Na podlagi 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US) in na podlagi drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95 – odl. US) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor

Lovskogojitveni načrti lovskogojitvenih območij (v nadaljnjem besedilu: lovskogojitveni načrti) se izdelujejo za posamezna lovskogojitvena območja kot desetletni in letni lovskogojitveni načrti, in so obvezna strokovna podlaga za gospodarjenje z divjadjo v loviščih.
Desetletni lovskogojitveni načrti so obvezna strokovna podlaga za izdelavo petletnih lovskogospodarskih načrtov, letni lovskogojitveni načrti pa so obvezna strokovna podlaga za izdelavo letnih načrtov gospodarjenja z divjadjo v lovišču.
Pojmi divjad, lovskogojitveno območje in lovišče, ki niso posebej opredeljeni v tem pravilniku ali določeni v zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US), se v tem pravilniku uporabljajo skladno z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86).

Desetletni lovskogojitveni načrti temeljijo na usmeritvah iz programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), gozdnogospodarskih načrtih ter ciljih, načrtih in strokovnih smernicah zavarovanih območij ter vsebujejo:
– podatke o lovskogojitvenem območju;
– oceno stanja življenjskega okolja divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– presojo naravnega ravnotežja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– cilje in temeljne usmeritve za ohranitev populacij divjadi, zlasti ogroženih vrst;
– cilje in temeljne usmeritve za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem.

Podatki o lovskogojitvenem območju obsegajo:
– površino lovskogojitvenega območja, pri čemer se posebej prikažejo gozdovi, kmetijska zemljišča, vode in mokrišča ter delitev na lovno in nelovno površino;
– prikaz zavarovanih območij z navedbo posebnih usmeritev glede upravljanja z divjadjo;
– navedbo gozdnogospodarskih območij in gozdnogospodarskih enot, na območju katerih leži lovskogojitveno območje;
– seznam lovskih organizacij in pregledno karto lovišč v območju;
– seznam upravnih enot in občin v območju;
– predstavitev vloge, ki jo ima lovskogojitveno območje pri upravljanju z divjadjo v Sloveniji.

Ocena stanja življenjskega okolja divjadi se izdela za ekološke enote in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi (posebej za ogrožene vrste) in vplivov rabe prostora na te razmere.
Ekološke enote iz prejšnjega odstavka obsegajo predele, v katerih obstajajo za divjad razmeroma enovite življenjske razmere. Ekološke enote se prikažejo na pregledni karti.

Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja s sistematičnimi opazovanji ter z analizo podatkov o uplenjeni in poginuli divjadi in temelji na naslednjih kazalnikih:
– trendi številčnosti populacij vseh vrst divjadi, z oceno prostorske porazdelitve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti ter navezavami na sosednja lovskogojitvena območja in ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora), vključno z ogroženimi vrstami (pregledna karta);
– ocene medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi;
– ocene spolne in starostne strukture ter prirastka populacij divjadi;
– ocene zdravstvenega stanja divjadi;
– analize telesnih tež in rogovja uplenjene divjadi.

Naravno ravnotežje med divjadjo in okoljem se presodi na podlagi analize bioloških kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trendi zdravstvenega stanja divjadi, telesnih tež in razvoja rogovja divjadi ter
– trendi stopnje objedenosti vegetacije, zlasti gozdnega mladja.
Usklajenost divjadi z njenim okoljem se presodi na podlagi analize gospodarskih kazalnikov, ki temeljijo zlasti na trendih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in v gozdovih.

Z analizo preteklega upravljanja z divjadjo se za obdobje preteklih desetih let:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanega odstrela posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;
– ugotovi izgube divjadi po vzrokih;
– oceni primernost načrtovanega odstrela v preteklem obdobju in pojasni vzroke za morebitna odstopanja;
– ugotovi uspešnost ukrepov varstva in gojitve divjadi.

Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema ukrepe nege habitatov divjadi, ukrepe za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in ukrepe za preprečevanje škod od divjadi, pri čemer se za obdobje preteklih desetih let:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanih ukrepov;
– pojasni vzroke za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov;
– presodi učinkovitost oziroma ustreznost opravljenih ukrepov.

