki delovnih teles zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude članov sveta.
18. člen
Član sveta ima pravico postaviti vprašanje županu, predsedniku delovnega telesa ali tajniku občine. Vprašanje se postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 2 minuti.
Župan, predsednik delovnega telesa in tajnik lahko na vprašanje članov sveta odgovorijo pisno. Pisno mora biti podan odgovor tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj.
Pisno postavljeno vprašanje mora župan takoj posredovati tistemu, v katerega pristojnost spada. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je član sveta zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje na naslednji seji.
19. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa član sveta, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj na sami seji, mora podati pisni odgovor najkasneje na naslednji seji.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima član sveta pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki lahko traja največ 2 minuti.
20. člen
Če član sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Svet lahko sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava na seji sveta ali pa se to vprašanje uvrsti na dnevni red prve naslednje seje.
21. člen
Član sveta ima pravico dati pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Član sveta lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot 3 minute.
22. člen
Pisno pobudo pošlje županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta.
Če se pobuda nanaša na delo sveta, mora župan nanjo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red naslednje seje. Če član sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
23. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles.
Član sveta, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, član ne more obvestiti o svoji odsotnosti župana oziroma tajništvo občine, mora to storiti takoj, ko je mogoče.
24. člen
Če župan oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če se član sveta brez opravičila večkrat ne udeleži seje sveta, mora župan na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, ki ga je podprla na volitvah. O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
25. člen
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pristojnosti in obveznosti občine.
26. člen
Pristojnosti sveta so podrobneje urejene v statutu občine.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
27. člen
Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Rednih sej praviloma ni od 20. decembra do 10. januarja in v avgustu.
28. člen
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna izjava za sklic seje.
Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
29. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlaganim dnevnim redom se pošlje članom sveta najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki se bo na seji obravnavalo. Vabilo se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora, tajniku občine, predsednikom svetov krajevne skupnosti, lokalnim medijem in tudi predsednikom tistih političnih strank, ki niso zastopane v svetu.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
30. člen
Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali na pobudo delovnega telesa. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča ali na predlog delovnega telesa.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
31. člen
Korespondenčna seja sveta se lahko skliče, le izjemoma, kadar je odločitev sveta potrebna v roku, ki ne omogoča normalnega sklica redne ali izredne seje. Na ta način se lahko odloča le o zadevah, katerih vsebina je dovolj jasna, da ne zahteva dodatnih obrazložitev. Člani sveta pisno potrdijo oziroma zavrnejo sprejem sklepa.
32. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom sveta ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
33. člen
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
34. člen
Seje sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
35. člen
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
36. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
37. člen
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
38. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov ali združitev obravnav.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
39. člen
Posamezne točke dnevnega reda se praviloma obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda ali odloči, da bo zadevo obravnaval po hitrem postopku.
40. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Član sveta lahko na seji sveta pri posamezni točki dnevnega reda razpravlja največ dvakrat, vendar dolžina njegove razprave ne sme biti daljša kot 5 minut, ko prvič razpravlja in ne daljša kot 2 minuti, ko razpravlja drugič.
Predstavniku predlagatelja gradiva na seji lahko po potrebi časovno omeji razpravo le predsedujoči.
Člani sveta in predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do ugovorov, vendar sme posamezni ugovor trajati najdlje eno minuto. Ugovori imajo prednost pred ostalimi razpravami.
41. člen
Član sveta sme govoriti le o vprašanju, ki je predmet obravnave. Če se član sveta ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom ali z razpravo, mu predsedujoči lahko odvzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr. se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta.
42. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da župan besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 2 minuti.
43. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ali na zahtevo članov sveta.
V primeru prekinitve, predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine.
44. člen
Seje sveta se sklicujejo najprej ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot 5 ur.
Predsedujoči odredi 15-minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana sveta ali skupine, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred posamezno točko oziroma v okviru posamezne točke največ enkrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
45. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
46. člen
Predsedujoči sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede in skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
48. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če prekinja sogovornika ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče članu sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
50. člen
Član sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
51. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
53. člen
Člani sveta imajo pravico, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta.
Svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov sveta. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta. Skladno s statutom občine je za sprejem odločitev v posebnih primerih potrebna dvetretjinska večina vseh članov občinskega sveta, in sicer;
– za sprejem statuta,
– in ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine.
Poslovnik o delu sveta se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih izrekla “za” njen sprejem.
54. člen
Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
55. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet odloči o tajnem glasovanju, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
56. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
57. člen
Pri javnem glasovanju lahko posamezen član sveta glasuje “za” sprejem predlagane odločitve ali “proti” sprejemu predlagane odločitve.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, vendar v okviru posameznega glasovanja le enkrat in sme obrazložitev trajati največ 2 minuti.
58. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali četrtine članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za” ali “proti”.
59. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Član sveta glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih števil, kolikor kandidatov je treba imenovati.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
60. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh članov sveta, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja občinska uprava.
Članom sveta se vročijo glasovnice pri mizi predsedujočega, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri člani so dvignili glasovnico.
