Na podlagi 9. člena urebe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo (Uradni list RS, št 87/98) in tretjega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Definicije
Za namene tega odloka:
a) “izdelava“ pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) “material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) “izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) “blago“ pomeni materiale in izdelke;
e) “carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f) “cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v Sloveniji ali v Latvijii, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g) “vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Sloveniji ali v Latviji;
h) “vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;
i) “dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v Sloveniji ali Latviji;
j) “poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tem odloku navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;
k) “uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
l) “pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m) “ozemlje“ vključuje teritorialne vode.
II. ODDELEK
DEFINICIJA POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen
Splošne zahteve
1. Za namene izvajanja uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo (v nadaljevanju: sporazuma) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Slovenije v smislu 5. člena tega odloka;
b) izdelki, pridobljeni v Slovenije, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Slovenije v smislu 6. člena tega odloka.
2. Za namene izvajanja sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Latvije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Latviji v smislu 5. člena tega odloka;
b) izdelki, pridobljeni v Latviji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Latviji v smislu 6. člena tega odloka.
3. člen
Kumulacija v Sloveniji
1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Latvije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Estonije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Turčije, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.
4. člen
Kumulacija v Latviji
1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Latvije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Latvije, Slovenije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Estonije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Turčije, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Latvijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Latviji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Latviji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Latvije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Latviji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Latviji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v Latvijii:
a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) tam povržene in vzrejene žive živali;
d) izdelki, pridobljeni iz živih tam vzrejenih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda Slovenije ali Latvije;
g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f) tega odstavka;
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j) tega odstavka.
2. Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka tega člena se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
a) ki so registrirani ali se vodijo v Sloveniji ali v Latviji;
b) ki plujejo pod zastavo Slovenije ali Latvije;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali Latvije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani Slovenije ali Latvije in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
d) katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali Latvije; in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani Slovenije ali Latvije.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene 2. člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu odloku.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
b) da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se ne uporablja v primerih, ki jih določa 7. člen tega odloka.
7. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Ne glede na določbe drugega odstavka se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena tega odloka:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem odloku, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Latvije;
f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f) tega odstavka;
h) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v Sloveniji ali v Latviji.
8. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega odloka vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
9. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
10. člen
Garniture
Garniture se v skladu s splošnim pravilom št. 3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.
11. člen
Nevtralni elementi
Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
a) energija in gorivo;
b) naprave in oprema;
c) stroji in orodje;
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
III. ODDELEK
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen
Načelo teritorialnosti
1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku tega odloka, v Sloveniji ali Latviji izpolnjeni neprekinjeno.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka, se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Latvije v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven Slovenije ali Latvije na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Latvije in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Latviji ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu tega odloka; in
(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena izven Slovenije ali Latvije ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku tega odloka, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven Slovenije ali Latvije. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II k temu odloku za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven Slovenije ali Latvije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven Slovenije ali Latvije, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II k temu odloku in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena tega odloka.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven Slovenije ali Latvije, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.
13. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega odloka in se prevažajo neposredno med Slovenijo in Latvijo ali čez ozemlja drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Slovenije ali Latvije.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
c) če teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo.
14. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega odloka in so po razstavi prodani z namenom uvoza v Slovenijo ali v Latvijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz Slovenije ali iz Latvije v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v Slovenij ali v Latviji;
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izdelano v skladu z določbami V. oddelka tega odloka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK
POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen
Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Slovenije ali iz Latvije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka tega odloka, se v Sloveniji ali v Latviji ne morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti, carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v Sloveniji ali v Latviji, izrecno ali z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, bo na zahtevo carinskih organov pripravljen kadarkoli predložiti katerekoli ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena tega odloka, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena tega odloka in za izdelke v garniturah v smislu 10. člena tega odloka, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za materiale, za katere velja sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami sporazuma.
6. Ne glede na prvi odstavek lahko Slovenija ali Latvija uporabljata sistem povračila carine ali oprostitve plačila carinskih dajatev ali dajatev z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za materiale, uporabljene pri proizvodnji izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:
a) za izdelke, ki sodijo v 25. do 49. poglavje ter 64. do 97. poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 5-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki je v veljavi v Sloveniji ali v Latviji;
b) za izdelke, ki sodijo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 10-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki je v veljavi v Sloveniji ali v Latviji.
Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2000 in se lahko ob soglasju ponovno pregledajo.
