Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 17/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 17. člena statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 42/95, 19/96 in 30/97) je Občinski svet občine Rogatec na seji dne 5. 11. 1998 sprejel

Dolgoročni plan Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 39/90) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93) se dopolnijo in spremenijo le v delu območja nove Občine Rogatec s sestavinami navedenimi v členih tega odloka.
Spremeni in v celoti se za Občino Rogatec zamenja poglavje 7. dolgoročnega plana “Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitve, varstva dobrin splošnega pomena in okolja“.
V navedeno novo poglavje 7 so vključene tudi vse spremembe prostorskih sestavin iz ostalih poglavij dolgoročnega plana ter iz odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah. V celoti se zamenja kartografska dokumentacija za Občino Rogatec ter spremeni in dopolni kartografski del.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogatec se nanaša na:
– razmejitev območja in obstoječe dokumentacije med novo Občino Rogatec in bivšo Občino Šmarje pri Jelšah,
– uskladitev plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije,
– spremembe kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini leta 1994,
– zasnovo poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij za potrebe poselitve na pobudo občine za gradnjo in ureditve na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih,
– dopolnitve za območja naravne in kulturne dediščine,
– prometno in kolesarsko omrežje v občini, ter opredelitev turistično vinske ceste,
– prometno ureditev na območju mejnega prehoda Dobovec in Rogatec,
– opredelitev čistilne naprave za Dobovec,
– dopolnitev s kabelskim TV omrežjem,
– opredelitev nove lokacije črpališč pitne vode in zavarovanih varstvenih območij virov pitne vode,
– širitev srednjetlačnega plinovodnega omrežja,
– dopolnitev z urbanistično zasnovo naselja Rogatec,
– dopolnitev s programsko zasnovo za turistično in kulturno območje v Rogatcu.

Sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za Občino Rogatec je naslednje gradivo:
1. kartografski del
kartno gradivo v merilu 1:25000, 1:50000, 1:10000 in 1:5000:
1. zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij za poselitev, rudnine
2. zasnova vodnega gospodarstva
3. zasnova naravne in kulturne dediščine
4. zasnova rekreacije v naravnem okolju
5. zasnova sanacij
6. zasnova poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij
7. zasnova prometnega omrežja
7.1. zasnova kolesarskega omrežja
8. zasnova omrežja zvez
9. zasnova energetskega omrežja
10. zasnova načinov urejanja
11. zasnova osnovne rabe prostora občine
12. ureditvena območja
13. urbanistična zasnova naselja Rogatec
13.1. zasnova namenske rabe prostora naselja
13.2. usmeritve glede načinov urejanja ureditvenih območij naselja s prostorskimi izvedbenimi akti
13.3. zasnova komunalnega in energetskega omrežja
2. Kartografska dokumentacija na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v obsegu predpisane vsebine
3. Programske zasnove za območja:
3.1. turistično in kulturno območje v Rogatcu.

Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je zagotoviti enakovredne in čim boljše življenjske pogoje za sedanje in bodoče rodove prebivalstva ter pri tem zagotoviti smotrno in varčno rabo prostora.
Skladno s planiranim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami naselij v omrežju naselij je načrtovati nadaljnji razvoj naselij. Poleg razvoja občinskega središča je krepiti vlogo lokalnega oskrbnega središča Dobovec in pospeševati razvoj podeželja in ostalih naselij.
Z ureditvijo turistične vinske ceste in razvijanjem turistične ponudbe ob njej se bo pospešil razvoj območja in naselij pod Donačko goro.
V Občini Rogatec kot obmejni občini bo poudarek na razvoju trgovinske in obrtne dejavnosti, turizma, okolju sprejemljivih proizvodnih dejavnosti ter dobri prometni povezanosti občine s sosednjimi občinami in širšim prostorom.
Varovati je potrebno naravne dobrine, naravna bogastva ter naravno in kulturno dediščino pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj.
Varovana območja naravnih dobrin državnega pomena so: prvo območje kmetijskih zemljišč, varovalni gozdovi, krajinski park Boč–Donačka gora, kulturni spomenik staro trško jedro Rogatec.
Varovati je potrebno okolje in razvijati krajinski prostor tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete kulturne krajine in vzdrževan značilni krajinski vzorec. Posebno pozornost je potrebno posvetiti izvajanju posegov na območju opredeljene pomembnejše kulturne krajine pod Donačko goro. Pospešiti je potrebno razglasitev območja krajinskega parka.
Nad sprejemljivo mejo onesnaženosti je potrebno sanirati vodotok Sotlo in doseči v zvezi s tem dogovor na meddržavni in medobčinski ravni in pospešiti izgradnjo čistilne naprave v Rogaški Slatini.
Prioritetna naloga je sanacija prometnega omrežja v naselju Rogatec in ureditev mejnih prehodov v Dobovcu in Rogatcu.
Na področju urejanja prostora in zlasti v občinskem središču je potrebno zagotoviti pravočasno pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov.

Zasnova sistema naselij je opredeljena skladno s planirano tipologijo naselij v občini in prostorskimi možnostmi.
V Občini Rogatec prevladujejo ruralna naselja, od skupno 10 naselij je kar 7 naselij razvrščenih v skupino B in eno naselje v skupino A, to so ruralna naselja z okoli 100 do 300 prebivalci in pretežno agrarno funkcijo.
V skupino C je uvrščeno ruralno – urbano naselje Dobovec s funkcijo lokalno oskrbnega središča na skrajnem vzhodnem delu občine.
Naselje Rogatec je kot urbano naselje uvrščeno v skupino D kot gospodarsko pomembnejše naselje s centralnimi oskrbno-storitvenimi in upravnimi funkcijami ter proizvodnimi dejavnostmi in prevladujočo vlogo neagrarne zaposlitve.
Iz vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti sta v občini opredeljeni naselji Dobovec kot lokalno oskrbno središče in Rogatec kot središče občinskega pomena.
Glede na proizvodne dejavnosti so naselja perspektivno razvrščena:
– naselje z enim obratom večje proizvodno obrtne dejavnosti je naselje Dobovec in
– naselje z dvema do tremi industrijskimi obrati oziroma večjimi obrati proizvodno obrtne dejavnosti in perspektivno poudarjeno obrtno dejavnostjo je naselje Rogatec.

Občina Rogatec ima skupno 3963 ha površin, od tega je 1430 ha kmetijskih zemljišč, 2400 ha gozdov in 133 ha pozidanih površin.

– kmetijska zemljišča
Od skupno 3963 ha površin Občine Rogatec zavzemajo kmetijska zemljišča 36% površine občine. Po podatkih izdelanega gradiva sprememb kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v letu 1994 je od skupno 1430 ha kmetijskih zemljišč v prvo območje razvrščenih 700 ha in v drugo območje 730 ha. V ta območja so vključena kmetijska zemljišča primerna za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo po rajonizaciji kmetijskih zemljišč izdelani za območje celotne bivše Občine Šmarje pri Jelšah.
Kmetijska zemljišča so vključena v zasnovo namenske rabe prostora občine. Za potrebe poselitve so opredeljene širitve ureditvenih območij na slabših kmetijskih zemljiščih, izjema je le predlagana širitev muzeja na prostem in še to pretežno za kmetijske namene v okviru muzeja in za čistilno napravo ter obstoječi mejni prehod v Dobovcu.
Prvo območje kmetijskih zemljišč je za trajno izključno rabo določeno v obsegu 695 ha. To so zavarovana območja državnega pomena.
Druga kmetijska zemljišča so za izključno rabo določena v obsegu 702 ha.
Na območju občine so planirane večje agromelioracije na območju Brezovec–Tlake in na območju opuščenih sadnih plantaž.
Namembnost kmetijskih zemljišč bo prilagojena naravnim pogojem vodnega režima ter njegovim zakonitostim (pogostnosti poplav) predvsem v ustrezni razporeditvi njivskih in travniških površin ter drugih kultur, da se zmanjša odnašanje rodnih krovnih plasti ob poplavah.
