Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 17. člena statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 42/95, 19/96 in 30/97) je Občinski svet občine Rogatec na izredni seji dne 6. 11. 1998 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev in opredelitev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogatec sprejme ureditveni načrt (v nadaljnjem besedilu: UN) za turistično-kulturno območje v Rogatcu “Muzej na prostem”, ki ga je izdelal Razvojni center Celje – Planiranje, d.o.o., pod številko projekta 10/97–98 v novembru 1998.

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni in grafični del (merilo 1:1000) s soglasji in pogoji pristojnih organov in organizacij ter določa urbanistično, krajinsko in infrastrukturno urejanje območja.

Ureditveno območje UN se nahaja v severozahodnem delu ureditvenega območja naselja Rogatec zahodno od šolskega kompleksa. Vključuje obstoječe območje muzeja na prostem – razglašen etnološki kulturni spomenik, travnato pobočje vzhodnega dela Marijinega hriba na zahodu muzeja na prostem ter obrežni pas Draganje z obstoječim hlevom na jugu do regionalne ceste.
Opis meje po parcelnem stanju
Ureditveno območje se v celoti nahaja v k.o. Rogatec in meri 6,7 ha.
Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega kazalca poteka od severovzhodnega vogala na parceli 974/1 proti jugu po vzhodnem robu rekonstruirane regionalne ceste preko parcel 919/1, 949/2, 1043/1 (lokalna cesta Rogatec–Žetale), 922/1, 922/4, 978/4, 933/1 in 974/1 (obstoječa regionalna cesta), kjer se usmeri proti severu in zahodu preko parcel 761, 978/1 (Draganja), 932/1, 973, 925/9, 925/10 do parcele 926/5 ter nadaljuje proti vzhodu po severnem gozdnem robu po južnih mejah parcel 925/4, 925/5, 925/6, 925/7 in po severnem robu parcele 925/2 (severna meja obstoječega etnološkega spomenika) do parcele 974/1 (regionalna cesta) – izhodiščna točka opisa.

V ureditvenem območju iz prejšnjega člena tega odloka so opredeljena tri prostorsko in funkcionalno zaključena območja: muzej na prostem, območje za konjeništvo in živinsko sejmišče s skupno prometno infrastrukturo (skupen uvoz in centralno parkirišče) ter urejeno zeleno površino ob regionalni cesti.
Muzej na prostem zajema pretežni – severni del ureditvenega območja in vključuje obstoječe razglašeno območje kulturnega spomenika ter pobočje vzhodnega dela Marijinega hriba, kjer bodo v nadaljevanju obstoječih objektov etnološke dediščine celovito predstavljeni dodatni muzejski objekti (domačija malega kmeta s pritiklinami, kamnarski bajti ter sadjarski in vinogradniški objekt) s smiselno vsebinsko pripadajočimi odprtimi površinami. Osnovni pogoji za izrabo območja so naslednje ureditve:
– rekonstrukcija terena, to je vzpostavitev reliefne konfiguracije nazaj v prvotno stanje,
– obnova in dopolnitev obstoječega gozdnega pasu na severnem obrobju ter vzpostavitev gozdne površine na skrajnem zahodnem robu muzejskega območja,
– zasaditev sadovnjaka na jugovzhodnem pobočju ter vinograda na severozahodnem delu pobočja,
– ureditev razširjene vstopne površine ob Draganji z namestitvijo vhodnega objekta (kmečka hiša) pri vhodu v ograjeno območje muzeja na prostem južno od obstoječih objektov etnološke dediščine,
– postavitev dodatnih muzejskih objektov ob novo makadamsko dovozno cesto: uprava s spremljajočimi muzejskimi dejavnostmi, domačija malega kmeta (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, svinjak, stranišče, vodnjak in kozolec), ki bo funkcionirala kot živa kmetija ter dve kamnarski bajti na spodnjem jugozahodnem obrobju pobočja) sušilnica sadja in vinska klet pa na jugovzhodnem delu pobočja; do vrha pobočja, kjer bo razgledišče – zračna uta, bo po robu gozda speljana sprehajalna pot.
Območje za konjeništvo je opredeljeno na desnem nabrežju Draganje ob obstoječem hlevu, ki bo namenjen tudi spremljajočemu turističnemu programu konjeništva. Predvidene ureditve območja obsegajo: peščeno jahališče dimenzij 25 x 80 m zahodno od hleva, okoli katerega se uredi vhodna površina, terasa in gospodarsko dvorišče s prestavljenim gnojiščem na severni strani ter urejena zelena površina pri vhodu v ograjeno območje na vzhodu.
Sejmišče za živinske sejme je opredeljeno kot utrjena z živico ograjena peščena površina z manjšim objektom in gnojiščem na jugozahodnem delu ureditvenega območja med regionalno cesto, Draganjo in obcestnim jarkom.
Skupne prometne in urejene zelene površine
Osrednji prostor med regionalno cesto in Draganjo je namenjen za skupno parkirišče obiskovalcev in zaposlenih na celotnem območju (parkirna mesta za avtobuse, tovorna in osebna vozila) s priključkom na regionalno cesto približno 100 m južno od šole. Parkirišče obdajajo večje obvodne in obcestne urejene zelene površine.

