Na podlagi 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

Odkupna cena kravjega mleka (v nadaljnjem besedilu: cena) se oblikuje glede na vsebnost maščobe, beljakovin, skupnega števila mikroorganizmov in števila somatskih celic.

Mleko mora poleg pogojev, določenih s to uredbo, izpolnjevati tudi pogoje:
– določene s pravilnikom o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv (Uradni list RS, št. 21/93, popr. 71/97), razen vsebnosti suhe snovi,
– določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu (Uradni list SFRJ, št. 45/83, 43/89 in Uradni list RS, št. 39/92),
– določene s pravilnikom o količinah pesticidov in drugih strupenih snovi, hormonov, antibiotikov in miotoksinov, ki smejo biti v živilih (Uradni list SFRJ, št. 59/83, 79/87),
– določene s pravilnikom o ukrepih za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje vnetja vimena pri kravah (Uradni list RS, št. 39/93),
– ne sme vsebovati ostankov zdravil, nevarnih oziroma zaviralnih snovi,
– vsebovati mora najmanj 2,8 odstotka beljakovin.

Vsebnost mikroorganizmov se ugotavlja s štetjem kolonij mikroorganizmov (v nadaljnjem besedilu: mo) na ploščah ali z instrumentalno metodo, umerjeno na podlagi klasične metode štetja kolonij na plošči in se izrazi v skupnem številu mikroorganizmov (v nadaljnjem besedilu: SŠMO) v 1 ml mleka.
Določanje SŠMO je obvezno pri hlevskih vzorcih mleka proizvajalcev, ki oddajajo več kot deset tisoč litrov mleka letno, lahko pa tudi za manjše količine, če se tako dogovorita proizvajalec in mlekarna ali če to izrecno zahteva proizvajalec; za druge pa vzorec zbiralnice.

Mleko se razvrsti takole:

----------------------------------------------------------------
Kakovostni razred                                           SŠMO
----------------------------------------------------------------
– E (ekstra) kakovostni razred                   do 50.000 mo/ml
– 1. kakovostni razred                   50.001 do 100.000 mo/ml
– 2. kakovostni razred                  100.001 do 400.000 mo/ml
– 3. kakovostni razred                  400.001 do 800.000 mo/ml
----------------------------------------------------------------

Odkupna cena enega litra mleka se za proizvajalca izračuna po naslednji formuli:

OCP = M + B + K

OCP = odkupna cena za proizvajalca
M = (ME) x ugotovljeni % maščobe
ME = cena maščobne enote
B = (BE) x ugotovljeni % beljakovin
BE = cena beljakovinske enote
K = dodatek na kakovostni razred = IC x % povečanja oziroma zmanjšanja glede na kakovostni razred in število somatskih celic
IC = izhodiščna cena mleka = cena mleka s 3,7% mlečne maščobe in 3,15% beljakovin

Izhodiščna cena mleka (3,7 odstotka mlečne maščobe in 3,15 odstotka beljakovin) je 50,15 SIT/l:

– cena maščobne enote je                             6,77 SIT/l
– cena beljakovinske enote je                        7,97 SIT/l.

Glede na kakovostni razred se izhodiščna cena mleka poveča oziroma zmanjša:

– E kakovostni razred                                       + 5%
– 1. kakovostni razred                                        0%
– 2. kakovostni razred                                      – 5%
– 3. kakovostni razred                                     – 15%

rezultat pa se prišteje oziroma odšteje od izhodiščne cene.

Glede na število somatskih celic se izhodiščna cena mleka poveča oziroma zmanjša:
– za mleko E in prvega kakovostnega razreda, ki vsebuje do 400.000 somatskih celic v enem mililitru, se cena mleka poveča za pet odstotkov,
– če mleko vsebuje več kot 600.000 somatskih celic v enem mililitru mleka, to mleko ne more biti razvrščeno višje kot v tretji kakovostni razred.

Vzorci mleka se jemljejo v zbiralnici oziroma pri proizvajalcu na predpisan način.
Od skupne dnevne količine posameznega proizvajalca se jemljejo naslednji vzorci:
1. Za določanje mlečne maščobe se odvzame vzorec najmanj dvakrat mesečno. Ta vzorec se lahko uporabi tudi za določanje beljakovin, štetje somatskih celic in, če je zagotovljen ustrezen odvzem ter hlajenje vzorca, tudi za štetje SŠMO, določanje ostankov zaviralnih snovi in potvorb.
2. Za določanje beljakovin v mleku se vzame vzorec najmanj dvakrat mesečno.
3. Za določanje zmrziščne točke mleka se odvzame vzorec po potrebi.
4. Določanje SŠMO se opravi vsaj enkrat mesečno, ob upoštevanju vzorcev, ki jih odvzame veterinarska služba v skladu s pravilnikom o načinu opravljanja veterinarsko-sanitarnega pregleda in kontrole živali pred zakolom in proizvodov živalskega izvora. Veterinarska služba obvesti organizatorja odkupa o svojih ugotovitvah.
5. Analiza vsebnosti antibiotikov, ostankov drugih zdravil in nevarnih snovi v mleku se opravi po potrebi.
6. Za ugotavljanje števila somatskih celic veterinarska služba v skladu s svojimi predpisi in organizator odkupa organizirata najmanj dvanajstkrat letno dostavo hlevskih vzorcev mleka vseh dobaviteljev v pooblaščene laboratorije. Število somatskih celic je geometrično povprečje v obdobju treh mesecev, z vsaj enim vzorcem mesečno. Če je število somatskih celic večje od 400.000/ml mleka, mora pooblaščeni laboratorij v 48 urah obvestiti proizvajalca, mlekarno, organizatorja odkupa mleka in pristojno veterinarsko službo.

Za obračun vrednosti odkupljenega mleka se upoštevajo:
– povprečna vsebnost mlečne maščobe in beljakovin, ugotovljena v tekočem mesecu;
– povprečno SŠMO, ugotovljeno v zadnjih dveh mesecih,
– povprečno število somatskih celic v zadnjih treh mesecih.
Mlekarna mora organizatorja odkupa, ta pa proizvajalca, obvestiti o rezultatih mikrobiološke analize prvi delovni dan po končani analizi.
Če mlekarna v predpisanem roku ne obvesti organizatorja odkupa ali proizvajalca o razvrstitvi mleka v kakovosti razred po 4. členu te uredbe in o skupnem številu somatskih celic v zadnjih treh mesecih, ne sme zmanjšati odkupne cene mleka po 7. in 8. členu te uredbe.

Ob vsakem vzorčenju ima proizvajalec pravico biti obveščen o namenu odvzema vzorca in zahtevati odvzem vzporednega vzorca za analizo v pooblaščenem laboratoriju.

Stroške analiz po tej uredbi nosi mlekarna, če ni s to uredbo drugače določeno. Če proizvajalec zahteva vzporedno analizo in se s to analizo potrdi rezultat predhodne analize mlekarne, plača stroške vzporedne analize proizvajalec, sicer pa mlekarna.

Ta uredba začne veljati 1. maja 1999.