– gozdovi
Več kot polovica prostora Občine Rogatec (61%) pokrivajo gozdovi v skupnem obsegu okvirno 2400 ha, večji strnjeni gozdovi so na območju Loga in Donačke gore. Okoli 30% gozdov je degradiranih vsled posegov v preteklosti. Gozdovi so razčlenjeni na lesnoproizvodne, varovalne in gozdove s posebnim namenom.
Prioritetno je na območju občine s predpisi zavarovati predlagane varovalne gozdove v skupnem obsegu okvirno 123,5 ha na območju Donačke gore in v Logu, ki so državnega pomena in obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije in so vključeni v zasnovo namenske rabe prostora občine. Del teh gozdov je varovan tudi iz vidika varstva naravne dediščine v okviru razglašenih območij naravnega spomenika Donačka gora in naravnega rezervata – gozdnega rezervata na Donački gori ter v okviru predvidenega območja za razglasitev krajinskega parka.
Obvezno je pristopiti k sanaciji degradiranih gozdov na območju Log, melioraciji gozdnih zemljišč in sanaciji številnih opuščenih kamnolomov ter pri tem zagotoviti trajno ohranjanje in izboljšanje splošno in gospodarsko koristnih funkcij gozdov. Načrtno je izvajati premene na območju malodonosnih in degradiranih gozdov, vnašanje neavtohtonih drevesnih vrst in monokultur iglavcev ni dovoljeno.
Dograjevati je potrebno gozdno infrastrukturo ob upoštevanju določil zakona o gozdovih ter na njegovi podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in uporabi gozdnih prometnic.
– rudnine
Na območju občine ni pomembnejših rudnin, od drugih rudnin je na območju Loga in Dobovca zastopan kremenov peščenjak, katerega eksploatacija se je prenehala v letu 1959. Na območju je preko 30 opuščenih kamnolomov, ki jih je potrebno sanirati.
Zaradi tradicije ložanskega kamnarstva je pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine opredelil območje nekdanjega kamnoloma na lokaciji Vrh ob lokalni cesti na območju Loga za etnološko geološko naravno dediščino. Sanacijo tega kamnoloma z možno eksploatacijo manjših količin za potrebe kvalitetnega prenavljanja objektov kulturnih spomenikov je urejati na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag in ureditvenega načrta za to območje.
– naravna in kulturna dediščina
Vsa pomembnejša naravna in kulturna dediščina na območju občine je skoraj v celoti že zavarovana in razglašena za spomenike (Uradni list RS, št. 35/90, 53/95 in 75/96), ostala dediščina, ki se varuje v okviru planskih dokumentov oziroma prostorskih izvedbenih aktov pa je v večjem obsegu že varovana z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih (Uradni list RS, št. 69/93).
Varovano območje naravne dediščine državnega pomena je območje krajinskega parka Boč–Donačka gora, razširitev krajinskega parka na območju Donačke gore in Loga v Občini Rogatec, ki je predlagan za razglasitev.
Na območju občine varovana naravna dediščina lokalnega pomena, ki je razglašena v odloku o razglasitvi (Uradni list RS, št. 35/90) je: naravni rezervat – gozdni rezervat Donačka gora in naravni spomenik Donačka gora. V okviru prostorskih izvedbenih aktov se varujejo območja ostale naravne dediščine: Jezero pri Trličnem, andezitna golica pri Sv. Roku, izvir Sotle – zgornji tok Sotle in gozdni rezervat Log ob Sotli ter območje dediščine oblikovane narave – park ob graščini Strmol.
Z odlokom o razglasitvi so varovana naslednja območja kulturne dediščine državnega pomena: naselbinski spomenik trško jedro Rogatec (Uradni list RS, št. 75/96) ter kulturna spomenika graščina Strmol in razvaline starega gradu Rogatec (Uradni list RS, št. 35/90).
Varovana območja ostale kulturne dediščine so vsi umetnostni in arheološki spomeniki razglašeni v odloku o razglasitvi (Uradni list RS, št. 35/90), to so vse cerkve ter območje poznoantične naselbine na Donački gori ter etnološki spomenik Muzej na prostem v Rogatcu (Uradni list RS, št. 53/95). Predvideno območje razširitve muzeja na prostem bo predlagano za razglasitev po realizaciji načrtovanih objektov in zunanjih ureditev. Za razglasitev v bližnji prihodnosti sta predvidena še dva etnološka objekta na območju občine.
V okviru prostorskih izvedbenih aktov (PUP) se varujejo: vsa območja naselbinske dediščine naselja Brezovec, Tlake, Gornja vas in Sv. Jurij pod Donačko goro, 10 objektov etnološke dediščine ter 30 objektov umetnostne dediščine (javni spomeniki, kapelice in znamenja) po strokovni podlagi pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter območje kulturne krajine Tlake–Žahenberc in območje etnološko geološke dediščine – kamnolom v Logu.
V postopku je priprava dopolnitev republiškega plana za področje varstva kulturne dediščine. Predlagana dopolnitev na območju Občine Rogatec obsega predlog območja kompleksnega varstva Rogatec in Donačka gora (Donačka gora – krajina posebne vrednosti, staro trško jedro Rogatec, graščina Strmol, ruševine gradu, muzej na prostem Rogatec).
– vode
Sotla je mejna reka z Republiko Hrvatsko in zaradi tega pod posebnim režimom. V povodju Sotle in pritokov pade letno 1100 do 1300 mm padavin. Na območju občine so pritoki Sotle: Zlačka grapa, Stršnjak, Rižnarjev graben, Glažuta, Videnski graben, Žahenberc, Draganja in Odenca, s hrvaške strani ni večjih pritokov. Srednji letni pretoki Sotle pri Rogatcu (prispevno območje 39,4 km2) so med 0,3 m3 in 1,1 m3/s, v sušnih obdobjih se zmanjšajo tudi na 0,274 m3/s do 0,018 m3/s, kar kaže na slabo zadrževalnost padavin v podzemlju. Ob ujmah z verjetno povratno dobo 100 let je pretok lahko tudi 76 m3/s (volumen vala 2,6 mio m3). Sotla in pritoki občasno poplavljajo. Večje regulacije vodotokov Sotle in Draganje so bile izvedene na območju naselja Rogatec.
Na območju občine ni pomembnejših vodnih virov, drugi viri so na območju pod sv. Donatom in na območju Trlično. Urejeni sta dve zajetji za lokalno oskrbo z zmogljivostjo 2,5 l/s (Donačka gora) in 1 l/s (Trlično), varstvena območja teh virov pa so že zavarovana z odlokom (Uradni list RS, št. 9/95). Na območju Trlično je možno zajeti še dodatni vir z zmogljivostjo 2 l/s.
Pretežni del občine z naseljem Rogatec se oskrbuje (7 do 8 l/s) iz vodovodnega omrežja Rogaška Slatina, ki se oskrbuje iz vodnih virov iz doline Tinskega potoka in iz Poljčan. Potreben bo dogovor tangiranih občin o razdelitvi vodnih virov. Lokacija potencialnega vira mineralne vode je pri šoli v Rogatcu in na območju Brezovec.
Raba vode v druge namene bo prilagojena zahtevi po zagotavljanju naravnega ekološko sprejemljivega pretoka Sotle in pritokov. Le-ta bo upoštevan tudi pri eventualnem vključevanju novih virov v oskrbo s pitno vodo.
Da se ohrani sedanji visokovodni režim Sotle in pritokov, ki občasno poplavljajo pribrežna zemljišča, so dopustna le lokalna varovanja pretežno že pozidanih območij. V čim večji meri je ohraniti poplavne retencijske površine voda s povratno dobo 10 let in daljšo. Temu bo potrebno prilagoditi tudi načrtovanje novih rab prostora.
Posegi v Sotlo bodo usklajeni z meddržavnimi dogovori z Republiko Hrvatsko.