Upoštevati se morajo naslednji urbanistično in krajinsko-oblikovalski pogoji:
– opredeljene meje funkcionalnih zemljišč za posamezna območja z mesti vhodov v ograjena območja muzeja na prostem, konjeništva in sejmišča;
– zasnovo prometne ureditve, ki določa skupno parkirišče s priključkom na regionalno cesto ter lesena mostova čez Draganjo in jarek za pešpovezavo in servisni dovoz v posamezna funkcionalna območja;
– določene gradbene črte za objekte, zunanje utrjene in urejene zelene površine ter višinske kote vseh ureditev na obrežjih Draganje, ki se skladno z vodnogospodarskimi pogoji ne smejo dvigniti nad sedanji teren ter določajo niveleto objekta na sejmišču in gnojišč nad poplavno koto s stoletno poplavno dobo;
– vsakršen poseg oziroma vse ureditve na območju muzeja na prostem so dopustne le s soglasji pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in v skladu s tem odlokom, ki za ureditve po 4. členu tega odloka določa naslednje urbanistične in krajinsko-oblikovalske pogoje:
– obvezno je upoštevati vsebinsko in prostorsko razmestitev predvidenih muzejskih objektov, ki jo določa trasa makadamsko-kolovozne poti po pobočju ter gradbene črte po geodetski ureditveni situaciji; na podlagi konservatorskih projektov pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bodo objekti tradicionalne arhitekture natančno gabaritno, oblikovno in lokacijsko (znotraj stavbnih skupin) določeni,
– predhodni renaturaciji terena na razširjenem območju muzeja na prostem se mora prilagoditi niveletni potek dovozne ceste, z njo pa uskladiti višinsko lociranje objektov,
– vse utrjene površine (dovozna cesta, sprehajalna pot, gospodarska dvorišča in vhodne površine pri objektih) se morajo urediti v makadamski izvedbi z vrhnjo plastjo pesek temne barve,
– v celoti je treba upoštevati zasnovo zasaditve po opredeljenih območjih (grafična priloga št. 3): sadovnjak – zasaditev s starimi visoko in srednjedebelnimi vrstami in sortami drevja; vinograd – trte samorodnice z vzorcem po terenskih padnicah na kolih; hišna drevesa – sadno in listnato drevje ob objektih,
– namestiti je treba ograjo okoli območja muzeja na prostem, in sicer: leseno ograjo – leso na jugu (vhodna stran), ohrani se obstoječa lesa na vzhodu; živa meja na jugozahodnem obrobju, kjer se na stiku z odprtimi kmetijskimi površinami zasadijo poljske grmovnice; žična-transparentna mrežasta ograja se namesti na zahodni in severni meji muzeja na prostem.
Zaradi oblikovalske enovitosti turistično-kulturnega območja in kontinuitete s krajinsko ureditvijo zavarovanega etnološkega spomenika se morajo vse zunanje utrjene površine na celotnem območju urediti makadamsko z vrhnjo plastjo peska temne barve; dopustne so ureditve parkirišča, vstopne površine pred vhodom v muzej na prostem in dvorišča okoli objekta konjeništva s travnimi-nebetonskimi ploščami; sejmišče in jahališče bosta peščeni površini.
Obvezno je treba zgraditi lesena mostova čez Draganjo in jarek; ograje na celotnem območju pa so dovoljene le lesene, žične ali žive meje ter se morajo namestiti kot določa ureditvena situacija.
Na opredeljenih urejenih zelenih površinah in parkirišču ob vodotoku je treba upoštevati naslednji zasaditveni vzorec:
– močna drevesna ozelenitev parkirišča z obvodnimi vrstami drevja, značilnimi za obsoteljsko podeželje,
– za obvodni vegetacijski pas je potrebno izbrati vrste samorodnih sestojev obrežne vegetacije, značilnimi za območje,
– skupine avtohtonih obvodnih vrst drevja se naj zasadijo na zelenicah ob hlevu, ob regionalni cesti pa kot vegetacijski prekinjeni pasovi ali točke.
Za pritlični objekt tehtnice na sejmišču je določen podolgovat tlorisni gabarit okvirnih dimenzij 10 x 6 m s simetrično dvokapno streho, slemenom vzporedno z regionalno cesto, strešino v naklonu 45 stopinj in opečno kritino; elementi fasad naj bodo omet svetle barve in les.

