Na podlagi 51., 81. in 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja
O D R E D B O
o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odredbe)
Normativi in standardi, ki jih določa ta odredba, obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za vzpostavitev poslovodne funkcije direktorja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin.
S to odredbo se določijo tudi normativi in standardi iz prvega odstavka tega člena, ki so specifični za vzgojo in izobraževanje:
– na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– na narodno mešanih območjih,
– otrok Romov,
– otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje slovenskega jezika, italijanskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenskega in madžarskega jezika v dvojezičnih šolah,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem,
– 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
– 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda
3. člen
(drugi strokovni delavci v prvem razredu)
Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se določi glede na skupno število učencev vseh oddelkov prvega razreda, in sicer:
15–29 učencev – 10 ur
30–56 učencev – 20 ur
57–84 učencev – 30 ur
85–112 učencev – 40 ur
113–140 učencev – 50 ur
141–168 učencev – 60 ur
Pri določitvi števila ur za drugega strokovnega delavca v 1. razredu se upošteva število učencev na posamezni šoli in ne seštevek učencev matične šole in podružnic.
4. člen
(razredništvo, mentorstvo)
V prvem, sedmem in devetem razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa ene ure.
Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.
5. člen
(direktor, ravnatelj)
Osnovno šolo, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane najmanj tri organizacijske enote, vodi direktor.
V osnovni šoli, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njih.
6. člen
(učna obveznost ravnatelja šole)
Učna obveznost ravnatelja osnovne šole, ravnatelja, ki opravlja funkcijo direktorja in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri pouka oziroma 4 ure svetovalnega dela, največ pa 5 ur pouka oziroma 10 ur svetovalnega dela na teden.
Tedenska učna obveznost ravnatelja oziroma ravnatelja organizacijske enote je v okviru delovne obveznosti v osnovnih šolah:
s 15–16 oddelki 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela,
s 13–14 oddelki 3 ure pouka ali 6 ur svetovalnega dela,
z 11–12 oddelki 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela,
z 9–10 oddelki 5 ur pouka ali 10 ur svetovalnega dela,
z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka ali 12 ur svetovalnega dela.
Če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko ravnatelj uči še največ 3 ure pouka oziroma opravi največ 6 ur svetovalnega dela na teden.
Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
V osnovni šoli lahko ravnatelj in ravnatelj v funkciji direktorja imenuje pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki je tedensko v okviru delovne obveznosti 13 ur pouka ali 26 ur svetovalnega dela. Za vsaka 2 oddelka več se njegova učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih ali več. Učna obveznost se zanj določi po enakih kriterijih kot pri prvem.
V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 18 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost je v okviru delovne obveznosti 15 ur pouka ali 30 ur svetovalnega dela.
Za vsaka 2 oddelka več se mu učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 6 ur pouka ali 12 ur svetovalnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih.
Učna obveznost za drugega pomočnika se določi po enakih merilih kot pri prvem.
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa najmanj v ustreznem deležu.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli z 20 oddelki ali več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli z več kot 45 oddelki se sistemizira eno delovno mesto računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti.
V osnovni šoli s 45 oddelki in manj se to delovno mesto sistemizira takole:
za 37 do 45 oddelkov 0,90 delovnega mesta,
za 33 do 36 oddelkov 0,75 delovnega mesta,
za 29 do 32 oddelkov 0,65 delovnega mesta,
za 25 do 28 oddelkov 0,55 delovnega mesta,
za 21 do 24 oddelkov 0,45 delovnega mesta,
za od 17 do 20 oddelkov 0,35 delovnega mesta,
za 13 do 16 oddelkov 0,30 delovnega mesta,
za 9 do 12 oddelkov 0,25 delovnega mesta,
za 5 do 8 oddelkov 0,20 delovnega mesta.
11. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se sistemizira za 4200 malic dnevno eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane.
12. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta s štiriletno strokovno šolo v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu, ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
13. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Kot osnova za sistemiziranje delovnih mest iz 8., 9. in 10. člena te odredbe štejejo čisti in kombinirani oddelki ter bolnišnični oddelki in oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov.
14. člen
(računovodska dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
15. člen
(administrativna dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto pisarniškega referenta. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
16. člen
(tehnična dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira eno delovno mesto hišnika vzdrževalca. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli z 20 oddelki in več z lastno kurilnico na trdna goriva se sistemizira eno delovno mesto kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli z manj kot 10 oddelki, ki ima lastno kurilnico na trdno gorivo, se sistemizira eno delovno mesto hišnika kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli se za pripravo 400 malic dnevno sistemizira eno delovno mesto kuharja. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.
17. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest iz 14., 15. in prvih treh odstavkov 16. člena te odredbe so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov ter oddelki podaljšanega bivanja.
18. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka v dvojezični osnovni šoli je 21 učencev.
Normativ za oblikovanje romskega oddelka v osnovni šoli je 16 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 21.
Normativ za oblikovanje oddelkov v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.
19. člen
(merila za oblikovanje oddelkov, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)
Če so v oddelek osnovne šole ali v oddelek podaljšanega bivanja usmerjeni učenci s posebnimi potrebami, se število učencev v oddelku lahko zniža.
V posamezen oddelek so lahko usmerjeni največ trije učenci s posebnimi potrebami.
Normativ za oblikovanje oddelka iz prvega odstavka tega člena je od 18 do 28 učencev.
O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina ob upoštevanju predloga komisija za usmerjanje.
V primeru, da ob vključitvi učenca oziroma učencev s posebnimi potrebami, odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva povečanje števila oddelkov, mora šola pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
20. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz dveh razredov v dvojezični osnovni šoli je 16 učencev, za skupinsko delo z učenci treh razredov ali več je 14 učencev, za skupinsko delo z učenci treh ali več razredov v dvojezični osnovni šoli je 10 učencev.
21. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 28 učencev.
Normativ za oddelek podaljšanega bivanja, kombiniranega iz dveh razredov, je 24 učencev, iz treh in več pa 21. Oddelek se oblikuje za najmanj 16 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja v dvojezični osnovni šoli je 24 učencev.
Normativ za oddelek podaljšanega bivanja v dvojezični osnovni šoli, ki je kombiniran iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh in več razredov pa 18 učencev.
22. člen
(oddelek za odrasle)
Če je v osnovni šoli samo en oddelek za odrasle, se oblikuje za najmanj 12, v kombiniranem oddelku pa za 8 udeležencev. Če je udeležencev več kot 18, v kombiniranem oddelku pa 14, se oblikujeta 2 oddelka.
23. člen
(oddelki na območjih s posebnimi razvojnimi problemi)
V samostojnih, matičnih in podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je lahko normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov 19 učencev.
V samostojnih, matičnih in podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je lahko normativ za skupinsko delo z učenci iz treh in več razredov 12 učencev.
V podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj 10 učencev.
24. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri športni vzgoji od 6. razreda dalje, gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu ter izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane ter tehnike in tehnologije, je 20 učencev.
25. člen
(učne skupine za izvedbo nivojskega pouka)
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznem predmetu je praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda.
V čisti učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti, je lahko največ 28 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 21 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk vseh treh ravni zahtevnosti, je lahko največ 14 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk več ravni zahtevnosti z učenci različnih razredov iz kombiniranega oddelka, je lahko največ 14 učencev.
26. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 25 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov (št. učencev: 25 + 2 n, pri čemer je n število oddelkov).
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 28 učencev, razen pri izbirnih predmetih, navedenih v 22. členu te odredbe.
Skupina za pouk izbirnega predmeta se oblikuje, če je vključeno najmanj 15 učencev.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se lahko oblikujejo učne skupine za izvedbo pouka izbirnih predmetov z manjšim številom učencev:
– v šolah, ki zaradi majhnega števila učencev izvajajo le pouk štirih izbirnih predmetov,
– v primerih, če pri pouku izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma tretjem letu izvajanja število učencev v skupini pade pod 15.
27. člen
(jutranje varstvo)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 10 učencev 1. razreda, v podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pa 5 učencev 1. razreda.
28. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na ekskurziji je 15 učencev.
Normativ za spremstvo učencev v šoli v naravi je 15 učencev.
29. člen
(plavanje in smučanje, kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku plavanja je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku smučanja je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
30. člen
(izjeme)
Zaradi posebnih razmer se število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 18., 20., 21. in 23. členu ter skupin v 24., 25. in 26. členu, v soglasju s pristojnim upravnim organom lahko poveča za dva učenca.
Če se med šolskim letom število učencev v učnih skupinah iz 22., 23. in 24. člena poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom, se dodatna skupina ne oblikuje.
Organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom ter v dvojezičnih osnovnih šolah, ki ni v skladu z normativi, s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto odobri pristojni upravni organ.
Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri s posebnim sklepom pristojni upravni organ.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
31. člen
(elementi za sistemizacijo)
S to odredbo se določijo elementi za sistemizacijo delovnih mest, t.j. sestavine obveznega in razširjenega programa ter druge dejavnosti v osnovni šoli, za katere se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
32. člen
(strokovni delavci – učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev so:
Obvezni program:
– ure pouka v skladu s predmetnikom,
– ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
– ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
– ure vzgojno-izobraževalnega programa v bolnišničnih oddelkih.
Razširjeni program:
– ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek,
– program dela v podaljšanem bivanju v skladu z zakonom,
– ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – 1/2 ure tedensko na oddelek,
– 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,
– 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,
– 20 ur letno na oddelek 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
– ure jutranjega varstva za učence 1. razreda.
Drugo:
– ure dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi.
33. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
– izvajanje šolskega svetovalnega dela,
– vodenje šolske knjižnice,
– vodenje šolske prehrane,
– organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti.
– delo laboranta.
34. člen
(administrativno-računovodski in tehnični delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev so:
– opravljanje računovodskih del,
– opravljanje administrativnih del,
– opravljenje tehnično-vzdrževalnih del,
– pripravljanje šolskih malic,
– čiščenje šolskih prostorov.
35. člen
(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, navedenih 32., 33. in 34. členu te odredbe, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju te odredbe.
V takem primeru si mora potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotoviti iz:
– proračuna lokalne skupnosti,
– iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
– iz drugih virov.
IV. PREHODNE DOLOČBE
36. člen
(veljavnost odredbe)
Ta odredba velja za osnovne šole, ki izvajajo program 9-letne osnovne šole. Za osnovne šole, ki izvajajo Program življenja in dela osnovne šole, se uporablja odredba o normativih in standardih v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 37/97).
V obdobju postopnega uvajanja programa 9-letne osnovne šole je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva:
– 0,5 ure gospodinjstva v okviru 30 ur pouka tedensko za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole,
– 0,5 ure gospodinjstva tedensko, ki se izvaja v skupnem obsegu 20 ur v okviru naravoslovnih in tehniških dni za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole, 7. razreda s programom 8. razreda in 8. razreda s programom 9. razreda 9-letne osnovne šole.
Za oddelke 6. razreda s programom 7. razreda 9-letne osnovne šole velja pri pouku gospodinjstva normativ za oblikovanje učnih skupin, določen v 24. členu te odredbe.
19. člen in zadnja alinea 32. člena te odredbe začneta veljati ob uveljavitvi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
V. KONČNA DOLOČBA
37. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. septembra1999.
Št. 403-51/99
Ljubljana, dne 8. aprila 1999.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