– Območja sanacij naravnih virov in okolja
Prednostna naloga na področju sanacij je sanacija onesnaženosti Sotle na odseku od Rogatca do Miljane (obvezno izhodišče republiškega plana), ki je nad Rogatcem v 2-3 kakovostnem razredu, pod Rogatcem pa v 4. kakovostnem razredu. V zvezi s tem je predvideno nadaljevanje izgradnje skupne komunalne čistilne naprave v Rogaški Slatini in čistilne naprave v Dobovcu ter dograditev kanalizacijskega sistema v obeh naseljih ter v Humu na Sutli v Republiki Hrvatski.
Ostale sanacije okolja na območju občine se nanašajo na:
– zagotovitev poplavne varnosti na območju Rogatca z ureditvijo odtočnih razmer Sotle in izliva Draganje. Potrebna bo sanacija – revitalizacija izlivnega odseka Draganje;
– zmanjšanje onesnaženosti zraka in prekomernega hrupa po prometu na območju trškega jedra in naselja Rogatec s sanacijo prometnega omrežja;
– sanacijo opuščenih kamnolomov na območju Loga in “črnih“ odlagališč na območju občine in degradiranih gozdov ter
– sanacijo opuščenih sadjarskih plantaž.

Območje poselitve so v kartografskem delu opredeljena z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji; obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje so evidentirana v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000.
Vse dodatne površine za poselitev in potrebno infrastrukturo so opredeljene v navezavi na obstoječa stavbna zemljišča in ureditvena območja na pretežno slabših kmetijskih zemljiščih v skupnem obsegu okoli 27 ha.
V občinskem središču Rogatca so za urbani razvoj zagotovljene potrebne dodatne površine (25 ha), večje širitve so v severnem delu naselja pri šoli in v manjšem obsegu širitve v obeh krakih južnega dela naselja pri obstoječih proizvodnih območjih in zapolnitve znotraj obstoječih stanovanjskih območij ob magistralni cesti.
V Dobovcu je za nadaljnji razvoj opredeljeno okoli 1,5 ha v okviru ureditvenega območja naselja.
Pri vseh ostalih ruralnih naseljih so predvidene le minimalne spremembe mej obstoječih ureditvenih območij zaradi manjših potreb in zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
Druga ureditvena območja so opredeljena za mejni prehod in čistilno napravo v Dobovcu ter za območje etnološko geološke dediščine – kamnoloma v Logu.
– stanovanja
V občinskem središču so opredeljena naslednja območja za stanovanjsko gradnjo:
– v okviru obstoječih še nezasedenih stavbnih zemljišč v okviru območja S3 ob glavni (magistralni) cesti po veljavnem zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo in nižjo blokovno gradnjo pri obstoječih tovrstnih objektih;
– individualna stanovanjska gradnja na opredeljenem območju S5 pod Marijinim vrhom in na območju S4 “Ciglenca“;
– v okviru obrtno stanovanjskih območij: ob glavni (magistralni) cesti v južnem delu naselja;
– v centralnem delu naselja s poslovno-stanovanjsko gradnjo in v okviru prenove trškega jedra.
V naselju Dobovec je opredeljeno območje za individualno stanovanjsko gradnjo zahodno od nove šole.
Stanovanjska gradnja v vseh drugih naseljih je možna znotraj določenih ureditvenih območij.
– oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti
Večje površine za razvoj teh dejavnosti so zagotovljene v občinskem središču Rogatca v okviru centralnega dela naselja ob križišču glavnih prometnic za dopolnilno gradnjo ter z načrtno prenovo trškega jedra in območja pri sedanji bencinski črpalki ter dodatne ureditve v okviru šolskega kompleksa.
V ostalih naseljih je zagotoviti razvoj teh dejavnosti v okviru vaških jeder v ureditvenih območjih v skladu z njihovimi funkcijami v omrežju naselij.
– proizvodne in servisne dejavnosti
Prostorski razvoj teh dejavnosti je zagotovljen v Rogatcu v okviru manjših širitev pri obstoječem obratu Emkor ter za obrtno dejavnost v okviru opredeljene obrtno-stanovanjske gradnje.
Večji prostor med Sotlo in železnico zaseda skladišče Steklarne Straža iz Huma na Sutli. V primeru preselitve v R Hrvatsko bi bile s prenovo tega območja dolgoročno zagotovljene površine za razvoj teh dejavnosti. Predvidena je manjša širitev tega območja proti zahodu.
V Dobovcu je za razvoj obrtno proizvodne dejavnosti opredeljena lokacija južno od železniške postaje.
– muzej na prostem v Rogatcu
Zagotovljene so površine na območju opuščenih sadnih plantaž za širitev muzeja – za ureditev kmetijskih površin (historična obdelava) in objektov male kmetije ter vhodnih in parkirnih površin.
– turizem, rekreacija, šport
Prostorski razvoj za ureditev konjeniškega centra v Rogatcu je zagotovljen v navezavi na obstoječi hlev ter za ureditve za potrebe športnih dejavnosti v navezavi na obstoječe območje pri šoli.

– prometno omrežje
Območje občine prečkajo državne ceste v skupni dolžini okvirno 16,5 km in jo v smeri vzhod – zahod in v smeri sever navezujejo na cestno omrežje in avtocestni sistem Slovenije.
Obe glavni prometnici državnega pomena glavna cesta II/107 in regionalna cesta II/432 potekata skozi strnjeno pozidavo občinskega središča, regionalna cesta pa poteka celo skozi trško jedro.
Prometna preobremenjenost naselja s tranzitnim prometom, strnjenost pozidave, ki onemogoča predpisane prometno tehnične elemente za rekonstrukcijo obstoječe trase regionalne ceste in še posebej zagotovitev kakovostnega stanovanjskega in kulturnega življenja v središču naselja, nujno zahtevajo razbremenitev trškega jedra tranzitnega in tovornega prometa.
Predvidena je ureditev novega križišča glavne in regionalne ceste pri železniški postaji ter načrtovana nova trasa regionalne ceste (preložitev) na odseku od tega križišča do križišča z lokalno cesto pod graščino Strmol s potekom po zahodnem robu naselja neposredno ob reguliranem potoku Draganja. V nadaljevanju od križišča pod graščino Strmol do Muzeja na prostem je predvidena rekonstrukcija regionalne ceste po pretežno obstoječi trasi.
Južni odsek trase do priključka ceste za trško jedro poteka po robu obstoječih stavbnih zemljišč in delno po drugem območju kmetijskih zemljišč in izven varovanih območij.
Osrednji del trase na odseku od priključka ceste v trško jedro do križišča z lokalno cesto pod graščino Strmol poteka po zahodnem robu trškega jedra, zavarovanega območja naselbinskega spomenika in na vzhodnem obrobju varovanega območja oblikovane naravne dediščine z graščino Strmol.
Rekonstrukcija severnega dela ceste na odseku od križišča pod graščino Strmol do Muzeja na prostem delno posega na prvo območje kmetijskih zemljišč (uveljavljen izjemni poseg) in je izven zavarovanih območij naravne in kulturne dediščine.
Skladno z odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 75/96 – trško jedro Rogatec in Uradni list RS, št. 35/90 – graščina Strmol) so bili s strani občine organizirani usklajevalni sestanki s pristojno spomeniškovarstveno službo ter izdelana študija vplivov na okolje. Za celotno traso preložene in rekonstruirane regionalne ceste je bil izdelan idejni projekt po naročilu Ministrstva za promet in zveze.
V občini je okoli 50 km lokalnih cest in 60 km krajevnih cest; v makadamski izvedbi je pretežni del krajevnega omrežja. Prioritetna naloga je ureditev lokalne ceste za Trlično na območju mejnega prehoda ter postopna posodobitev ostalih cest.
Eden od prioritetno zastavljenih ciljev je ureditev turistične vinske ceste v okviru obstoječega cestnega omrežja z navezavo na že načrtovane vinske ceste v Sloveniji na šmarsko virštanjsko turistično vinsko cesto VT10 preko Občine Rogaška Slatina in na haloško vinsko turistično cesto VTC-11 preko Žetal. V zvezi s tem je pospešiti dogovore na medobčinski ravni.
