----------------------------------------------------------------
Deklarirana neto                              Največje dovoljeno
količina v litrih                                     odstopanje
----------------------------------------------------------------
od 0,02 do 0,1                                           +/- 4ml
od 0,1 do 0,2                                             +/- 4%
od 0,2 do 0,4                                            +/- 8ml
od 0,4 do 1,0                                             +/- 2%
od 1,0 do 2,0                                           +/- 20ml
od 2,0                                                    +/- 2%
----------------------------------------------------------------

KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE IN UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI        Tabela 1:
.---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.
.        Vrsta olja     . Vsebnost    .  Peroksidno   . UV absorbanca . UV absorbanca . K270 po absorbaciji . (trikotnik)K3 . Senzorična . Sestava   .
.                       . prostih     . število, mmol .     K232      .     K270      . na aluminijevem     .               . ocena      . maščobnih .
.                       . maščobnih   .    O2/kg      .               .               . oksidu 2            .               .            . kislin4   .
.                       . kislin, %(1).               .               .               .                     .               .            .           .
.-----------------------.-------------.---------------.---------------.---------------.---------------------.---------------.------------.-----------.
. Ekstra deviško oljčno . < / - 1,0   .  < / - 10,0   .  < / -  2,5   .  < / - 0,20   .  < / - 0,10         .  < / - 0,01   . > / - 6,5  .           .
. olje                  .             .               .               .               .                     .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. Fino deviško oljčno   . < / - 2,0   .  < / - 10,0   .  < / -  2,6   .  < / - 0,25   .  < / - 0,10         .  < / - 0,01    . > / - 5,5 .           .
. olje                  .             .               .               .               .                     .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. Navadno deviško       . < / - 3,3   .  < / - 10,0   .  < / -  2,6   .  < / - 0,25   .  < / - 0,10         .  < / - 0,01   . > / - 3,5  .           .
. oljčno olje           .             .               .               .               .                     .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. Deviško oljčno olje   .     > 3,3   .      > 10,0   .  < / - 3,70   .     > 0,25    .  < / - 0,11         .        *      .     < 3,5  .           .
. neprimerno za         .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. prehrano              .             .               .               .               .                     .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .  < / - 0,16   .        *   .           .
. Rafinirano oljčno olje. < / - 0,5   .  < / -  2,5   .  < / - 3,40   .  < / - 1,20   .         *           .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .  < / - 0,13   .        *   .           .
. Oljčno olje           . < / - 1,5   .  < / -  7,5   .  < / - 3,30   .  < / - 1,00   .         *           .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. Surovo olje iz oljčnih.     > 0,5   .          *    .         *     .        *      .         *           .        *      .        *   .           .
. tropin                .             .               .               .               .                     .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. Rafinirano olje iz    . < / - 0,5   .  < / -  2,5   .  < / - 5,50   .  < / - 2,50   .         *           .  < / - 0,25   .        *   .           .
. oljčnih tropin        .             .               .               .               .                     .               .            .           .
.                       .             .               .               .               .                     .               .            .           .
. Olje iz oljčnih tropin. < / - 1,5   .  < / -  7,5   .  < / - 5,30   .  < / - 2,00   .         *           .  < / - 0,20   .        *   .           .
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.

SESTAVA MAŠČOBNIH KISLIN                                                                                 Tabela 2:
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.
. Vrsta olja            .                                           Delež maščobne kisline                                                                       .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
.                       . C 14:0(1) . C 16:0(2) . C 16:1(3) . C 18:0(4) .  C 18:1(5)  . C 18:2(6)  . C 18:3(7) . C 20:0(8) . C 20:1(9) . C 22:0(10) . C 24:0(11) .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Ekstra deviško oljčno . < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
. olje                  .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Fino deviško oljčno   . < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . <  /- 0,2  .
. olje                  .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Navadno deviško       . < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
. oljčno olje           .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Deviško oljčno olje   . < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
. neprimerno za         .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
. prehrano              .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Refinirano oljčno olje. < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
.                       .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Oljčno olje           . < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2 .
.                       .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Surovo olje iz oljčnih. < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
. tropin                .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Rafinirano olje iz    . < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9 . < / - 0,6 . < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
. oljčnih tropin        .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.-----------------------.-----------.-----------.-----------.-----------.-------------.------------.-----------.-----------.-----------.------------.------------.
. Olje iz oljčnih tropin. < / - 0,05. 7,5 - 20  . 0,3 - 3,5 . 0,5 - 5,0 . 55,0 - 83,0 . 3,5 - 21,0 . < / - 0,9  . < / - 0,6. < / - 0,4 . < / - 0,2  . < / - 0,2  .
.                       .           .           .           .           .             .            .           .           .           .            .            .
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.

KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE PRISTNOSTI                                              PRISTNOST                   Tabela 3:
.-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.
. Vrsta olja         . Sestava     . Vsebnost      . Vsebnost     . Vsebnost   . Vsebnost       . Vsebnost      . Vsebnost         . Vsebnost nasičenih . Vsebnost      .
.                    . sterolov(1) . eritrodiola in. trilinoleina,. voskov,    . stigmastadienov. transoleinskih. translinolenih in. maščobnih kislin na. halogeniranih .
.                    .             . uvaola, %(2)  . %            . mg/kg3     . mg/kg          . izomer        . translinolenskih . položaju 2 v       . topil, mg/kg4 .
.                    .             .               .              .            .                . (v %)         . izomer (%)       . trigliceridu, %    .               .
.--------------------.-------------.---------------.--------------.------------.----------------.---------------.------------------.--------------------.---------------.
. Ekstra deviško     .             .  < / -  4,5   .  < / -  0,5  . < / - 250  . < / - 0,15     .  < / - 0,05   . < / - 0,05       . < / -  1,3         . < / - 0,2     .
. oljčno olje        .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Fino deviško       .             .  < / -  4,5   .  < / -  0,5  . < / - 250   . 0,15     .  < / - 0,05   . < / - 0,05       . < / -  1,3         . < / - 0,2     .
. oljčno olje        .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Navadno deviško    .             .  < / -  4,5   .  < / -  0,5  . < / - 250  . < / - 0,15     .  < / - 0,05   . < / - 0,05       . < / -  1,3         . < / - 0,2     .
. oljčno olje        .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Deviško oljčno     .             .  < / -  4,5   .  < / -  0,5  . < / - 350  . < / - 0,50     .  < / - 0,10   . < / - 0,10       .  < / - 1,3         . < / - 0,2     .
. olje neprimerno    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. za prehrano        .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Rafinirano oljčno  .             .  < / -  4,5   .  < / -  0,5  . < / - 350  .                .  < / - 0,20   . < / - 0,30       .  < / - 1,5         . < / - 0,2     .
. olje               .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Oljčno olje        .             .  < / -  4,5   .  < / -  0,5  . < / - 350  .                .  < / - 0,20   . < / - 0,30       .  < / - 1,5         . < / - 0,2     .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Surovo olje iz     .             .    >/- 12,0   .  < / -  0,7  .       *    .                .  < / - 0,20   . < / - 0,10       .  < / - 1,8         . < / - 0,2     .
. oljčnih tropin     .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Rafinirano olje iz .             .    >/- 12,0   .  < / -  0,6  .       *    .                .  < / - 0,40   . < / - 0,35       .  < / - 2,0         . < / - 0,2     .
. oljčnih tropin     .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.                    .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
. Olje iz oljčnih    .             .       > 4,5   .  < / -  0,6  .    > 350  .                .  < / - 0,40   . < / - 0,35       .  < / - 2,0         . < / - 0,2     .
. tropin             .             .               .              .            .                .               .                  .                    .               .
.-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.

SESTAVA STEROLOV                                                                                                                    Tabela 4:
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.
.                                         .                                   Delež sterola, %(1)                                              .
.-------------------.---------------------.---------------.---------------.---------------.----------------.---------------.-------------------.
. Vrsta olja        . Vsebnost celokupnih . Holesterol    . Brasikasterol . Kampesterol   . Stigmasterol   . Delta-7-      . Beta sitosterol2  .
.                   . sterolov, mg/kg     .               .               .               .                . stigmasterol  .                   .
.-------------------.---------------------.---------------.---------------.---------------.----------------.---------------.-------------------.
. Ekstra deviško    .   > / - 1000        .  < / -  0,5   .  < / -  0,1   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. oljčno olje       .                     .               .               .               .  kompesterola  .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Fino deviško      .   > / - 1000        .  < / -  0,5   .  < / -  0,1   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. oljčno olje       .                     .               .               .               .  kompesterola  .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Navadno           .   > / - 1000        .  < / -  0,5   .  < / -  0,1   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. deviško oljčno    .                     .               .               .               .  kompesterola  .               .                   .
. olje              .                     .               .               .               .                .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Deviško oljčno    .   > / - 1000        .  < / -  0,5   .  < / -  0,2   . < / -  4,0    .       *        . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. olje neprimerno   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. za prehrano       .                     .               .               .               .                .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Rafinirano        .   > / - 1000        .  < / -  0,5   .  < / -  0,1   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. oljčno olje       .                     .               .               .               .  kompesterola  .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Oljčno olje       .   > / - 1000        .  < / -  0,5   .  < / -  0,1   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
.                   .                     .               .               .               .  kampesterola  .               .                   .
. Surovo olje iz    .   > / - 2500        .  < / -  0,5   .  < / -  0,2   . < / -  4,0    .       *        . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. oljčnih tropin    .                     .               .               .               .                .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Rafinirano olje   .   > / - 1800        .  < / -  0,5   .  < / -  0,2   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. iz oljčnih tropin .                     .               .               .               .  kompestarola  .               .                   .
.                   .                     .               .               .               .                .               .                   .
. Olje iz oljčnih   .   > / - 1600        .  < / -  0,5   .  < / -  0,2   . < / -  4,0    .    manj od     . < / -  0,5    . > / - 93,0        .
. tropin            .                     .               .               .               .  kompestarola  .               .                   .
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.

Priloga 1

                SENZORIČNO OCENJEVANJE DEVIŠKEGA
                          OLJČNEGA OLJA

1. Cilj

Namen te metode je določiti merila, potrebna za ocenjevanje
značilne arome deviškega oljčnega olja, kakor tudi razviti
potrebno metodologijo.