Prometne in vodnogospodarske ureditve
Prometne ureditve obsegajo: rekonstrukcijo regionalne ceste R II/432 (v UN je upoštevan idejni projekt št. 103/93 Lineal, d.o.o., Maribor), izgradnjo skupnega parkirišča s priključkom na regionalno cesto približno 100 m južno od šole ter mostov čez potok Draganja in jarek za pešdostop in servisne dovoze v ograjena območja muzeja na prostem, konjeništvo in sejmišče; intervencijski dovozi bodo zagotovljeni po obstoječem priključku na R II/432 (potrebna zožitev) ter iz poljske poti na zahodu.
Pri realizaciji prometnih ureditev je potrebno upoštevati prometno-tehnične elemente po grafični prilogi št. 6; sestavo zgornjega ustroja utrjenih površin (makadamska izvedba, travne plošče in peščene površine) z ustrezno debelino tamponskega sloja in urejenim odvodnjavanjem planuma spodnjega ustroja, ki ga je treba izvesti v skladu z rešitvami v grafični prilogi št. 9.
Vodnogospodarske ureditve obsegajo:
– odvodnjavanje površinskin in zalednih vod z odprtimi jarki ob rekonstruirani regionalni cesti, po severnem robu jahališča in pri vhodnem objektu muzeja na prostem v potok Draganjo,
– ločen odvod meteornih in fekalnih voda kot določa 8. člen tega odloka,
– ureditve obrežnih utrjenih in zelenih površin na višini sedanjega terena,
– niveleto sejmišča z objektom in gnojiščem nad Q stoletno povratno dobo,
– višine mostov, ki so določene nad koto poplavnih voda Draganje s pričakovano stoletno povratno dobo ter minimalni petmetrski odmik utrjenih površin od brežin Draganje.

Vodovod
Za zagotovitev zadostne količine pitne vode na obravnavanem območju in požarne varnosti je potrebna zamenjava obstoječega nezadostno dimenzioniranega vodovoda s cevovodom DN 100 mm od Mesnin Žarek do osnovne šole Rogatec na podlagi projektne dokumentacije in v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca.
S sekundarnim vodovodnim omrežjem se morajo vsi objekti priključiti na novi primarni vodovod kot določa zasnova vodovodnega omrežja (gr. priloga št. 7); priključitev objektov na obstoječi vodovod ni možna.
Za zagotovitev požarne varnosti so na vodovodnem omrežju predvideni nadzemni hidranti DN 80 mm.

