Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi je Občinski svet občine Žirovnica na 3. seji dne 24. 2. 1999 sprejel

Občina je ozemeljsko zaključena lokalna enota, ki je ustanovljena na osnovi zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij.

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter posamezne naloge, ki jih po predhodnem soglasju prenese v občinsko pristojnost država, če zagotovi sredstva za njihovo opravljanje.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in vzajemnosti.
Občina Žirovnica se lahko povezuje v pokrajino.

Občina je pravna oseba.
Sedež občine Žirovnica je Žirovnica, Breznica 3. Občino predstavlja in zastopa župan.

Občina Žirovnica ima svoj grb in zastavo. Opis in uporabo grba in zastave določa občinski odlok.

Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in standardne velikosti. Na zgornjem obodu pečata je besedilo: Občina Žirovnica, v sredini grb Občine Žirovnica.

Občina Žirovnica ima občinski praznik, ki se določi z odlokom.

Občina Žirovnica podeljuje zaslužnim posameznikom ter pravnim osebam priznanja in nagrade občine.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad določi občina z odlokom.

Območje Občine Žirovnica obsega naselja: Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica in Žirovnica.
Občinski svet z odlokom določi način obeleževanja meje občine.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, k v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom.
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki so pomembni za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno vamost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti.

Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.

Občina predpisuje davke in druge občinske dajatve.

Organi občine so:
– občinski svet
– župan,
– nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Drugi organi občine so:
– komisija, ustanovljena po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– štab civilne zaščite,
– svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj,
– ter druge organe občine, katerih ustanovitev in naloge so določene z zakonom.
Občinski svet z odlokom ustanovi enega ali več organov občinske uprave.
S posebnim aktom se določi izplačevanje nagrad članom organov občine oziroma uresničevanje drugih pravic za čas opravljanja funkcije.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da se seja zapre za javnost. Člani sveta o tem odločijo na podlagi glasovanja. Sklep je sprejet, če se zanj odloči več kot polovica prisotnih članov. V tem primeru se po seji izda uradno tiskovno poročilo.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave. O tem odloča organ občine sam na podlagi zakona.

Organi občine so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor zakon oziroma po njegovem pooblastilu statut občine ne določata drugače,
– odloča o najemu dolgoročnih posojil,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, gospodarske javne službe in izvaja ustanoviteljske pravice,
– ustanavlja režijske obrate,
– daje koncesije,
– določa davke in prispevke v skladu z zakonom,
– določa pogoje za priključevanje na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih storitev,
– določa ceno za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njunega delovanja v vojni,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut,
– imenuje člane drugih organov občine, ki so ustanovljeni na podlagi tretje alinee 13. člena.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug organ občine.

Občinski svet občine Žirovnica ima štirinajst članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po veljavni volilni zakonodaji.
Za volitve občinskega sveta je Občina Žirovnica ena volilna enota.

Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Če član občinskega sveta odstopi, se opravijo nadomestne volitve v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan, najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi. Do potrditve mandata novega župana vodi sejo najstarejši član novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet občine predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan za vodenje seje lahko pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če župan ne da pooblastila, sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje sejo na lastno pobudo. Župan mora sklicati sejo najmanj šestkrat v letu. Dnevni red predlaga na lastno pobudo.
Župan mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj štirje člani občinskega sveta. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red, predlagan dnevni red pa župan lahko dopolni z novimi točkami.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ne določa drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določata zakon ali ta statut ali kadar na predlog najmanj petih članov občinskega sveta tako odloči občinski svet.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

Občinski svet lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisije in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
Predsednik komisije ali odbora mora biti član občinskega sveta.
Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.

Občinski svet občine Žirovnica lahko ustanovi z odlokom kot svoja posvetovalna telesa vaške odbore.
Vaški odbor se ustanovi za posamezno naselje v občini. Vaški odbor ima tri člane.
Člane vaških odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog zbora občanov posameznih naselij.
Vaški odbor predlaga občinskemu svetu odločitve, ki se nanašajo na naselje, katerega zastopa.
Občinski funkcionarji ne morejo biti člani vaških odborov.