2. Uporaba

Opisana metoda se uporablja le pri senzoričnem ocenjevanju in
klasifikaciji deviškega oljčnega olja, namenjenega neposredni
porabi v prehrani za ljudi. Ta metoda se omejuje na razvrščanje
deviškega oljčnega olja po številčni lestvici dražljajev, kot jih
oceni skupina izbranih pokuševalcev.

3. Specifičen senzoričen slovar za oljčno olje

Blago - prazno: aroma oljčnega olja z zelo šibkimi
organoleptičnimi lastnostmi zaradi izgube aromatičnih sestavin.

Črvivo: značilna aroma olja, pridobljenega iz oljk, ki so jih
napadle ličinke oljčne muhe (Bactrocena oleae).

Grenko: značilen okus olj, pridobljenih iz zelenih ali rahlo
obarvanih oljk, lahko je bolj ali manj prijeten, odvisno od
intenzivnosti.

Grobo (gosto): značilna zaznava pri določenih oljih, ki ob
pokušanju obložijo ustno votlino.

Jabolko: aroma oljčnega olja, ki spominja na to sadje.

Kovina: aroma, ki spominja na kovino. Značilna za olja, ki so
bila med mletjem, mešanjem, stiskanjem ali skladiščenjem predolgo
v stiku s kovinskimi površinami.

Kumara: aroma, ki nastane, kadar je olje predolgo neprepustno
zaprto, zlasti v pločevinkah, in jo pripisujejo nastanku 2,6
nonadienala.

Mandelj: aroma se lahko pojavi v dveh oblikah: kot značilna aroma
po svežih mandljih ali kot posebna aroma po suhih zdravih
mandljih, ki jo je mogoče zamenjati z začetno žarkostjo. Značilen
okus se zazna kot pookus, ko olje ostane v stiku z jezikom in
nebom, podobno kot sladka olja s prazno oziroma blago aromo.

Milo: aroma, ki po vonju in okusu spominja na zeleno milo.

Morklja: značilna aroma olj, pridobljenih iz usedline (blata) v
velikih sodih ali v podzemnih rezervoarjih.

Nečista športa (slojnica): značilna aroma olja, pridobljenega iz
oljk, ki so jih stiskali v nečistih, s fermentiranimi ostanki
zamazanih slojnicah.

Pikantno: ostra tipna zaznava, značilna za zgodaj predelana olja
iz zelenih oljk. Pripisujejo jo učinkovanju fenolnih sestavin na
proste končiče trigeminalnega živca v ustni votlini.

Plesnivo - vlažno: značilna aroma olj, pridobljenih iz sadežev,
na katerih se je zaradi večdnevnega skladiščenja v kupih in v
vlagi razvilo večje število plesni in kvasovk.

Pregreto - plesnivo: značilna aroma olja, pridobljenega iz
plodov, skladiščenih v kupu, ki so bili že v fazi fermentacije.

Rastlinska voda: značilna aroma, ki se oblikuje v oljih, ki so
bila zaradi nekakovostnega odlivanja pri predelavi dalj časa v
stiku z rastlinsko vodo plodov.

Sadežno: aroma, ki po vonju in okusu spominja na zdrav in svež,
optimalno zrel ali zelen sadež.

Segreto ali zažgano: značilna aroma olj, ki so jih med predelavo
preveč segrevali, posebno takrat, ko se zmes termično meša pod
neustreznimi pogoji.

Seno: značilna aroma določenih olj, ki spominja na bolj ali manj
posušeno seno.

Sladko: prijeten okus, ne ravno po sladkorju, prisoten v oljih, v
katerih ne prevladujejo grenkoba, trpkost in pikantnost.

Slanica: aroma olja, pridobljenega iz plodov, hranjenih v
slanici.

Športa (slojnica): značilna aroma olj po vlaknenem materialu, iz
katerega so izdelane športe (slojnice). Aroma se lahko razlikuje
glede na to, ali so slojnice izdelane iz zelenega ali posušenega
materiala.

Staro: značilna aroma olja, ki so ga predolgo shranjevali v
posodah za skladiščenje. Lahko se pojavi tudi pri predolgo
pakiranih oljih.

Strojno olje: vonj oljčnega olja, stiskanega v stiskalnici, ki ni
bila dovolj očiščena ostankov nafte, maščob in mineralnih olj.

Trava: značilna aroma določenih olj, ki spominja na pokošeno
travo.

Tropine: značilna aroma, ki spominja na aromo oljčnih tropin.

Trpko: značilna aroma določenih olj, ki pri pokušanju vlečejo
usta skupaj.

Zakisano: značilna aroma določenih olj, ki spominja na skisano
vino ali kis, predvsem zaradi nastanka ocetne kisline,
etilacetata in etanola v večjih količinah, kot je to običajno pri
aromi oljčnega olja.

Zeleno listje (grenko): aroma olja, pridobljenega iz preveč
zelenih oljk ali oljk, ki so bile obrane skupaj z listjem in
vejicami.