V. ODDELEK
DOKAZILO O POREKLU
16. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Latvijo ter za izdelke s poreklom iz Latvije pri uvozu v Slovenijo veljajo ugodnosti sporazuma ob predložitvi bodisi:
a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III k temu odloku; ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena tega odloka, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV k temu odloku, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju: “izjava na računu“).
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega odloka v primerih, kot jih določa 26. člen tega odloka, veljajo ugodnosti sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih dokumentov.
17. člen
Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III k temu odloku. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen sporazum in v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi Slovenije ali Latvije, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Latvije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka ter izpolnjujejo druge zahteve tega odloka.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega odloka. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
18. člen
Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena tega odloka se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:
(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali
(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti eno od naslednjih navedb:
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ potrdila o prometu blaga EUR.1.
19. člen
Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od naslednjih besed:
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
20. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodnoizdanega ali izdelanega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v Sloveniji ali v Latviji je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Slovenije ali Latvije. Nadomestno potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki.
21. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 16. člena tega odloka, lahko da:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena tega odloka ali
(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 ekujev.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije ali Latvije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka in ki izpolnjujejo druge zahteve tega odloka.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka.
4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV k temu odloku, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej Prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22. člena tega odloka ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom v državi izvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
22. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila.
5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
23. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave,če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.
3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
24. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje sporazuma.
25. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka (a) drugega odstavka splošnega pravila Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
26. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega odloka, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži tistemu dokumentu.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre za le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.
27. člen
Spremljajoči dokumenti
Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena tega odloka in tretjem odstavku 21. člena tega odloka, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Latvije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, in izpolnjujejo druge zahteve tega odloka, so med drugim lahko naslednji:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;
(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali izdelani v Sloveniji ali Latviji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Sloveniji ali v Latviji, izdani ali izdelani v Sloveniji ali v Latviji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v Sloveniji ali v Latviji v skladu s tem odlokom ali v eni od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku.
28. člen
Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku 17. člena tega odloka.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 21. člena tega odloka.
3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem odstavku 17. člena tega odloka.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.
29. člen
Razlike in formalne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
30. člen
Zneski izraženi v ekujih
1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v ekujih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti druge države, omenjene v 3. in 4. členu tega odloka, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala.
3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katerekoli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države, izraženi v ekujih na prvi delovni dan v oktobru 1995.
4. Skupni odbor na zahtevo Slovenije ali Latvije pregleda v ekujih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah Slovenije in Latvije. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov izraženih v ekujih.
VI. ODDELEK
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen
Medsebojno sodelovanje
1. Carinski organi Slovenije in Latvije si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega odloka, si Slovenija in Latvija preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
32. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega odloka.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom države izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Latvije ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega odloka ter izpolnjujejo druge zahteve tega odloka.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
33. člen
Reševanje sporov
Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 32. člena tega odloka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega odloka, jih je potrebno predložiti skupnemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
34. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.
35. člen
Proste cone
1. Slovenija in Latvija ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s poreklom iz Slovenije ali Latvije uvozijo v prosto cono s priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, bodo zadevne oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega odloka.
VII. ODDELEK
KONČNE DOLOČBE
36. člen
Nepreferencialna obravnava
Za namene izvajanja 2. člena tega odloka se vsak izdelek s poreklom iz pogodbenice sporazuma ob izvozu v drugo pogodbenico sporazuma, šteje za nepreferencialni izdelek v času ali v obdobjih, v katerih zadnja omenjena pogodbenica sporazuma uporablja carinske stopnje, veljavne za tretje države ali katerekoli ustrezne zaščitne ukrepe za take izdelke v skladu s sporazumom.
37. člen
Priloge
Priloge I do IV so sestavni del tega odloka.
38. člen
Prenehanje veljavnosti
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo (Uradni list RS, št. 92/98).
39. člen
Začetek veljavnosti
Ta odlok začne veljati 1. maja 1999.
Št. 333-08/98-4
Ljubljana, dne 22. aprila 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
PRILOGA I
Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
Opomba 1:
Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za
zadosti obdelane ali predelane v smislu 6. člena tega odloka.
Opomba 2:
2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec
seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v
Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu
uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh
stolpcih je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je, v nekaterih primerih,
pred vpisom v prvem stolpcu "ex", se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo
samo za del tarifne številke, opisane v 2. stolpcu.
2.2 Če je v 1. stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena
številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven
navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po
Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v
katerekoli tarifne številke, združene v 1.stolpcu.
2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v
okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne
številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4.
stolpcu.
2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. stolpcu
ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. stolpcu
ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo,
določeno v 3. stolpcu.