Kanalizacija
Za odvajanje in čiščenje odplak je treba upoštevati načrtovano izvedbo ločenega kanalizacijskega sistema v naselju Rogatec.
Zgraditi je potrebno zbirni kanal ob Draganji s priključkom na obstoječi kolektor pod graščino Strmol za odvod fekalnih odplak na območju UN (čiščenje odplak je predvideno v skupni čistilni napravi v Rogaški Slatini) ter posebno meteorno kanalizacijo z odvodom v Draganjo oziroma najbližji površinski odvodnik, pri čemer je:
– neonesnažene meteorne vode s streh in zelenic ter drenažne vode je treba odvajati direktno v vodotok,
– onesnažene meteorne vode s parkirišča in tehnološko manipulacijskih površin pa se morajo voditi preko peskolovov in ustreznih lovilcev olj v meteorno kanalizacijo oziroma vodotok;
– po izgradnji zbirnega kanala za odvod fekalnih odplak se morajo vsi objekti, ki proizvajajo odpadne vode, priključiti s sekundarnimi fekalnimi kanalizacijskimi odvodniki nanj;
– začasno do izgradnje primarnega kanalizacijskega odvodnika, se morajo fekalne odplake iz objektov odvajati v individualne ustrezno dimenzionirane vodotesne greznice brez iztoka na občasno izpraznjevanje;
– odplake iz gospodarskih objektov (živa kmetija, hlev – spremljajoči objekt konjeništva) je potrebno odvajati v vodotesne gnojne jame oziroma jame za gnojevke brez iztoka;
– gnojišča se morajo izvesti v skladu s predpisi, kot jih določajo strokovna navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

Elektrika
V skladu s pogoji upravljalca elektroomrežja je obvezno upoštevati varstveni pas širine 2 x 7 m na vsako stran od osi obstoječega daljnovoda 20 kV, ki prečka območje muzeja na prostem; v tem koridorju niso dopustne postavitve objektov, zasaditev visoko in srednjedebelnega drevja ter ureditev vinograda.
Kabliranje obstoječega DV 20 kV na odseku območja muzeja na prostem tehnično ni možna; eventualna prestavitev visokonapetostnega elektrovoda izven območja UN, ki je vezana na visoke stroške izvedbe, pa je možna le po predhodnih spremembah planskih aktov občine in na podlagi lokacijskega načrta.
Nizkonapetostno elektroomrežje je potrebno na celotnem območju kablirati in ga prikjučiti na obstoječe nizkonapetostne kable na podlagi projektne dokumentacije in v skladu s soglasjem upravljalca, kar je tudi pogoj za priključitev novih objektov na elektroomrežje.

Plinovod
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječi mestni plinovod nizkotlačni 3 bar, ki poteka preko območja, za kar je pridobiti soglasje upravljalca.
Pri prečkanju plinovoda je cev zaščititi z zaščitno cevjo ter vsa križanja komunalnih vodov s plinovodom izvesti v skladu s predpisi in pogoji upravljalca plinovodnega omrežja; predvidena kanalizacija mora potekati pod plinovodom.

Telefon
Obstoječe tt omrežje je potrebno zaščititi skladno s pogoji upravljalca in na podlagi projektne dokumentacije, ki je osnova za pridobitev soglasja h gradnji.

Odpadki
Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati določila občinskega odloka o ravnanju z odpadki; zagotovljen je odvoz na komunalno odlagališče.
Za kontejnerje je treba upoštevati določeno lokacijo v UN, jih zaščititi pred direktnim vpadom sončnih žarkov, obdati z živico oziroma zelenjem, pod kontejnerji pa je potrebno urediti utrjene površine z urejenim odvodnjavanjem v fekalno kanalizacijo.