Zemlja: značilna aroma olja, pridobljenega iz plodov, ki so bili
pobrani umazani z zemljo ali blatom in niso bili oprani; to aromo
lahko včasih spremlja aroma po plesnivem - vlažnem.

Zreli sadeži: aroma oljčnega olja, pridobljenega iz zrelih
sadežev, ki je na splošno blagega vonja in sladkega okusa.

Žarko: značilna aroma vseh masti in olj, pri katerih je zaradi
dolgotrajnega stika s kisikom prišlo do avtooksidacije. Ta aroma
je neprijetna in je ni mogoče popraviti.

4. Oprema

Da ocenjevalec svojo nalogo pravilno opravi, mora imeti vsako
ocenjevalno mesto naslednjo opremo:

- predpisane kozarce z vzorci, označenimi z dvema naključnima
številkama in črkama; za označevanje je treba uporabiti pisalo,
ki je brez vonja in neizbrisljivo;

- urna stekla, označena enako kot kozarci, s katerimi pokrijemo
kozarce;

- ocenjevalni list z navodili za njegovo uporabo;

- svinčnik ali pero;

- majhne pladnje z narezanimi jabolki;

- kozarec vode sobne temperature.

5. Metodologija

To poglavje določa najpomembnejše znanje, potrebno za izvedbo
senzorične analize deviških oljčnih olj, in skuša standardizirati
ravnanje in postopek pokuševalcev, ki sodelujejo pri teh
pokušnjah in se morajo zavedati tako splošnih kot tudi posebnih
priporočil v zvezi s pokušnjo oljčnega olja.

5.1. Dolžnosti vodje ocenjevalne komisije

Vodja, ki sestavi ocenjevalno komisijo, mora biti primerno
izšolana oseba za tovrstno področje. Ta oseba je ključna v
ocenjevalni komisiji in je odgovorna za organizacijo in potek
dela. Pravočasno mora obvestiti pokuševalce o pokušnji in
razjasniti vse dvome glede poteka pokušnje, pri tem pa ne sme
vplivati na njihovo mnenje glede vzorcev.

Odgovoren je za seznam opreme, njeno popolno čistost, poskrbeti
mora zato, da so vzorci pripravljeni in pravilno označeni ter
pokuševalcem predstavljeni v skladu z načinom pokušanja.
Poskrbeti mora zato, da so podatki o ocenjevanju zbrani in
statistično obdelani.

Delo vodje ocenjevalne komisije zahteva osebo s senzoričnimi
izkušnjami, natančnostjo pri pripravi pokušenj in strogostjo pri
njihovem izvajanju, hkrati pa mora znati te pokušnje potrpežljivo
načrtovati in izvesti. Vodja ocenjevalne komisije mora med člani
komisije spodbujati zanimanje, radovednost in tekmovalni duh. Ob
tem ne sme pokazati svojega mnenja in dovoliti posameznikom, da
bi drugim članom vsilili svoja merila. Odgovarja za
usposabljanje, izbiro in preverjanje pokuševalcev, saj s tem
zagotavlja, da so njihove sposobnosti na zadovoljivi ravni.

5.2. Pogoji za pokušnjo

5.2.1. Količina vzorca

Vsak kozarec mora vsebovati 15ml olja.

5.2.2. Temperatura

Vzorci olja, pripravljeni za pokušnjo, so shranjeni v kozarcih s
temperaturo 28 stopinj C + / - 2 stopinj C.

Pri tej temperaturi se najlažje ugotavljajo organoleptične
razlike. Razen tega pa pri temperaturah, ki so višje ali nižje od
predpisane, aromatične sestavine komajda izhlapevajo ali pa
nastajajo hlapne sestavine, značilne za segreta olja.

5.2.3. Čas

Najboljši čas za pokušnjo olj je zjutraj. Dokazano je, da je
zaznavanje vonja in okusa najboljše podnevi.

Pred obroki je občutljivost za vonje in okuse povečana, potem pa
se ta zaznava zmanjša.

Če je pokuševalec lačen, je njegova sposobnost razlikovanja
zmanjšana, še posebno njegova merila glede ugajanja in
sprejemljivosti.

6. Pokuševalci

Osebe, ki delajo kot pokuševalci pri senzoričnih pokušinah
oljčnih olj, morajo biti usposobljeni in izbrani na podlagi
svojih sposobnosti za razlikovanje med podobnimi vzorci. Zelo
pomembno je zavedati se, da se njihova natančnost s šolanjem še
izboljša (glej ustrezno poglavje).

Pri pokušnji sodeluje osem do dvanajst pokuševalcev, hkrati pa je
treba imeti še nekaj dodatnih pokuševalcev za nadomestilo.

6.1. Splošna priporočila za kandidate in pokuševalce

Ta priporočila se nanašajo na postopek kandidatov in pokuševalcev
med njihovim delom.

Kadar jih vodja ocenjevalne komisije povabi na senzorično
pokušnjo ob času, ki je vnaprej določen, morajo biti pokuševalci
pripravljeni izpolniti spodaj naštete pogoje.