Za ta namen je predlagana dodatna posodobitev in opremljenost regionalne ceste III/689 Rogatec–Žetale in odseka lokalne ceste L7401 Tlake–Sv. Florjan na območju občine s priključki do ključnih lokacij turistične ponudbe (planinski dom Donačka gora, Trška gorca in druge).
Preko območja občine poteka stranska železniška proga (regionalna proga) Grobelno–Sv. Rok ob Sotli–Đurmanec, ki je obvezno izhodišče prostorskega plana republike. V Rogatcu je skladno s potrebami in širitvijo proizvodnih dejavnosti predvidena dograditev industrijske mreže.
– omrežje kolesarskih povezav
Na državni ravni je na območju občine predvidena ureditev glavne kolesarske povezave ob glavni cesti ter regionalna kolesarska povezava ob regionalni cesti Rogatec–Majšperk.
Na omrežje državnih kolesarskih povezav se bodo navezovale sklenjene lokalne kolesarske povezave na območju občine. Uporabile se bodo obstoječe lokalne ceste, ki povezujejo naselja pod Donačko goro z glavnimi prometnicami.
Ob kolesarskih stezah se bodo zagotovili potrebni “terminali“ in servisne službe za popravilo koles.
– komunalno omrežje
– vodovod
Pretežni del občine vključno z občinskim središčem je z vodovodnim sistemom navezan na vodovodno omrežje Rogaške Slatine iz katerega se preko Rogatca oskrbuje tudi Hum na Sutli v Republiki Hrvatski.
Za lokalno oskrbo naselij pod Donačko goro ter Trličnega in Dobovca sta zajeta dva izvira na območju občine, ki sta z vodovodom povezana s temi naselji. Predvideno je dodatno zajetje še enega vira v Trličnem–drenažni zajem ob potoku in izgradnja cevovoda v dolžini 500 m, ki se bo priključil na obstoječi vodovodni sistem.
Dolgoročno oskrba s pitno vodo na območju občine po zagotovilu upravljalca iz Rogaške Slatine ni problematična, poleg lastnih virov v občini je možno dodatne potrebne količine zagotoviti iz omrežja Rogaške Slatina.
– odvajanje in čiščenje odplak
V naselju Rogatec bo s pričetkom obratovanja čistilne naprave Rogaška Slatina potrebno v določenem roku opustiti obstoječe sisteme prečiščevanja in se priključiti na nov sistem.
Osnovni kanalizacijski odvodniki iz Rogatca do čistilne naprave Rogaška Slatina so že zgrajeni, predvidena je le dograditev le-teh skladno s širitvijo poselitve v tem delu.
V Dobovcu je predvidena ureditev lastne manjše čistilne naprave z zmogljivostjo 200 do 500 E in dograditev osnovnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Odplake kmetij ter bivalnih objektov razpršene gradnje izven varovalnih pasov vodnih virov se bodo odvajale preko triprekatnih greznic v ponikovalnice, kolikor ne bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), sicer so obvezne greznice brez iztoka v podtalje. Na kmetijah se bodo uredila gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s predpisi.
Odplake bodo morale ustrezati določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
– energetsko omrežje
Z dokončanjem izgradnje srednjetlačnega plinovodnega omrežja do naselij pod Donačko goro bo za pretežni del občine zagotovljena ekološko čista oskrba s toplotno energijo.
Na državni ravni je predvidena izgradnja vzporednega magistralnega plinovoda M 1/1 do mejne merilno regulacijske postaje v Vičji vasi.
Na področju urejanja elektro omrežja na državni ravni je ob državni meji predvidena trasa DV 110 kV Rogaška Slatina–Straža (R Hrvatska).
Območje občine se bo tudi v bodoče oskrbovalo z električno energijo iz RTP Rogaška Slatina. Skladno s širitvijo poselitve se bo dograjevalo 20 kV omrežje s potrebnimi trafo postajami.
– omrežje zvez
V občinskem središču je ptt enota in končna avtomatska telefonska centrala; s povečanjem poselitve bo potrebno zagotoviti večjo zmogljivost le-te ter dograjevati telefonsko omrežje.
V teku je ureditev kabelskega TV omrežja v naselju Rogatec.
Na območju občine ni RTV pretvornikov, le-ti so urejeni v sosednji občini (Boč, Rogaška Slatina).
– odlaganje odpadkov
V občini ni predvidena ureditev odlagališča komunalnih odpadkov. Komunalno obrtno podjetje iz Rogaške Slatine bo tudi v bodoče odvažalo odpadke na centralno odlagališče v Tuncovcu oziroma na dogovorjeno odlagališče za regijo.

– urbanistično oblikovalski pogoji
Osnovni pogoj urejanja območij in arhitekturnega oblikovanja objektov pri posegih v prostor je upoštevanje specifike arhitekturne savinjsko-kozjanske regije in arhitekturne krajine Rogatec, značilnega vzorca poselitve in značilnosti graditeljske tradicije obravnavanega prostora. Vsi posegi v prostoru morajo težiti k ohranjanju kvalitete posameznih območij, identitete prostora in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
V obstoječih ureditvenih območjih pretežno vaških naselij je z dograjevanjem stavbne strukture potrebno upoštevati značilnosti naselja glede na položaj, razporeditev in vsebinsko specifiko ter upoštevati značilnosti stavbnih kompleksov in stavb glede na njihovo razporeditev in velikostna razmerja stavb.
Pri naseljih z ohranjeno tipologijo vaške zazidave, z značilno razporeditvijo stanovanjskih in gospodarskih objektov je potrebno v osnovne usmeritve za oblikovanje objektov vključiti elemente s katerimi se bo ohranila in nadgradila kvaliteta arhitekturne identitete objektov. Z razvojem se mora ohraniti sedanja značilna zasnova vasi, možno je povečanje merila domačije, vendar ob ohranitvi razmerij med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti.
Ohraniti se morajo kvalitetni zaključki naselij, ki jih določa dominanta oziroma arhitekturna posebnost ter pri tem upoštevati njihovo varovano vplivno območje.
Znotraj ureditvenih območij je primerno obnoviti obstoječe propadajoče objekte in jim poiskati novo vsebino (turistična ponudba idr.).
Pri posegih v ureditvena območja naselij pod Donačko goro, v opredeljeni kvalitetnejši kulturni krajini, se morajo stavbne dopolnitve vklopiti v značilno gručasto obliko stavbnih kompleksov in izboljšati je potrebno dosedanje neustrezne posege s sanacijo “motečih“ objektov in okolice.
Za ureditvena območja naselij Brezovec, Tlake, Gornja vas in Sv. Jurij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, je potrebno izdelati podrobne prostorske načrte s pogoji urejanja ter zanje pridobiti strokovne podlage pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dopolnitve stavbnih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč na območju raztresene poselitve in oblikovanje novih skupin se morajo vklopiti v vizualno podobo posameznih območij tako, da so upoštevani osnovni elementi kvalitetne ljudske arhitekture z identiteto v prostoru za posamezne vrste objektov (stanovanjske, gospodarske, zidanice na vinogradniških območjih in druge) zlasti glede:
– izbora lokacije in postavitve objekta v teren, etažnosti objekta in orientacije smeri slemena
– tlorisnega in višinskega razmerja
– strehe – naklona strešin in kritine ter
– oblikovanja arhitekturnih elementov.
Osnovne značilnosti arhitekturne identitete stavb so: podolgovat tloris (razmerje stranic 1:2, 1:1,5) višinski gabarit – klet (vkopana oziroma v pobočju), ena etaža in mansarda, simetrična dvokapnica z delnimi čopi ali brez, nakloni strešin 45°, opečna kritina; zunanji leseni hodnik (gank), značilne vstopne stopnice v objekt, leseni zatrepi in drugo.