Za zmanjšanje in preprečevanje onesnaženosti zraka ter za varstvo pred prekomernim hrupom je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
– priključitev vseh objektov na obstoječe mestno plinovodno omrežje; obvezno je ogrevanje objektov s plinom;
– gosta drevesna zasaditev parkirišča in območja ob regionalni cesti ter ozelenitev območja skladno z zasaditveno zasnovo v UN;
– za območje je določena III. stopnja varstva pred hrupom, kjer v skladu s pogoji uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ne sme biti presežena mejna nočna raven 50 dBA in dnevna raven 60 dBA.
Za oskrbo območja s pitno vodo in za zagotovitev zadostne količine požarne vode je potrebna rekonstrukcija obstoječega vodovoda ter izgradnja vodovodnega omrežja v skladu z določili 7. člena tega odloka in na podlagi zasnove vodovodnega omrežja (grafična priloga št. 7).
Za varstvo pred visokimi vodami in ohranitev obstoječega retencijskega prostora teren ob koritu Draganje dolvodno od cestnega mostu ni dovoljeno nasipavati, obvezno je treba upoštevati določene višinske kote vseh zunanjih ureditev in objektov ob vodotoku po geodetski ureditveni situaciji (grafična priloga št. 4).
Za varstvo voda je v skladu z vodnogospodarskimi in sanitarnimi pogoji treba upoštevati načrtovano izvedbo ločenega kanalizacijskega sistema v skladu z določili 8. člena tega odloka.
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno upoštevati naslednje pogoje (skladno z zakonom o varstvu pred požarom – Uradni list RS, št. 71/93 in pravilnikom o požarnovarnostnih zahtevah – Uradni list SRS, št. 42/85):
– določene minimalne odmike med objekti in gradbene črte po geodetski ureditveni situaciji,
– vse dovozne poti, pešpoti, parkirišče, gospodarska dvorišča in vhodne površine ob objektih morajo biti namenjene tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska vozila;
– določene intervencijske dovozne poti, ki se navezujejo na obrobne komunikacije območja z minimalno širino utrjenih poti 3 m,
– načrtovano hidrantno omrežje (gr. priloga št. 7) z nadzemnimi hidranti na vodovodnem omrežju,
– določena mesta vhodov v ograjena območja ter upoštevati požarnovarnostne zahteve pri projektih za izvedbo objektov in zunanjih ureditev za zagotovitev varnega umika ljudi, živali in premoženja.

V prvi etapi so potrebne prometne ureditve območja z izgradnjo skupnega parkirišča in dostopnih poti v posamezna opredeljena območja.
Rekonstrukcija primarnega vodovoda, ureditev komunalne in energetske infrastrukture so pogoj za urejanje posameznih funkcionalnih območij v drugi etapi, ki se morajo realizirati sočasno z ozelenitvijo območja in v skladu z vsemi določili tega odloka.

Investitor rekonstrukcije regionalne ceste je dolžan upoštevati zasnovo prometne ureditve po UN z mestom uvoza v območje.
Investitorji območij muzeja na prostem, konjeništva in sejmišča so dolžni zagotoviti izdelavo projektnih dokumentacij PGD in PZI za skupne prometne ureditve (parkirišče, mostova, dovozne poti), sekundarno komunalno, elektro in ptt omrežje ter pridobiti vsa soglasja pristojnih organov in organizacij.
Izgradnja primarnega vodovoda in kanalizacijskega kolektorja od Mesnin Žerak do osnovne šole Rogatec bremeni vse porabnike na širšem območju UN.
Investitorji območij muzeja na prostem, konjeništva in sejmišča so dolžni urediti skupno parkirišče in zeleno površino ob Draganji vključno z zasaditvijo.
Prečkanje Draganje z lesenim mostom morata izvesti oba uporabnika, to je muzej na prostem in območje za konjeništvo; brv preko jarka mora zgraditi investitor ureditve območja sejmišča.
Na celotnem ureditvenem območju so investitorji in izvajalci dolžni upoštevati zasaditveni vzorec po ureditvenem načrtu, pri izboru drevnin pa mora obvezno sodelovati pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Investitorji oziroma izvajalci so dolžni zahtevati zakoličbo vseh obstoječih zemeljskih vodov ter njihove upravljalce obvestiti o pričetku zemeljskih del; izkopi na mestu križanj z zemeljskimi vodi in v bližini električnih drogov se morajo izvajati izključno ročno ob upoštevanju tehničnih predpisov in pogojev upravljalcev; v času izvajanja rekonstrukcije regionalne ceste in priključka obravnavanega območja nanjo mora izvajalec zagotoviti varnost prometa na regionalni cesti in upoštevati vse operativne zahteve cestnega podjetja.
Vsi stroški zaradi morebitnih poškodb, prestavitve, preureditve in zakoličbe komunalnega, energetskega in TK omrežja vključno z zaščitnimi ukrepi bremenijo investitorje realizacije UN.
Po končanih delih so investitorji dolžni naročiti izdelavo katastra novega stanja ter pridobiti izjavo o izpolnjenih pogojih soglasodajalcev.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem organu.

Nadzor nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.