Pokuševalec

- naj ne bi kadil najmanj pol ure pred napovedanim časom za
pokušnjo;

- naj se ne bi umival z milom, katerega vonj bi lahko zaznali
tudi še med pokušino. Za umivanje rok lahko uporabi le
neodišavljeno ali rahlo odišavljeno milo, ki si ga mora spirati z
rok toliko časa, da vonja ni več mogoče zaznati;

- ne sme jesti najmanj eno uro pred pokušino;

- ki se fizično ne počuti dobro, še posebej, kadar je prizadet
njegov vonj ali okus, ali če je zaradi kakšnega psihološkega
razloga njegova zbranost pri opravljanju dela motena, mora
pokuševalec o tem obvestiti vodjo ocenjevalne komisije z namenom,
da ga črta s seznama sodelujočih na pokušnji ali poišče drugo
ustrezno rešitev, ob tem pa ne sme pozabiti na možna odstopanja
srednjih vrednosti preostanka ocenjevalne komisije;

- ki izpolni priporočila iz prejšnjih alinej, mirno in tiho
zasede mesto, ki mu je dodeljeno;

- preveri, ali ima na voljo pravilno in ustrezno pripravljeno
opremo in ali se ujemajo oznake na kozarcu z oznakami na urnem
steklu;

- mora pazljivo prebrati navodila na ocenjevalnem listu, vzorec
pa lahko začne ocenjevati šele takrat, ko se popolnoma prepriča o
nalogi, ki jo mora izpolniti. Če se mu porodijo dvomi, lahko o
tem na samem spregovori z vodjo ocenjevalne komisije;

- dvigne kozarec, pokrit z urnim steklom, tako da se to ne
odkrije, in ga počasi nagne. Potem ga zavrti na mestu, tako da se
notranja površina kozarca čim bolj omoči. Ko to naredi, sname
urno steklo in z enakomernimi, počasnimi in globokimi vdihi voha
vzorec, dokler si ne ustvari mnenja o olju, ki ga ocenjuje. Voha
lahko največ trideset sekund. Če v tem času nič ne ugotovi, po
kratkem počitku začne znova. Ko je vohanje vzorca končano,
pokuševalec oceni aromo v vonjalno-okuševalno-tipnem pomenu. Da
to lahko naredi, da v usta majhen požirek olja (približno 3ml).
Zelo pomembno je, da olje razporedi po vsej ustni votlini, od
sprednjega dela ust in jezika, ob strani proti zadnjemu delu in
nebu, saj je znano, da je zaznavanje štirih osnovnih okusov
(sladkega, slanega, kislega in grenkega) odvisno od območja na
jeziku in nebu.

Poudariti je treba, da je izredno pomembno, da pokuševalec
ustrezno količino olja počasi razporedi od zadnjega dela jezika
proti grlu, medtem ko se koncentrira na vrstni red zaznave
(grenkega in ostrine). Če ne naredi tako, pomeni, da oba okusa v
pokušanem olju ne moreta zaznati ali pa rezek dražljaj prekrije
grenkega.

Kratki, zaporedni vdihi pokuševalcu dajejo možnost, da razporedi
vzorec po vsej ustni votlini in tudi zazna hlapne aromatične
sestavine.

Upoštevajo se tudi tipne zaznave. Če pokuševalec zazna tekočnost,
lepljivost in ostrost (pekočnost), mora to zapisati ali, če se
tako zahteva, tudi izmeriti njihovo intenziteto.

Pri senzoričnem ocenjevanju deviškega oljčnega olja se ocenjuje
le po en vzorec, s čimer se izognemo kontrastu, do katerega bi
prišlo, če bi različne vzorce ocenjevali neposredno drugega za
drugim.

Ker se zaradi zaporednega pokušanja občutljivost zmanjša ali
izgubi, je treba ostanke olja odstraniti iz ust. Priporoča se
žvečenje majhnega koščka jabolka (okoli 15g), ki se lahko potem,
ko se prežveči, izpljune v pljuvalnik. Potem se usta splaknejo z
vodo sobne temperature. Med koncem pokušnje enega vzorca in
začetkom poskušanja naslednjega vzorca mora preteči najmanj
petnajst minut.

6.2. Izbira kandidatov

Izbiro poskuševalcev opravi vodja ocenjevalne komisije, ki se
mora s kandidati osebno pogovoriti in se tako približati njim in
njihovemu okolju. Psiho-fizični pogoji, ki jih je treba
izpolnjevati, niso zelo strogi, saj teoretično lahko sodeluje
vsakdo.

V pogovoru mora vodja ocenjevanja kandidatu razložiti značilnosti
njegove naloge in približen čas trajanja naloge. Na podlagi
kandidatovega odgovora vodja oceni interes in motivacijo
kandidata kakor tudi, koliko časa lahko nameni nalogi.

6.3. Določitev "srednjega praga" skupine za "značilne lastnosti"

Pazljivo izberite štiri olja, od katerih vsako predstavlja eno od
naslednjih lastnosti: pregreto, zakisano, žarko in grenko,
izražene, kolikor je mogoče, čisto in intenzivno.