61. člen
Ko je glasovanje končano, predsedujoči in člana sveta, ki sta sodelovala pri izvedbi glasovanja, ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in “proti” oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja.
62. člen
Če člani sveta ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
63. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik. Seje se tudi snemajo na zvočni zapis.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Popravljena gradiva, ki so bila predložena oziroma obravnavana na seji, je treba predložiti k zapisniku ali najkasneje na naslednji seji.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi občinska uprava. Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Zapisnik seje, ki je bila zaprta za javnost, oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga gradivu za redno sejo. Člane sveta z njim seznani predsedujoči.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in delavec občinske uprave, ki je pisal zapisnik.
64. člen
Zapisniki sej se hranijo trajno, zvočni zapisi pa eno leto po preteku mandata članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila posneta.
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapis iz prejšnjega odstavka in pravico redakcijskih popravkov svojega govora na seji sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva.
Dobesedni zapisi se na zahtevo izročijo članom sveta, predlagateljem in županu.
65. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
Za ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, se smiselno uporabljajo zakonske določbe, ki urejajo ravnanje z materiali zaupne narave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
66. člen
Člani sveta in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in se hrani v občinski upravi.
Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana sveta, original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določili. O vpogledu v gradivo zaupnih materialov odloča župan.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
67. člen
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet zagotavlja tajnik z zaposlenimi v občinski upravi.
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles.
Za zapisnik seje sveta in delovnih teles sveta skrbi tajnik občine, ki lahko za vodenje zapisnikov določi druge delavce občinske uprave.
7. Delovna telesa sveta
68. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa sveta so odbori in komisije.
69. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo področje.
70. člen
Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge:
1. Odbor za družbene dejavnosti,
2. Odbor za finance in občinsko premoženje,
3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo,
4. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja,
5. Odbor za gospodarstvo in turizem.
Svet ima naslednje komisije:
1. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov sveta,
2. Komisijo za pripravo statuta in
3. Komisijo za vloge in pritožbe.
Naloge odborov in komisij so podrobno določene v statutu občine.
71. člen
Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. Odbori in komisije imajo praviloma pet članov.
72. člen
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta.
73. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
74. člen
Seje delovnih teles sklicuje v pisni obliki predsednik delovnega telesa na lastno pobudo ali na zahtevo sveta in župana. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 5 dni pred sejo delovnega telesa razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
Na sejo delovnega telesa se praviloma vabijo strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
VI. AKTI SVETA
1. Splošne določbe
75. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
76. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun in zaključni račun, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali drugem aktu določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa ter drugih aktov, za katere je določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
77. člen
Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje župan. Izvirnike aktov sveta se pečati in hrani v arhivu občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
78. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini.
79. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo ali član sveta, pošlje predlog odloka predsedujočemu.
80. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
81. člen
Predsedujoči pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
82. člen
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
83. člen
Ob prvi obravnavi osnutka predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Odlok je sprejet kot osnutek, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi odloka.
84. člen
V drugi obravnavi predloga razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
85. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi, kadar on ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
86. člen
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina navzočih članov. O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
87. člen
Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na prvi obravnavi.
88. člen
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
89. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejme svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
90. člen
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet z glasovanjem.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
91. člen
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
92. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
93. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
5. Postopek za sprejem proračuna
94. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
95. člen
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu skladno z veljavno zakonodajo.
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna. Na seji sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
96. člen
Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.
Svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predloga proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
97. člen
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki.
98. člen
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
99. člen
Na dopolnjeni predlog proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
100. člen
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.
101. člen
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti.
102. člen
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. Svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.
103. člen
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
104. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
105. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Komisija za pripravo statuta, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
106. člen
Če bi bil kak splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.
8. Sprejem drugih aktov sveta
107. člen
O drugih aktih, razen o odloku, o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spremljevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
108. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka, se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve odloka.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Postopek imenovanja
109. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu imenuje svet, se opravi po določbah tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se bo izvedlo tajno glasovanje, ga izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
110. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”.
111. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
112. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju dobi več kandidatov enako najvišje ali enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov, določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
113. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine ali če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta
114. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane delovnega telesa.
3. Imenovanje podžupana
115. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov sveta. O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloča svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
4. Postopek za razrešitev
116. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih imenuje po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
5. Odstop članov sveta, funkcionarjev občine in članov delovnih teles
117. člen
Funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana komisiji za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki pripravi predlog za glasovanje na občinskem svetu. Hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva, je komisija dolžna predlagati svetu novega kandidata.
Funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
118. člen
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem se usklajujejo, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
119. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če župan sklepa sveta ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX. JAVNOST DELA
120. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
121. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU
122. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
123. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
124. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Komisiji za pripravo statuta, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika Komisija za pripravo statuta. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija, odloči svet.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
125. člen
Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati dosedanji poslovnik občinskega sveta Občine Vojnik, objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/95.
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 235/3-99/7
Vojnik, dne 10. marca 1999.
Župan
Občine Vojnik
Beno Podergajs l. r.
