Na podlagi 10. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in na podlagi 8. in 16. člena statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Ig na 3. redni seji dne 3. 3. 1999 sprejel

Ta odlok ureja grb in zastavo Občine Ig (v nadaljevanju: simboli), ki predstavljata istovetnostna simbola Občine Ig in označujeta pripadnost lokalni skupnosti.
Simbola se uporabljata v skladu z določbami tega odloka, z njuno uporabo se ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Ig.

Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Republike Slovenije,
– v registru HGV društva Heraldica Slovenica, ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Ig.

Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo slikovno vsebino in videz po ustanovi oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.

Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb ter opravlja druga strokovno-administrativna opravila.

Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, reliefni tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Ig v dveh izvodih.

V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba, omejuje uporaba samo za določen namen ali določi rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan Občine Ig.

Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Ig, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi ali imenu,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedži, našitki na oblačilih),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O primernosti, časovnem veku ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Ig.
Uporaba simbola (grba) Občine Ig v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti Občine Ig.

Opis grba, splošno:
V deljenem ščitu zgoraj v sredini zlati trs, spremljan z dvema močvirskima tulipanoma v rdeči in črni barvi, spodaj v zelenem polju čopasti ponirek v srebrni in črni barvi.
Predstavitev grba – blazon:
Grb Občine Ig je upodobljen na deljenem ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike; iz sredine trnaste delilne črte raste v zgornje srebrno polje trstika (phragmites communis) v zlati storžasti cvet, spremljana v desno in levo simetrično z dvema močvirskima tulipanoma (tulipa); njih viseča cvetova imata po tri listke, zunanja dva sta rdeče, srednji je črne barve.
V spodnjem zelenem polju plava čopasti ponirek (podoceps nigricollis) v srebrni in črni barvi.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki (in v miniaturi), v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka.

Grb občine se uporablja:
1. v štampiljkah, v žigu in pečatu ter v ostalih oznakah občinskih organov na območju Občine Ig,
2. v prostorih in na poslopju sedeža občine, na svečanih sejah občinskega sveta se uporablja z grbovnim okrasjem, na listinah, vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan občine Ig (z grbovnim okrasjem se uporablja ob svečanih priložnostih),
3. na plaketah in drugih priznanjih občine se uporablja z grbovnim okrasjem,
4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka.

Grb občine se lahko uporablja:
1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov,
2. na neprometnih znakih, ki označujejo območje občine,
3. v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s tem odlokom.

Če se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali tuje države ali občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine ali tuje države ali občine.
Če se grb uporablja skupaj z drugima grboma oziroma znakoma, mora biti na sredini.
Če se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma, gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Če se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).

Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom tako, da se krni ugled Občine Ig.

Splošno:
Zastava Občine Ig je zelene in bele barve, z atributom iz občinskega grba, črno-belim čopastim ponirkom v srednjem zelenem polju zastavine rute.
Opis:
Zelenobela ruta občinske zastave je krojena v razmerju višine »V« proti dolžini »L« ena proti dve celi in pet desetin oziroma »V« : »L« = 1 : 2,5.
Zastavina ruta je zelena z dvema vertikalno postavljenima belima poljema, od katerih prvo pokriva drugo šestino zastavine rute, drugo belo polje pa pokriva peto šestino iste rute. Sredino srednjega, (širšega) zelenega polja krasi atribut iz občinskega grba, črno-beli čopasti ponirek; velikost njegove podobe je enaka polovični višini (V/2) zastavine rute.
Detajlni prikaz razmerja zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega odloka.

Zastava je stalno izobešena na poslopju sedeža občine.
Zastavo se izobesi:
1. ob prazniku Občine Ig,
2. ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v drugem odstavku tega člena se zastava izobesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastave občine izobesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izobesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze, v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izobesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.

Zastave se izobesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene.

Če je zastava Občine Ig izobešena poleg kakšne druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Če je zastava izobešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Ig postavljen pred drogovi teh zastav.
Če je zastava izobešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Ig v sredini.
Če je zastava Občine Ig izobešena z več drugimi zastavami, je zastava Občine Ig:
1. če so zastave razvrščene v krogu – v sredini kroga,
2. če so zastave razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga,
3. če so zastave razvrščene v koloni – na čelu kolone,
4. če so zastave razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani,
5. če so zastave razvrščene v skupini – na čelu skupine.
Določbe o izobešanju veljajo le za izobešanje zastav na območju Občine Ig.
Če se zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije, veljajo za način izobešanja določbe zakona.

Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti, vertikalna zelena in bela polja, podoba njenega atributa (čopasti ponirek) na srednjem zelenem polju pa izraža naravni položaj ptice.
Horizontalno zastavo izobešamo na vertikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv.
Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalno) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj.
Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno položeni zastavini ruti, horizontalna zelena in bela polja, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj simbola-ptice. Temu primerna je tudi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastavine rute.

Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krni ugled Občine Ig.

Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave Občine Ig in inšpekcijske službe.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo,
4. uporablja grb ali zastavo v nasprotju s tem odlokom ali tako, da krni ugled Občine Ig.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Ig, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnevom sprejema v občinskem svetu.