Pri postavitvi dodatnih zidanic oziroma nadomestnih gradnjah le-teh je obvezno strogo upoštevanje značilne razporeditve in lege teh objektov – v nizu na grebenu nad vinogradi oziroma ob vznožju vinogradniških površin ter višinski gabarit zidanic značilen za navedene lege.
V urbanih naseljih Dobovec in Rogatec so za širitev in prenovo v ureditvenih območjih teh naselij pomembni predvsem naslednji urbanistično oblikovalski pogoji:
– arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi in se mora vklopiti v izgled celotnega naselja; upoštevati je varovana območja naravne in kulturne dediščine,
– v ureditvenem območju naselja Dobovec je primarno urediti osrednji del naselja ob glavni prometnici, izoblikovati center naselja z osrednjim trgom; ob glavni cesti urediti zelene površine in komunikacije ter površine za pešce in kolesarje. Na območju mejnega prehoda je urediti nov odsek lokalne ceste za Trlično za ureditev ustreznih prometnih razmer na območju mejnega prehoda in povezave Trličnega z ostalimi naselji na slovenski strani državne meje,
– v občinskem središču je težišče urejanja na prometni sanaciji in ureditvi državnega cestnega omrežja ter komunikacij za pešce in kolesarje z namenom ustvariti boljše pogoje v samem naselju in boljše prometne navezave na cestno omrežje Slovenije ter na oblikovanju novih območij in območij prenov kot je to podrobneje opisano v poglavju urbanistične zasnove in v točki 7.6.4 tega odloka.
– usmeritve in pogoji za krajinsko oblikovanje
Krajinsko oblikovanje na območju opredeljene kvalitetnejše kulturne krajine ob vznožju Donačke Gore in Žahenberške doline je potrebno podrediti usmeritvam strokovnih podlag Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Osnovne usmeritve urejanja v tem prostoru so:
– ohraniti mozaično strukturo rabe površin travniške in obdelovalne površine v nižinskem delu, vinogradniške na pobočju ob vznožju Donačke gore in značilno razporeditev sadovnjakov ob domačijah in kot razmejitve ob parcelnih mejah in ježah,
– pri obnovi vinogradov je možno povečati obseg na najugodnejših južnih in jugozahodnih legah ter pri tem ohraniti pobočne gozdiče kot zeleno cezuro. Oblikovanje teras ni dovoljeno,
– pri posegih na območju Žahenberškega potoka se mora ohraniti naravni potek potoka in značilna obvodna vegetacija, možna je biotehnična zaščita erodiranih bregov,
– plantažni način saditve sadnega drevja ni dovoljen.
Območje bivših plantaž na območju Marijinega vrha je sanirati za kmetijske namene, del plantaž pa ponovno pogozditi z avtohtonimi vrstami dreves. Monokulture iglavcev niso dovoljene. Z rekultivacijo degradiranih sadjarskih teras je potrebno zagotoviti stanje podobno tistemu pred posegom z delno vzpostavitvijo gozdnih površin.
Na območju gozdov Loga je potrebno pristopiti k sanacijam degradiranih gozdov in krajinski sanaciji opuščenih kamnolomov.
Za vsak poseg na območju krajinskega parka in varovanih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnovo graščinskega parka Strmol je potrebno načrtovati na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag omenjenega zavoda.
– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Znotraj območja urbanistične zasnove naselja Rogatec se bodo posamezna ureditvena območja urejala po opredelitvah v okviru te zasnove, ki so sestavni del tega plana (poglavje 7.6.4. in kartografski prikaz št. 13/2).
Izven območja urbanistične zasnove naselja Rogatec so opredeljeni naslednji načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti:
– z ureditvenimi načrti se bodo urejala: ureditvena območja naselja Dobovec in območje kamnoloma v Logu; z ureditvenim (krajinskim) načrtom se bosta urejali območje kvalitetne kulturne krajine pod Donačko goro in območje sanacije opuščenih sadjarskih plantaž Brezovec–Tlake,
– z lokacijskimi načrti se bo urejalo infrastrukturno omrežje in naprave in
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji vsa ostala ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja, območja zidanic, razpršena poselitev in odprti prostor občine.

Reliefne razmere ob stičišču dolin vodotokov Draganje in Sotle in lega ob pomembnejših prometnicah so narekovali razpotegnjeno v treh krakih zasnovano naselje. Osrednji del naselja, staro trško jedro, se je razvilo na utesnjenem območju med gričema Gruča in Tržišče ob križišču cest, ki obravnavano območje povezujejo v smeri proti Celju, Ptuju in hrvaškem Zagorju. V ureditveno območje je vključen celoten strnjeni poselitveni prostor, območje graščinskega parka Strmol, območje muzeja na prostem in zeleni pas ob državni meji.
Ureditveno območje naselja v obsegu okoli 120 ha površine vključuje naselje Rogatec z okoli 1480 prebivalci. V največjem proizvodnem obratu Emkor d.o.o. v Rogatcu je 230 zaposlenih, sicer pa je na območju naselja okoli 50 obrtnikov in samostojnih podjetnikov. Po projekciji se pričakuje porast števila prebivalcev na okoli 1700, števila stanovanj pa od sedanjih 500 na 610 leta 2020.
Večja širitev stanovanjskega območja je predvidena le v smeri proti severu, sicer pa meja ureditvenega območja v južnem delu poteka pretežno po robu obstoječe poselitve z manjšimi širitvami v smeri vzhod in zahod za proizvodne in servisne dejavnosti ter na dolžini 2 km meji na državno mejo in vodotok Sotlo.

Naselje Rogatec se bo razvijalo kot upravno in oskrbno središče občine in zaradi lege ob državni meji s poudarkom na razvoju trgovinske in turistične dejavnosti.
Osnovne usmeritve prostorskega razvoja v naselju so:
– urbanistična in prometna sanacija
– krepitev in razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter proizvodne obrti
– prenova starega trškega jedra
– prenova in dopolnilna gradnja v obstoječih zazidalnih območjih in po zapolnitvi le-teh odpiranje novih območij skladno s potrebami
– širitev muzeja na prostem in sanacija območja graščinskega parka Strmol
– optimalna izraba površin znotraj razširjene meje ureditvenega območja.
Zaradi nerešene pereče problematike, ki je prisotna v naselju, je prioritetna naloga rešitev problemov, ki so državnega pomena:
– ureditev ustreznega mejnega prehoda s prenovo na območju obstoječe lokacije tako, da bo rešen dovoz do obstoječih stanovanjskih objektov in kmetijskih zemljišč pred prehodom in dovoz do skladišča Steklarne Straža preko prehoda ali preveriti možnost nove lokacije mejnega prehoda
– ureditev križišča glavne in regionalne ceste v centralnem delu naselja ter
– zaradi varovanih območij kulturne in naravne dediščine izbor najustreznejše prometne rešitve za cestno povezavo Rogatec–Majšperk regionalne ceste R II/432 s ciljem razbremeniti staro trško jedro tranzitnega zlasti tovornega prometa, kar je osnovni pogoj za kvalitetno prenovo in oživitev trga s trgovinskimi in storitvenimi dejavnostmi ter za izboljšanje bivalnega okolja.
Med ostalimi večjimi prometnimi ureditvami so prioritetne ureditve:
– cestnega napajanja območja P2 – prometno ustreznejši dovoz na sedanji lokaciji ter dodatno cestno napajanje iz zahodne strani obravnavanega območja z ureditvijo nivojskega oziroma izvennivojskega priključka preko železnice na glavno cesto II/107,
– avtobusne postaje v centralnem delu naselja pri železniški postaji,
– prestavitev bencinskega servisa na novo lokacijo.
Posodobitev križišča glavne in regionalne ceste, urbanistična sanacija in oblikovno ustrezna dograditev centralnega dela naselja južno od trškega jedra so nujne za razvoj centralnih dejavnosti s potrebami po večjih površinah in za preoblikovanje osrednje podobe naselja, ki je danes moteči element v prostoru naselja.