Cilji in temeljne usmeritve za ohranitev populacij divjadi, zlasti ogroženih vrst, vsebujejo:
– določitev trendov številčnosti v določenih predelih območja;
– določitev ciljnega stanja življenjskega okolja;
– usmeritve za varovanje populacij in nego habitatov po posameznih ekoloških enotah.

Cilji in temeljne usmeritve za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem vsebujejo:
– določitev osrednjih in robnih površin življenjskega prostora posameznih populacij divjadi ter želenih trendov številčnosti in smeri širjenja populacij divjadi v določenih predelih območja;
– določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi;
– določitev želenega zdravstvenega stanja posameznih vrst divjadi;
– določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;
– ciljno stanje v življenjskem okolju divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer;
– usmeritve za obvarovanje in nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru;
– usmeritve za izboljšanje prehranskih razmer divjadi;
– usmeritve za preprečevanje škod;
– usmeritve za opazovanje in spremljanje številčnosti, strukture in zdravstvenega stanja populacij posameznih vrst divjadi;
– usmeritve za določitev ukrepov v populacijah divjadi po posameznih delih območja.

Letni lovskogojitveni načrti temeljijo na usmeritvah iz desetletnih lovskogojitvenih načrtov in ocenah stanja za obdobje zadnjih petih let s poudarkom na zadnjem letu in vsebujejo:
– oceno stanja populacij divjadi;
– presojo naravnega ravnotežja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– ukrepe za ohranitev populacij divjadi, zlasti ogroženih vrst;
– ukrepe za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem.

Ocena stanja populacij divjadi, ki se ugotavlja s sistematičnimi opazovanji divjadi ter z analizami podatkov o uplenjeni in poginuli divjadi v zadnjih petih letih, s poudarkom na ugotovitvah zadnjega leta, se opravi na podlagi:
– ocene številčnosti populacije v začetku tekočega leta v primerjavi s preteklimi leti in oceno njene prostorske porazdelitve;
– ocene medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi;
– ocene sestave populacije po spolu in starosti;
– ocene zdravstvenega stanja;
– analize trendov razvoja telesnih tež in rogovja uplenjene divjadi.

Naravno ravnotežje med divjadjo in okoljem se presodi za obdobje zadnjih petih let s poudarkom na zadnjem letu na podlagi analize bioloških kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
– trendi zdravstvenega stanja divjadi, telesnih tež in razvoja rogovja divjadi ter
– trendi stopnje objedenosti vegetacije, zlasti gozdnega mladja.
Usklajenost divjadi z njenim okoljem se presodi na podlagi analize gospodarskih kazalnikov, ki temeljijo zlasti na trendih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in v gozdovih.

Z analizo preteklega upravljanja z divjadjo se za obdobje zadnjih petih let s poudarkom na zadnjem letu:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanega odstrela posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;
– ugotovi izgube divjadi po vzrokih;
– oceni primernost načrtovanega odstrela v preteklem obdobju in pojasni vzroke za morebitna odstopanja;
– ugotovi uspešnost ukrepov varstva in gojitve divjadi ter ukrepov za vzdrževanje naravnega ravnotežja in usklajenosti divjadi z okoljem.

Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema ukrepe nege habitatov divjadi, ukrepe za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in ukrepe za preprečevanje škod od divjadi, pri čemer se za obdobje zadnjih petih let s poudarkom na zadnjem letu:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanih ukrepov;
– pojasni vzroke za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov;
– presodi učinkovitost oziroma ustreznost opravljenih ukrepov.

Ukrepi za ohranitev populacij divjadi, zlasti ogroženih vrst, so predvsem ukrepi varovanja populacij in nege habitatov, ki se količinsko in prostorsko opredelijo.

Pri ukrepih za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem se določi vrsta, količina in kraj ukrepov. Ti ukrepi so:
– ukrepi za nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru;
– ukrepi za izboljšanje prehranskih razmer divjadi;
– ukrepi za preprečevanje škod;
– ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi.

Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi se določijo odstrel divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi.
Odstrel divjadi se ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določi za celotno območje in po posameznih ožjih ekoloških enotah oziroma skupinah lovišč upoštevaje prostorsko razporeditev populacije znotraj območja. Določitev odstrela vsebuje:
– število in strukturo za odstrel predvidenih osebkov z dopustnimi odstopanji;
– časovno dinamiko za posamezne vrste oziroma kategorije divjadi;
– usmeritve in kriterije za prostorsko porazdelitev odstrela po posameznih loviščih, ki temeljijo zlasti na: opravljenem odstrelu in ugotovljenih izgubah divjadi v preteklih letih; zdravstvenem stanju divjadi; škodah po divjadi na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih; upoštevanju naravnih in drugih razmer.
Usmeritve in ukrepi za naseljevanje divjadi morajo temeljiti na ugotovitvah posebne študije, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.
Usmeritve in ukrepi za dodajanje divjadi morajo upoštevati usmeritve desetletnega lovskogojitvenega načrta in primernost okolja, v katerega se ta divjad izpušča.

Lovskogojitvene načrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) v sodelovanju s pristojnimi organi lovskogojitvenih območij oziroma z lovskimi organizacijami.

Osnutek desetletnega lovskogojitvenega načrta določi svet zavoda. Po javni predstavitvi osnutka desetletnega lovskogojitvenega načrta, ki jo opravi zavod, dajo nanj mnenje pristojni organi lovskogojitvenih območij oziroma lovske organizacije, strokovne in stanovske organizacije s področja kmetijstva, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, organizacije, pristojne za varstvo narave, ter lokalne skupnosti, ki ležijo na lovskogojitvenem območju. Na podlagi teh mnenj izdela zavod predlog desetletnega lovskogojitvenega načrta. Predlog desetletnega načrta določi svet zavoda. Načrt sprejme minister, pristojen za divjad in lovstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave in urejanje prostora.
Mnenja iz prejšnjega odstavka se predložijo zavodu v 30 dneh po javni predstavitvi osnutka lovskogojitvenega načrta.

Desetletni lovskogojitveni načrt se lahko spremeni ali dopolni, če je to potrebno zaradi nepredvidenih sprememb v okolju ali v populacijah divjadi. Za sprejem sprememb oziroma dopolnitev se uporablja postopek iz prejšnjega člena.

Zavod osnutek letnega lovskogojitvenega načrta predstavi organizacijam, ki so v skladu z 20. členom tega pravilnika pristojne za izdajanje mnenj k lovskogojitvenim načrtom. Na podlagi zbranih pripomb zavod izdela predlog lovskogojitvenega načrta, ki ga določi svet območne enote zavoda, na območju katere je lovskogojitveno območje oziroma njegov pretežni del. Načrt z odločbo sprejme minister, pristojen za divjad in lovstvo.
Zavod pošlje letni lovskogojitveni načrt pristojnemu organu lovskogojitvenega območja, ki v soglasju z zavodom zagotovi, da se letni načrti gospodarjenja z divjadjo v loviščih uskladijo z letnim lovskogojitvenim načrtom. Tako usklajene letne načrte gospodarjenja z divjadjo sprejmejo pristojni organi lovskih organizacij najpozneje v 30 dneh od sprejema lovskogojitvenega načrta.
Letni načrti gospodarjenja z divjadjo, sprejeti na način iz prejšnjega odstavka, so nujni pogoj za izvajanje odstrela divjadi in ukrepov v njenem življenjskem okolju v tekočem lovskem letu.

Zavod mora ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo, predložiti v potrditev predlog letnega lovskogojitvenega načrta do 25. aprila tekočega leta.

Prvi predlog desetletnih lovskogojitvenih načrtov mora zavod predložiti v potrditev ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo, do 31. 12. 2000.
Do sprejema desetletnih lovskogojitvenih načrtov so podlaga za izdelavo letnih lovskogojitvenih načrtov akti in dokumenti iz 2. člena tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o vsebini lovskogojitvenih načrtov območij (Uradni list RS, št. 19/96, 23/96 in 29/97).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.