Od vskega olja vzemite ustrezen del in pripravite vzorce, katerih
koncentracije se med seboj razlikujejo za faktor 2. Zatem redčite
z ustreznim nevtralnim oljem toliko časa, da ne bo mogoče
ugotoviti nobene razlike med kozarcem, ki vsbuje samo nevtralno
olje in zadnjima dvema ali tremi razredčenji. Zadnji par kozarcev
naj vsebuje samo nevtralno olje.

Niz končajte s kozarci, ki vsebujejo višje koncentracije, dokler
ne dobite skupaj osem kozarcev.

Pripravite ustrezno količino vzorcev z različnimi
koncentracijami, da bo vsak kandidat dobil celoten niz olj vsake
lastnosti.

Da bi ugotovili "srednji prag" za vsako lastnost, dajte vsakemu
kandidatu en kozarec, ki vsebuje 15ml katerekoli od pripravljenih
koncentracij, in en kozarec, ki vsebuje, izključno 15ml
ustreznega sredstva. Po opravljenem poskusu bo kandidat povedal,
ali sta vsebini enaki ali ne.

Isti poskus ponovite s preostalimi koncentracijami ocenjevane
lastnosti.

Zapišite število pravilnih odgovorov, ki ste jih za vsako
koncentracijo dobili od vseh pokuševalcev in to številko izrazite
kot odstotek števila opravljenih pokusov.

Potem na abscisi nanašajte v naraščajočem vrstnem redu
koncentracije, ki ste jih pokušali, na ordinati pa odstotek
pravilnih odgovorov za vsako koncentracijo.

Slika 1 je praktičen primer teh navodil. Prag zaznavanja je
določen z ekstrapolacijo točke na ordinati, ki pomeni 75%
pravilnih odgovorov s krivulje na absciso.

Ta "prag koncentracije", ki se lahko razlikuje pri vsakem novem
olju, ker je odvisen od intenzivnosti prisotne lastnosti, mora
biti podoben za različne skupine kandidatov raznih ocenjevalnih
komisij; ni povezan z nobeno navado ali posebno nagnjenostjo.
Torej je to referenčna točka, lastna katerikoli običajni skupini
ljudi, in se lahko uporabi le za poenotenje raznih ocenjevalnih
komisij glede na njihovo vohalno-okuševalno občutljivost.

Na podlagi "praga koncentracije" za skupino nadaljujemo postopek
tako, da pripravimo niz naraščajočih in padajočih koncentracij
tako, da bo "prag koncentracije" na desetem mestu lestvice. To
pomeni, da sta enajsta in dvanajsta koncentracija bolj
razredčeni, zaradi česar bo težje določiti prisotnost olj z
izbrano lastnostjo.

Kot osnovo vzemite koncentracijo C10, druge vzorce pa pripravite
v skladu s formulo:

                            C10 x a(n),

kjer je:

a = konstanta, faktor razredčitve, enak 1,5 in

n = eksponent, ki se spreminja od 9 do -2.

Primer:

Recimo, da je prag za žarko olje 0,32;

C10 = 0,32

a = 1,5

na tej podlagi ima torej niz vzorcev naslednje koncentracije:

-----------------------------------------------------------------------------
vz.   1      2     3     4     5     6     7     8     9     10  11    12
-----------------------------------------------------------------------------
konc. 12,30  8,20  5,47  3,65  2,43  1,62  1,08  0,72  0,48  0,320,21  0,14
-----------------------------------------------------------------------------

Pri čemer je: vz. = vzorec, konc. = koncentracija

Če ta postopek ponovite za druge tri lastnosti na podlagi
njihovih pragov, dobite za vse laboratorije za vsak dražljaj
lestvico s podobnimi intenzivnostmi arome, čeprav so napake
posameznih olj zaznavne pri različnih koncentracijah.

Slika 1: Odstotek pravilnih odgovorov In odstotek žarkega olja v
nevtralnem olju

6.4. Izbira pokuševalcev z metodo ocenjevanja intenzitete

V izbirnem postopku mora sodelovati dva- do trikrat več
kandidatov, kot jih zahteva razpis, tako da so lahko izbrani
ljudje z najboljšo občutljivostjo ali sposobnostmi razlikovanja.

Pri izbiri metode ne smemo spregledati, da mora biti sprejeti
postopek učinkovit in čim bolj ekonomičen glede na količino olja,
število poslanih vzorcev in čas, potreben za izbiro. Učinkovitost
izbirnega postopka je v izbiri optimalnih ravni naslednjih treh
odvisnih spremenljivk:

a) "stroškov" glede na število preskusov;

b) "deleža" možnih ustreznih kandidatov, ki so bili med
izbiranjem po naključju odklonjeni;

c) "deleža" kandidatov, ki so bili pri postopku izbire izbrani,
pa ne ustrezajo;

Štiri točke izbranega izbirnega postopka poskusa ocenjevanja
intenzivnosti,opisanega v ASTM (American Society for Testing and
Materials - Ameriško društvo za preskušanje snovi, STP (Special
Technical Publication - Posebna tehnična publikacija) št. 440,
stran 53, so bile spremenjene zaradi:

1. zmanjšanja števila vzorcev v nizu;

2. širjenja obsega dražljajev, da bi se povečalo število vohalno-
okuševalnih ocen, na katerih sloni izbira; s tem bi jih
prilagodili najpogostejšim napakam zaznanim v oljčnem olju;

3. spreminjanja razmerja koncentracij v nizih in

4. statistične obdelave rezultatov.