Opomba 3:
3.1 Določbe 6. člena tega odloka v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga
s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne
glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se
izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v Sloveniji ali v Latviji.
Na primer:
Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost
materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko
tovarna, je izdelan iz "drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz
tarifne številke ex 7224.
Če je bilo to kovanje opravljeno v Sloveniji ali v Latviji iz ingota brez
porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex
7224 na seznamu.
Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to,
ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v Sloveniji ali v Latviji.
Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost
uporabljenih materialov brez porekla.
3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več
predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj
predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo
določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez
porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena,
uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni.
3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo "materiali
iz katerekoli tarifne številke", se lahko uporabijo materiali iz iste tarifne
številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne omejitve, ki
jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz " izdelava iz materialov iz
katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke..."
pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko
kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama.
3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega
materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več
materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse.
Na primer:
Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna
vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični
materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno
ali drugo ali pa oboje.
3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega
materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi
svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s
tekstilom).
Na primer:
Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje
uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli,
kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žitaric.
Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz
posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake
narave na zgodnejši stopnji izdelave.
Na primer:
Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če
je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno
začeti pri netkanem blagu - čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano
iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo -
to je na stopnji vlaken.
3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki
se lahko uporabijo, dve odstotni postavki, potem se ta odstotka ne smeta
seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov
brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk.
Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne
smejo biti presežene.
Opomba 4:
4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali
sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen
če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače
obdelana, vendar ne spredena.
4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503,
svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali
grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz
tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk
5301 do 5305.
4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za izdelavo
papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do
63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih
vlaken ali prej.
4.4 Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v seznamu uporablja za
sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk
5501 do 5507.
Opomba 5:
5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne
tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo
skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih
materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi
opombi 5.3 in 5.4 spodaj).
5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki
so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so:
- svila
- volna
- groba živalska dlaka
- fina živalska dlaka
- konjska žima
- bombaž
- materiali za izdelavo papirja in papir
- lan
- konoplja
- juta in druga tekstilna vlakna iz ličja
- sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav
- kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna
- sintetični filamenti
- umetni filamenti
- prevodni filamenti
- sintetična rezana vlakna iz polipropilena
- sintetična rezana vlakna iz poliestra
- sintetična rezana vlakna iz poliamida
- sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila
- sintetična rezana vlakna iz poliimida
- sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena
- sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida
- sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida,
- druga sintetična rezana vlakna
- umetna rezana vlakna iz viskoze
- druga umetna rezana vlakna
- preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana
ali ne
- preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana
ali ne
- izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z
jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega
ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti
zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema
- drugi izdelki iz tarifne številke 5605.
Na primer:
Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke
5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja.
Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil
o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše)
uporabijo do 10% teže preje.
Na primer:
Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne
številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne
številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne
zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali
tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki
zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače
pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da
njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine.
Na primer:
Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje
iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je
mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej,
uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje
same mešanice.
Na primer:
Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne
številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila
uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v
skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.
5.3 Za izdelke, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi
segmenti polietra, povezano ali ne", je to odstopanje pri preji 20%.
5.4 Za izdelke, ki vsebujejo "trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom
iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne
presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema",
je to odstopanje pri traku 30%.
Opomba 6:
6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se nanaša
na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne
ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko
uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od
tarifne številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8% cene izdelka
franko tovarna.
6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63.
poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na
to, ali vsebujejo tekstil ali ne.
Na primer:
Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot so
na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih
predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz
istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo
tekstil.
6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti vključenih
materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v
50. do 63. poglavje.
Opomba 7:
7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex
3403 so "specifični procesi" naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo
kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi,
razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo,
aktiviranim ogljem ali boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
i) izomerizacija.
7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so "specifični procesi"
naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo
kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi,
razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo,
aktiviranim ogljem ali boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
ij) izomerizacija;
k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje z
vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih
(metoda ASTM D 1266-59 T);
l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s
postopkom, ki ni filtriranje;
m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z
vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 2500C, z uporabo
katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni
element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz
tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še
posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot
specifični proces;
n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska
destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol.% izdelkov, vključno z izgubami,
destilira pri 300oC metodi ASTM D 86;
o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v
tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev
skozi krtačke.
7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex
3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje,
razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje
vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla,
katerakoli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.
----------
1 Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k 27. poglavju kombinirane
nomenklature.
1 Kneževina Liechtenstein ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