Komisija in odbori občinskega sveta obravnavajo zadeve iz določene pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge.
Komisije in odbori lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Naloge nadzornega odbora so:
– nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev
– nadzor finančnega poslovanja porabnikov občinskega proračuna

Nadzorni odbor ima tri člane.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Kandidate določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj petih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Razlogi za razrešitev so:
– izguba volilne pravice,
– trajna nezmožnost opravljanja funkcije,
– pravnomočna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– začetek oziroma neprenehanje opravljanja nezdružljive funkcije,
– odstop.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

Nadzorni odbor ima poslovnik, ki ureja njegovo delovanje in ga sprejme z večino glasov vseh članov.

Župan in občinski svet lahko zahtevata, da nadzorni odbor poda mnenje k predlogu proračuna, ter k predlogu zaključnega računa.

Nadzorni odbor sprejme letni program svojega delovanja, s katerim seznani župana in občinski svet.
Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu poročila v skladu s sprejetim programom dela najmanj dvakrat letno.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Stranke v postopku so dolžne predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku in izvesti predlagane ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in pridobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Stranke v postopku so upravičene izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzomega odbora.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, v roku 15 dni o kršitvah obvesti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

Nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah.
Pri obveščanju mora nadzorni odbor spoštovati pravice strank, ter varovati osebne podatke, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom ali z akti občinskega sveta, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto posameznika.

Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njihovo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo nagrajevanje članov občinskega sveta.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Občina ima župana in podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.
S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitev novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.

Mandatna doba župana traja štiri leta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 37.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost izvajanja takšne odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Župan se ima pravico udeleževati sej delovnih teles občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na povabilo.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali ob zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svojih pristojnosti.
V primeru, da županu funkcija iz kakršnihkoli razlogov preneha, do izvolitve novega župana podžupan opravlja funkcijo župana.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo podžupana in člana občinskega sveta, članstvom v nadzornem odboru in delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in Ijudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali več naselij, kar je odvisno od tega, ali se zadeve nanašajo na prebivalce posameznega naselja, več naselij ali celotno občino.
Vabilo za zbor občanov je potrebno objaviti najmanj 10 dni pred zborom občanov v sredstvih javnega obveščanja.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta, mora pa ga sklicati če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma v posameznem naselju. Zahteva mora biti podprta s podpisi 50 volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča, oziroma zahteva z 10 podpisi, če se nanaša na posamezno naseje.
Na zboru občanov mora sodelovati najmanj 2% volivcev v občini ali v posameznem naselju, da so stališča, predlogi, pobude oziroma mnenja veljavno sprejeta.
Odločitev volivcev na zboru občanov ne zavezuje občinskih organov.

Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– obravnava pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter daje pobude v zvezi s tem, ter oblikuje mnenja,
– obravnava pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občin, oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlaga, obravnava in oblikuje stališča o spremembah območij naselij, imen naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravlja naloge zbora volivcev v skladu z zakonom,
– oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja vtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi.
– obravnava stališča, za katere tako določa zakon oziroma predpis občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet oziroma župan.

Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma če tako določata zakon ali na njegovi podlagi statut občine.
Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu, ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki ter druge dajatve. Občani lahko odločajo na referendumu tudi o samoprispevku in drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, ali politična stranka v občini. Pobuda mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ter obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi 50 volivcev v občini, na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v roku, ki ga določi župan v aktu, s katerim določi način dajanja podpore, podprlo najmanj pet odstotkov volivcev s podpisi, overovljenimi v skladu z zakonom.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, razen v primeru odločitve o samoprispevku, ki mora biti izglasovana z večino vseh volivcev.

Postopek za izvedbo referenduma izpeljejo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za posamezno naselje.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma njenem delu.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se primerno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo novega, ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primemo uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo referendum.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o Ijudski iniciativi, ki urejajo Ijudsko iniciativo.