S prenovo starega trškega jedra bo ponovno zaživel osrednji trški prostor kot središče družabnih stikov in dejavnosti v naselju. Pri tem bo potrebno z razvojnim načrtom doseči prilagoditev sedanjim potrebam in funkcijam naselja ob upoštevanju arhitekturnih stalnic in značilnosti kulturne dediščine obravnavanega prostora.
Stanovanjska graditev bo usmerjena v zapolnitve znotraj obstoječih območij severno ob magistralni cesti in na območju prenove trškega jedra ter na novo območje v severnem delu pod Marijinim vrhom v bližini obstoječe šole.
Eden od zastavljenih ciljev občine je dogovor na meddržavni ravni o preselitvi skladišča Steklarne Straža na lokacijo v naselju Hum na Sutli v Republiki Hrvatski. S prenovo in dograditvijo tega območja bi bil dolgoročno zagotovljen prostor za razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti v naselju.
V prvi etapi so dane možnosti za razvoj teh dejavnosti le v manjšem obsegu v okviru območja Emkor na skrajnem vzhodnem delu naselja.
Športno rekreacijsko območje pri šoli v severnem delu naselja je dourediti z manjkajočimi objekti garderob in sanitarij ter parkirnimi površinami.
Komunalne in energetske ureditve:
– na medobčinskem in meddržavnem nivoju je potrebno pospešiti izgradnjo čistilne naprave v Rogaški Slatini in nanjo priključiti že zgrajeno kanalizacijsko omrežje in primarne zbiralnike,
– skladno s potrebami po širitvi poselitvenega območja je dograjevati komunalno in energetsko omrežje ter srednjetlačno plinsko mrežo in omrežje kabelske televizije.
Pristopiti je potrebno k raziskavam na območju potencialnega vira mineralne vode v okviru območja šole in območju Brezovec.
Varstvo naravne in kulturne dediščine:
Na območju naselja Rogatec je pri urejanju območij naravne in kulturne dediščine potrebno upoštevati predpisane režime in pogoje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na naslednjih območjih:
– dediščine oblikovane narave – graščinskega parka Strmol,
– kulturnega – naselbinskega spomenika starega trškega jedra ter kulturnih spomenikov cerkve sv. Jerneja in cerkve sv. Hiacinte,
– kulturnega spomenika – razvalin starega gradu,
– kulturnega spomenika – graščine Strmol ter
– etnološkega spomenika muzeja na prostem v Rogatcu.

– stanovanja
V okviru opredeljenega območja S3 severno ob glavni cesti je predvidena dopolnilna stanovanjska individualna graditev s srednjo gostoto nastanitve ter dograditev na območju nižje blokovne zazidave z višjo gostoto nastanitve skupaj za okoli 40 do 50 dodatnih stanovanj. V severnem delu naselja je predvidena individualna stanovanjska graditev s srednjo gostoto nastanitve na območju pod Marijinim vrhom (S5) in dopolnilna gradnja na območju “Ciglenca“ (S4) pri šoli v skupnem obsegu 6,5 ha dodatnih površin.
Posamične dopolnilne gradnje so možne v okviru obstoječih stanovanjskih območij S1 in S2 južno od trškega jedra ter dodatna stanovanja na območju predvidene prenove starega trškega jedra.
– proizvodne in servisne dejavnosti, proizvodna obrtna dejavnost
Dodatne površine za razvoj proizvodnih dejavnosti so zagotovljene v navezavi na obstoječe lokacije – na območju Emkor v obsegu 1,5 ha dodatnih površin (P1) ter na območju P2 v obsegu 2 ha dodatnih površin. Dolgoročno bi bilo možno večji obseg površin zagotoviti s prenovo sedanjega kompleksa skladišč steklarna Straža (6 ha).
– oskrba, storitvene in družbene dejavnosti
Razvoj teh dejavnosti bo usmerjen v prenovo starega trškega jedra ter na območje ob predlaganem križišču glavne in regionalne ceste pri železniški postaji (C1, C2 in C3). Večje proste površine v obsegu okoli 2 ha so na opredeljenem območju C3 za predvideno ureditev avtobusne postaje, parkirnih površin, blagovne hiše – centralnih dejavnosti s potrebami po večjih površinah. Širitev športno rekreativne in šolske dejavnosti je zagotovljena na obstoječi lokaciji pri šoli.
– turistične – kulturne dejavnosti
Na območju zahodno in jugozahodno od šole je predvidena širitev obstoječega muzeja na prostem v obsegu okoli 4 ha, spremljajočih površin obstoječega konjeniškega centra, ureditev sejmišča (živinski sejem) ter njihovega skupnega dostopa in parkirnih površin ob regionalni cesti v skupnem obsegu 1,1 ha dodatnih površin.
Pri graščini Strmol je predvidena sanacija nekdanjega graščinskega parka ter prenova objekta graščine.
– pokopališče
Širitev pokopališča in ureditev parkirnih površin je predvidena na pobočju pri cerkvi sv. Hiacinte.
– vodotoki
Potrebna je ureditev odtočnih razmer Sotle na območju Rogatca ter izliva Draganje, da bi se zboljšala poplavna varnost sedanjih objektov in infrastrukture ter tudi sanacija – revitalizacija izlivnega odseka Draganje.
– infrastruktura
– promet
Predvidena je rekonstrukcija križišča glavne in regionalne ceste ter prometna ureditev na območju mejnega prehoda. Navedena rekonstrukcija križišča vključuje ceste glavno II/107 Celje–Dobovec in regionalno II/432 Rogatec–Majšperk. V namenski rabi prostora so v zvezi z navedenimi rekonstrukcijami, prikazane obstoječe trase navedenih cest ter predvideni odseki novih tras. Za regionalno cesto R II/432 je na odseku trškega jedra predvidena preložitev trase v skupni koridor ob potoku Draganja.
Ker predlagana trasa ceste R II/432 na odseku od novega križišča glavne in regionalne ceste pri železniški postaji do križišča lokalne in regionalne ceste pod graščino Strmol, poteka v severnem delu tega odseka ob robovih območij kulturne in naravne dediščine (trško jedro, območje oblikovane naravne dediščine) je bila izdelana študija vplivov na okolje. Po zaključkih te študije je prostor manj prizadet in še sprejemljiv v prostoru po predlagani trasi ob regulirani Draganji.
Na odseku izven zavarovanih območij kulturnih spomenikov od križišča pod graščino Strmol do Muzeja na prostem je predvidena rekonstrukcija obstoječe trase regionalne ceste, za ta del trase je bil uveljavljen izjemni poseg na prvo območje kmetijskih zemljišč.
Od ostalih večjih prometnih ureditev v naselju je na podlagi predhodne prometne študije potrebno urediti najustreznejši cestni priključek do območja P2 za proizvodne dejavnosti preko železnice na glavno cesto. Rekonstruirati je potrebno tudi ostalo poškodovano cestno omrežje naselja, dograditi sekundarno cestno omrežje v novih zazidalnih območjih.
Ob obeh glavnih prometnicah naselja se bodo uredile steze za kolesarski promet v smeri proti Dobovcu in preko trškega jedra v smeri Majšperka.
– vodovod
Na območju ureditvenega območja se bo sekundarno vodovodno omrežje dograjevalo skladno s širitvijo poselitve na nova območja. Obstoječa in predlagana zazidalna območja se bodo oskrbovala tudi v bodoče iz vodovodnega omrežja Rogaška Slatina, ki se napaja iz vodnih virov Poljčane in iz doline Tinskega potoka. Obnoviti je potrebno dotrajano vodovodno omrežje vključno s hišnimi priključki.
– kanalizacija
V začetni fazi je izgradnja skupne komunalne čistilne naprave v Rogaški Slatini za Rogaško Slatino, Rogatec in Hum na Sutli. Primarni zbiralniki za odvod odpadnih voda iz Rogatca so zgrajeni do čistilne naprave, predvidena je le dogradnja zbiralnika na odseku pod graščino Strmol do šole skladno s potrebami po širitvi poselitve v severnem delu ureditvenega območja.