Predpisana oprema

- 1500ml steklenice;

- kozarci za preskušanje iz temno obarvanega stekla;

- merilni valji s prostornino 10, 15, 1000 in 1500ml;

Predpisani referenčni materiali:

- Parafin (Merck 7160, DAB8, USP XX) ali nevtralno olje brez
vonja in okusa (pred kratkim rafinirano oljčno olje ali kakšno
drugo podobno olje);

- olja: pregreto-plesnivo, zakisano, žarko in grenko;

6.4.1. Postopek

Po pripravi razredčitev preidemo na izbiranje. Začnemo s 25
kandidati, po spodaj opisani metodologiji za vsako lastnost:

1. Razvrstite niz dvanajstih kozarcev, označenih s šiframi (en
niz za vsakega kandidata). Vlijte po 15 ml vsake od različno
koncentriranih raztopin, pripravljenih v skladu s formulo C10 ×
an, v posamezne preskusne kozarce.

2. Potem, ko ste napolnili kozarce, jih pustite pokrite z urnim
steklom v prostoru za preskušanje najmanj eno uro pred začetkom
preskušanja pri temperaturi 20 stopinj do 22 stopinj C, da se
temperatura vzorcev izenači s temperaturo prostora.

3. Vodja mora razvrstiti dvanajst kozarcev iz vsakega niza v
vrsto tako, da koncentracija pada. Nato morajo vsi kandidati sami
opraviti preskušanje v skladu s spodaj opisanimi navodili:

6.4.2. Navodila za kandidate

Dvanajst kozarcev, postavljenih v vrsto pred kandidati, vsebuje
raztopine ene od naslednjih lastnosti: pregreto-plesnivo,
zakisano, žarko in grenko. Vsebina kozarcev se razlikuje v
intenziteti vonja. Kozarec z najmočnejšim vonjem je na skrajni
levi, ostali kozarci pa so razvrščeni proti desni v padajočem
vrstnem redu. Vsebina zadnjega kozarca na desni strani ima lahko
tako šibko intenziteto vonja, da ga sploh ni možno zaznati.

Spoznajte vsak vonj v vsakem od testnih kozarcev v nizu. Začnite
na skrajni desni strani (št. 12) in si poskusite zapomniti
intenziteto vseh vonjev, ne da bi se ob tem preveč utrudili.

Ko začutite, da ste se navadili na lestvico koncentracij vonjev,
zapustite sobo.

Medtem vodja vzame enega od kozarcev iz niza in ga položi poleg
zadnjega kozarca na skrajni desni strani, vse druge kozarce pa
premakne tako, da se zapolni prazno mesto.

Zdaj se vrnete v prostor in nadaljujete s pokušanjem.

Kozarec, vzet iz niza, je potrebno vrniti na njegovo pravo mesto.
Da bi to naredili, ga povohajte in njegov vonj primerjate z
drugimi, kolikorkrat želite. Pravilno uvrščen kozarec ima
močnejši vonj od vzorca, ki stoji ob njem na desni strani ter
šibkejši vonj od vzorca, ki stoji ob njem na levi strani.

Ta pokušnja se ponovi še s tremi ostalimi lastnostmi v nizu 12
koncentracij.

Da bi bila pokušnja in zbiranje odgovorov enostavnejša, mora vsak
kandidat izpolniti formular, ki je dopolnilo k pravkar opisanim
navodilom.

IZBIRA KANDIDATOV

Pokušnja št. ...................................................

Lastnost .......................................................

Premaknjen kozarec spada na mesto št. ..........................

Datum ..........................................................

Ime ............................................................

6.4.3. Zbiranje rezultatov

Vodja ocenjevalne komisije mora zapisati podatke vsakega
kandidata na ta način:

---------------------------------------------------------------
Ime        Proučevana  Mesto vzorca*  Pravo mesto  Razvrščanje
kandidata  lastnost    (kandidat) k"  vzorca k     (k"-k)2
---------------------------------------------------------------
* mesto je podano z zaporednim številom

6.4.4. Postopek za statistično ocenjevanje

V tem posebnem primeru izbiranja morajo biti kozarci, ki jih je
treba vrniti na njihova prava mesta, enaki za vse kandidate. V
skladu s statističnimi izračuni, opravljenimi v ta namen, morajo
kozarci za posamezno lastnost ustrezati naslednjim položajem v
nizu:

-----------------------------------------------------------------
Lastnost   Pregreto-
           plesnivo      Zakisano      Žarko         Grenko
-----------------------------------------------------------------
kozarecšt. 10, 5, 7, 2   11, 3, 8, 6   7, 4, 10, 2   6, 3, 11, 9
-----------------------------------------------------------------

Številka, ki ustreza položaju kozarca v vrstnem redu niza, se ne
sme spremeniti, ker so bili statistični izračuni za to pokušnjo
narejeni z upoštevanjem verjetnosti, da kozarce po naključju
vrnejo na njihovo mesto.