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine. Pristojni organ je dolžan obravnavati vlogo in nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana.

Predstojnik občinske uprave je župan.
Delo občinske uprave vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva občinski svet lahko ustanovi občinsko inšpekcijo. Organizacija in opredelitev nalog občinskega inšpektorja se določita z odlokom.

Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu.

Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdaja občinski svet.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti države.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene pristojnosti države odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosfi odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom določeno drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti države in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom določeno drugače.

Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov
Župan mora zagofoviti vodenje evidence o upravnih stvareh skladno s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz pristojnosti države in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojni državni organ, ki ga določi zakon.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz upravnega postopka in drugih nalog oziroma zadev, odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Na območju Občine Žirovnica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in odvajanje padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih poti ter otroških igrišč,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– oskrbo naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– oskrbo industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in sejmišč,
– urejanje javnih parkirišč,
– javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih,
– plakatiranje, reklamne napise in okrasitve naselij,
– urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije in prometnih režimov,
– urejanje javnega potniškega prometa,
– zatiranje insektov in škodljivih glodalcev,
– upravljanje, vzdrževanje in obnovo vodopreskrbovalnih objektov in naprav,
– upravljanje, vzdrževanje in obnovo kanalizacijskih in ostalih objektov in naprav,
– upravljanje, vzdrževanje in obnovo kanalizacijskih in ostalih objektov in naprav, namenjenih opravljanju javnih služb,
– varstvo pred požari,
– upravljanje, vzdrževanje in obnovo športnih objektov in naprav, ki so v lasti občine,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– in druge dejavnosti s področja varstva okolja, ki so v pristojnosti občine.
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina kot javno službo:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini,
– knjižničarstvo.

Občina zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:
– v režijskem obratu,
– v javnogospodarskem zavodu,
– v javnem podjetju,
– s podeljevanjem koncesij,
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje več občin, lahko občinski sveti občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in način delitve stroškov za delo skupnega organa.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja odloča župan do vrednosti, ki jo določi odlok o proračunu občine za posamezno leto.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin zavodov in javnih podjetij odločajo predstojniki zavodov in direktorji javnih podjetij na podlagi letnega finančnega programa, ki ga potrdi pristojni organ zavodov ali javnih podjetij.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin, nadomestil, odškodnin in drugih dajatev skladno z zakonom, iz sredstev države in iz zadolžitev občine.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Občinski svet sprejme proračun in zaključni račun za posamezno leto z odlokom.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine oziroma od njega pooblaščena oseba.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, ali najame kratkoročno posojilo do skupno največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov v višini najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z vsakoletnim odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec in preneha, ko doseže rezerva 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja,
4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke pa župan.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku o proračunu Občine Žirovnica.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina lahko izda vrednostne papirje.
Občina se lahko zadolžuje v tujini na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.

Prihodki občine za financiranje porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje primerne porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– drugi prihodki, določeni z odloki in zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi v skladu z zakonom.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem odlokov in drugih aktov ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na 2. stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon, o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno državni organ, ki ga določi zakon.

Statut, odloki in drugi splošni akti, kakor tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon, morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presoji ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila soglasja občine posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti, prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Odbori in komisije občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov na državni ravni, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Občina Žirovnica se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko večino vseh članov.
Odločitev o vključitvi ali izključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost ali pokrajino. S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti širše lokalne skupnosti ali pokrajine.

Na širšo lokalno skupnost ali pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje širši lokalni skupnosti ali pokrajini, in so določene s statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– urejanje zadev s področja medobčinske infrastrukture.

Župan je član pokrajinskega sveta po funkciji, ostale člane pa izvoli občinski svet izmed svojih članov, na tajnem glasovanju.
Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Statut in spremembe statuta se sprejemajo, kot to določa poslovnik o delu občinskega sveta Občine Žirovnica. Predlog za spremembo statuta lahko predlaga najmanj pet članov občinskega sveta.

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.
V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.