Dograjevati je potrebno sekundarno kanalizacijsko omrežje in ga skladno s predpisi in pogoji pristojne komunalne službe priključiti na primarne zbiralnike po izgradnji čistilne naprave.
– energetika
Obstoječe omrežje za oskrbo z električno energijo se bo dograjevalo sočasno z izgradnjo v novih zazidalnih območjih in se bo tudi v bodoče napajalo iz razdelilne trafo postaje v Rogaški Slatini.
Z izgradnjo plinske mreže v ureditvenem območju se je zagotovila ekološko čista oskrba naselja s toplotno energijo. Predvidena je dograditev srednjetlačnega plinovoda v severnem delu ureditvenega območja za oskrbo novih zazidalnih območij.

– urbanistično oblikovalski pogoji
Z urejanjem in posegi v ureditvenem območju naselja je obvezno spoštovati osnovni koncept predlaganega razvoja, funkcije in namembnost opredeljenih območij ter zagotoviti dobro prometno povezanost med temi območji za avtomobilski, kolesarski in peš promet.
S prometno sanacijo v naselju je urediti prometno varne in oblikovno privlačne prometnice, komunikacije pešcev in kolesarjev morajo biti ločene od motornega prometa. Posamezna zaključena območja se morajo s centralnimi parkirnimi površinami navezovati na glavne prometnice naselja. Na ključnih lokacijah je potrebno urediti terminale za kolesa (pri turistično rekreacijskem in kulturnem območju pri šoli, v starem trškem jedru, pri železniški postaji).
Urejanje na območju naselja mora biti usmerjeno v postopno oblikovanje notranjih ambientov po zaključenih celotah, ki bodo obvladljive s posamičnimi posegi ter na urejanje odprtega prostora v naselju.
Nova pozidava na območju razširjenega centralnega dela (C3) po višini ne sme izstopati iz obstoječih gabaritov zaradi varovanja vedut na osrednjo kvalitetno dominanto naselja – starega trškega jedra s cerkvami in graščine Strmol na drugi strani.
Pri zgostitvah obstoječe pozidave morajo posamične dopolnilne gradnje biti gabaritno in oblikovno vklopljene v dani prostor ob upoštevanju lege in gradbenih črt obulične zazidave. V okviru blokovne zazidave je zagotoviti ureditev zunanjih površin za igro otrok.
Večji poudarek naj bo dan na urejanje zelenih površin v naselju, ob prometnicah in še posebej na vstopnih odsekih v naselje je potrebno urediti sanitarni zeleni pas z drevesnimi nasadi ter urediti obvodni zeleni prostor z obvodno avtohtono vegetacijo ter nekdanji graščinski park.
Na območjih varovane naravne in kulturne dediščine se morajo vsi posegi načrtovati in izvajati skladno s pogoji pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, na območju vodotokov pa skladno s pogoji vodnogospodarske službe. S posegi v prostor je potrebno zagotoviti poplavno varnost za območje zazidave.
Pri izdajanju gradbenih dovoljenj je potrebno vzpostaviti politiko estetskega upravljanja in nadzor nad gradnjami.
– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
V območju urbanistične zasnove se bodo posamezna ureditvena območja prikazana v kartografskem delu – kartnem prikazu št. 13/2 urbanistične zasnove urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti:
– z zazidalnimi načrti (ZN 1-6):
stanovanjsko območje S3 (Uradni list SRS, št. 1/84), centralno območje naselja pri železniški postaji C3 in C2, območje obrtnih dejavnosti SO2 in O pri Šmitu, območje proizvodnih dejavnosti P1 – Emkor, območje proizvodnih dejavnosti P2 in stanovanjsko območje S5 pod Marijinim vrhom.
– z ureditvenimi načrti (UN1-7):
turistično kulturno območje – muzej na prostem, območje šole in športnih igrišč, stanovanjsko območje S4-“Ciglenca“, območje pokopališča, območje trškega jedra SC1 in območje SC2 in območje graščinskega parka Strmol, območje ob Draganji in regionalni cesti, centralno območje C2 pri obstoječi bencinski črpalki, območje mejnega prehoda,
– z lokacijskim načrtom (LN)
območje bencinskega servisa.
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP):
vsa ostala pretežno pozidana stanovanjska območja S1, S01, S2 in dva manjša zaselka pri pokopališču in pri kompleksu Emkor, ter zelene – kmetijske površine ob državni meji.

– ureditveno območje
Območje urejanja se nahaja znotraj ureditvenega območja naselja Rogatec jugozahodno od šole in se po določilih urbanistične zasnove Rogatca ureja z ureditvenim načrtom. Vključuje obstoječe območje razglašenega etnološkega kulturnega spomenika in kmetijska zemljišča opuščene sadne plantaže na zahodnem pobočju za njegovo razširitev, obstoječi hlev in sejmišče ob Draganji ter levoobrežni prostor severno od regionalne ceste R II/432 Rogatec–Majšperk.
Ureditveno območje se v celoti nahaja v k.o. Rogatec in meri 6,9 ha. Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega kazalca poteka od izhodiščne točke vzdolž vzhodnega roba regionalne ceste ter pri tem prečka parcele 919/1, 949/2 in 1043/1 (regionalna cesta III. reda Rogatec–Žetale), se usmeri ob regionalni cesti proti jugu in pri tem prečka parcele 922/1, 922/4, 978/4, 933/1 in 974/1 (regionalna cesta R II/432), od tu se usmeri proti zahodu in severu preko parcel 761/1, 978/1 (Draganja), 932/1, 973, 925/9, 925/10 do parcele 926/5 ter po severnem gozdnem robu po južnih mejah parcel 925/4, 925/5, 925/6 in 925/7 in se nadaljuje po severnem robu parcele 925/2 (severna meja obstoječega etnološkega spomenika) do parcele 974/1 (regionalna cesta R II/432) – izhodiščna točka opisa.
– organizacija dejavnosti v območju
Oblikovana so tri prostorsko in funkcionalno zaključena območja: muzej na prostem (z razširjenim območjem etnološkega spomenika na pobočje proti zahodu) z vstopnim prostorom in območje za konjeništvo na desnem bregu Draganje ter živinsko sejmišče na levem nabrežju potoka.
Predviden je skupni uvoz in dostop v turistično-kulturno območje iz regionalne ceste Rogatec–Majšperk približno 100 m južno od šole. Pri uvozu je organizirano centralno parkirišče, od koder je za obiskovalce možen le pešdostop v posamezne komplekse. Servisni in pešdostopi v posamezna ograjena območja se z lesenima mostovoma čez Draganjo in njen pritok (jarek) navezujejo na opisano skupno parkirišče na desnem bregu Draganje s priključkom na regionalno cesto R II/432.
– muzej na prostem
S programom prezentacije etnološke dediščine obsega razglašeno območje kulturnega spomenika z obstoječimi objekti etnološke dediščine: muzejska pisarna s trgovino, stanovanjska hiša – Šmitova hiša, gospodarski objekt – štala, kozolec, svinjak, čebeljnak, kovačnica, hiša – pušnšank in sanitarije za obiskovalce ter razširitev muzeja na prostem proti zahodu z naslednjimi ureditvami in objekti:
– na vzhodnem delu pobočja se zasadi sadovnjak, na severo-zahodnem pa vinograd,
– prenesejo ali rekonstruirajo se naslednji objekti:
– domačija malega kmeta (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, svinjak, stranišče, vodnjak in kozolec), ki bo funkcionirala kot živa kmetija kmeta – kamnarja
– dve kamnarski bajti
– gorca – klet s prešo in gospodarski objekt
– sušilnica sadja in
– kmečka hiša – vhodni objekt
Poleg objektov etnološke dediščine bo na območju muzeja lociran objekt za spremljajoče muzejske dejavnosti.
Predvideni objekti bodo v gručastih zasnovah locirani ob novi dovozni cesti, ki je speljana od uvoznih vrat v ograjeno območje muzeja po vznožju pobočja proti zahodu in v nadaljevanju serpentinasto do gorce na vrhu pobočja.
– območje za konjeništvo
Vključuje hlev s spremljajočim turističnim programom konjeništva v obstoječem prenovljenem objektu; ureditev maneže zahodno od hleva, to je peščeno jahališče dimenzije 30 x 80 m z leseno ograjo (lesa) višine 1,70 m; prestavitev gnojišča na manipulacijsko dvorišče severno od hleva in urejanje neposrednega okolja (vse vhodne ploščadi in dvorišča se morajo izvesti iz betonskih oblikovancev, obvezna je ozelenitev obvodnega pasu).
– sejmišče
je locirano na levem bregu Draganje zahodno od centralnega parkirišča. To je utrjena peščena površina ograjena z živico višine 2,0 m, ki je dostopna preko mostu čez jarek z navezavo na centralno parkirišče in skupen priključek na regionalno cesto. Na živinskem sejmišču je lociran manjši objekt (tehtnica, prostor za veterinarja, shramba, sanitarije).
– zasnova prometne ureditve
Skupen priključek turistično-kulturnega centra na rekonstruirano regionalno cesto Rogatec–Majšperk je predviden približno 100 m južno od šolskega kompleksa. Pri uvozu je na levem bregu Draganje organizirano centralno parkirišče za avtobus, tovorna in osebna vozila, od koder je za obiskovalce možen le pešdostop v posamezna območja. Servisni dovozi v posamezna ograjena območja so preko mostov čez Draganjo in njenega pritoka vezani direktno na uvoz iz regionalne ceste.
Intervencijski dovoz je za hlev in muzej na prostem zagotovljen pri sedanjem priključku na regionalno cesto (obvezno je namestiti leseno ograjo), do kmetije in servisnega objekta muzeja na prostem pa po obstoječi poljski poti na zahodu.
– zasnova komunalnega in energetskega omrežja, vodnogospodarski pogoji
– vodovod
preko območja poteka primarni vodovod PHD Ø 6/4“ na katerega bodo navezani vsi objekti na obravnavanem območju; zagotovljena je tudi zadostna količina vode za požarno varnost.
– kanalizacija
predvidena je dograditev obstoječega primarnega kolektorja preko obravnavanega območja ob Draganji do šole. Nanj bo usmerjena obstoječa in nova sekundarna kanalizacija; do izgradnje kolektorja je obvezna ureditev vodotesnih greznic na izpraznjevanje.
Zgraditi je potrebno vodotesno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu ter gnojišča in gnojne jame urediti skladno s predpisi in pogoji upravljalca. Čiste površinske vode je potrebno speljati direktno v Draganjo.
Odplake, ki se bodo po izgradnji kolektorja priključevale nanj bodo morale ustrezati določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odplak in virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
– energetika, zveze
Preko območja poteka srednjetlačni plinovod do šole, nanj bo možno priključiti predvidene objekte na obravnavanem območju.
Za napajanje z elektriko je predvideno kabelsko omrežje izpeljano iz obstoječega elektroomrežja, ki poteka preko obravnavanega območja skladno s pogoji upravljalca ELEKTRO Celje.
Predvidena je razširitev telefonskega kabelskega omrežja do predlaganih objektov iz obstoječega omrežja, ki poteka ob regionalni cesti.
– vodnogospodarski pogoji
Pretežni del območja leži v visokovodnem profilu (poplavnem območju) Draganje, bistveno zmanjševanje retencijskih površin vsled neugodnih učinkov na dolvodno ležeča območja (Rogatec, Sotla) ni dopustno.
Pri nadaljnjem načrtovanju obravnavanega območja je potrebno upoštevati:
– lokacijo gnojišča (g) bi morali pomakniti bliže severozahodnem pobočju ter dvigniti nad poplavno koto voda s 100 letno povratno dobo (ali krajšo),
– tehtnico (T) sejmišča (S) bi morali pomakniti bliže cesti Rogatec-Majšperk ter jo prav tako višinsko locirati nad koto voda s 100 letno povratno dobo (ali krajšo),
– ostalih ureditev in objektov: S.sejmišča, M.maneže-jahališča, P-parkirišča, V-vstopnega prostora v muzej na prostem (brez visokih objektov), d/v-servisnega dvorišča ne bi smeli dvigovati nad sedanji teren,
– predvideti bi morali odvod in čiščenje odplak z obravnavanega območja v skladu s konceptom prostorskih sestavin planov in PUP,
– predvideti bi morali primeren odvod dotekajočih zalednih površinskih vod, vod s ceste Rogatec-Majšperk ter padavinskih vod območja,
– pri načrtovanju novih objektov, zlasti na pobočjih in ob vznožju pobočij, bi morali predvideti zajem in odvod eventualnih podpovršinskih vod.
– usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov
Ker pretežni del ureditvenega območja zaseda etnološki spomenik z varstvenim režimom I. stopnje in je preostali del v njegovem vplivnem območju, se morajo vsi posegi v ureditvenem območju načrtovati in izvajati s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Predlagana programska zasnova z ureditvami, ki so razvidne iz kartnega prikaza v merilu 1:1000 je usklajena s porabniki prostora in izdelana na osnovi strokovne podlage že omenjenega zavoda.
Osnovne usmeritve za ureditev območja so:
– za širitev muzeja je predvidena sanacija teras opuščenih plantaž ter na njih ureditev in zasaditev vinograda na strmejšem južnem pobočju (vertikalna obdelava) ter sadovnjaka z zasaditvijo starih vrst sadnega drevja za predstavitev historičnega vinogradništva in sadjarstva. Ob vznožju pobočja bodo gručasto razporejeni objekti predlagane domačije malega kmeta za celovito prezentacijo načina življenja kmeta v prejšnjem stoletju pod Donačko goro.
Za izboljšanje mikroklimatskih razmer in kvalitetnejšega vizualnega zaključka območja muzeja se del opuščene plantaže na skrajnem zahodnem delu območja muzeja rekultivira v stanje pred posegom in uredi kot gozdni pas.
Podrobnejši pogoji oblikovanja območja in objektov in načrt zasaditve, ki ga bo pripravil pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine morajo biti sestavni del in vključeni v ureditveni načrt.
– območje konjeniškega centra:
urediti je potrebno funkcionalno zemljišče okrog obstoječega hleva (zatravitev ob vodotoku, betonski oblikovanci ob objektu) ter prestaviti obstoječe gnojišče na severno stran objekta.
Razširitev območja je predvidena za ureditev peščenega jahališča z leseno ograjo (lesa).
Za nemoten razvoj konjeništva je potrebno v navezavi na to območje izven obravnavanega ureditvenega območja zagotoviti za oskrbo 20 konj okoli 20 ha pašnokošnih površin.
– območje sejmišča
urediti je potrebno peščeno utrjeno površino s postavitvijo pritličnega objekta (tehtnica, prostor za veterinarja, shramba, sanitarije) in gnojišča. Objekt mora biti podolgovate tlorisne zasnove in nadkrit s simetrično dvokapno streho z nakloni strešin 45° in opečno kritino. Ureditve je potrebno podrediti pogojem pristojne vodnogospodarske službe. Območje sejmišča je ograditi z živico višine 2 m.
– skupne površine
je potrebno urediti v obsegu opisanih ureditev. Obvezna je dosaditev značilne obvodne vegetacije ob Draganji in ureditev zelenih površin ob parkirišču in vhodu v muzej ter zgraditev lesenih mostov preko Draganje in njenega pritoka (jarka) za ureditev internih dovozov in pešdostopov v posamezne komplekse. Površino parkirišča je potrebno utrditi na način, ki zagotavlja zelen – travnat videz tega prostora.
– zasnova zaporednosti urejanja območja
Možna je zaključena izgradnja posameznih območij po predhodni skupni prometni in komunalni ureditvi.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati za Občino Rogatec prostorske sestavine tekstualnega dela in kartni del dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 39/90) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.