Da kandidati drug drugemu ne bi mogli posredovati informacij,
mora vodja ocenjevanja zagotoviti, da:

1. med kandidati ni možen stik. Vsak kandidat dobi drugače
označene kozarce;

2. kandidat ne sme na noben način ugotoviti, s katerega mesta je
bil premaknjen kozarec;

3. ne glede na to, da bodo vsi kandidati dobili iste, prej
omenjene kozarce, bo vrstni red pri vsakem kandidatu drugačen.

Vsak kandidat dobi oceno, glede na svoje delo, izraženo na
naslednji način:

ei1, ei2,...ei12 je dvanajst kozarcev, ki ustrezajo dvanajstim
koncentracijam lastnosti "i" katere koli od štirih lastnosti:
pregreto-plesnivo, zakisano, žarko, grenko, postavljenim v
padajočem redu koncentracij.

eik je eden od prestavljenih kozarcev, K' pa mesto, na katero ga
je postavil kandidat pri uvrščanju v niz. Zaradi tega sta K in
K',, celi števili med 1 in vključno 12 in ustrezata pravi
številki mesta izbranega kozarca in številki, ki mu jo je določil
kandidat.

T predstavlja najvišje dovoljeno odstopanje in je vnaprej
določena vrednost. V našem primeru je T = 3.

Če je K'-K > T, je kandidat zavrnjen. Če je K'-K < / - T, je
kandidat teoretično sprejet in lahko nadaljuje pokušnjo, dokler
ni sposoben vrniti kozarca na njegovo pravo mesto ali v
neposredno bližino pravega mesta.

V tem primeru je ocena, ki jo dobi kandidat, ki je ocenil
določeno lastnost, na primer pri nizu "pregreto-plesnivo" (Pr),
enaka kvadratu razlike med točnim mestom kozarca v nizu in
mestom, na katero ga je kandidat uvrstil, npr.:

P(1,2,3,4)(Pr) = (K'-K)2

Glede na to, da bo ta postopek izvajal vsak kandidat s štirimi
koncentracijami vsake lastnosti, je delna ocena za lastnost (na
primer Pr) naslednja:

Z(Pr) = P1(Pr) + P2(Pr) + P3(Pr) + P4(Pr)

Prvi primer:

Vzemimo, da je kandidat A v zvezi s štirimi koncentracijami,
vzetimi iz niza za lastnost "i", odgovoril takole:

1. Primer
---------------------------------------------------------------
 Pravo mesto kozarca    Mesto, na katero       Odmik od pravega
    v nizu (K)        ga je postavil kandidat  (K') mesta (K'-K)
---------------------------------------------------------------
       7                       7                   7 - 7 = 0

       4                       5                  4 - 5 = -1

       10                      6                  10 - 6 = 4

       2                       4                  2 - 4 = -2
---------------------------------------------------------------

Ta kandidat se zavrne, ker je T > 3; ali povedano drugače: pri
uvrščanju kozarcev na njihova prava mesta se je kandidat zmotil
za več kot tri mesta.

2. Primer

Vzemimo, da je kandidat premeščal kozarce za določeno lastnost na
naslednji način:

---------------------------------------------------------------
 Pravo mesto kozarca    Mesto, na katero       Odmik od pravega
    v nizu (K)        ga je postavil kandidat  (K') mesta (K'-K)
---------------------------------------------------------------
       7                      7                     7 - 7 = 0

       4                      4                     4 - 4 = 0

       10                     7                    10 - 7 = 3

       2                      3                    2 - 3 = -1
---------------------------------------------------------------

Kandidat ni zavrnjen. Dosegel je oceno:

Zi = 02 + 02+ 32+(-1)2 = 10

Kandidatova končna ocena, s katero se potrdi, ali je sprejet ali
zavrnjen kot pokuševalec in je odvisna od njegovih odgovorov v
zvezi z štirimi ocenjevanimi lastnostmi, je:

P1(Pr) + P2(Pr) + P3(Pr) + P4(Pr) = Z(Pr)

P1(Za) + P2(Za) + P3(Za) + P4(Za) = Z(Za)

P1(Za) + P2(Za) + P3(Za) + P4(Za) = Z(Za)

P1(Gr) + P2(Gr) + P3(Gr) + P4(Gr) = Z(Gr)

Z končni = Z(Pr) + Z(Za) + Z(Za) + Z(Gr)

pri čemer je:

(Pr) = Pregreto-plesnivo

(Za) = Zakisano

(Ža) = Žarko

(Gr) = Grenko

Postavlja se vprašanje določitve najvišje vrednosti za Z, pri
kateri lahko štejemo, da ima kandidat dobro raven zaznavanja,
dober olfaktorni spomin in je na takšni intelektualni ravni, da
lahko pravilno odgovarja v zvezi s štirimi dražljaji. Očitno ima
Z vedno pozitivno vrednost in Z=0 pomeni, da je kandidat
prepoznal in pravilno ocenil vseh šestnajst predstavljenih
koncentracij (štiri za vsako lastnost).

Vrednost Z, ki ni 0, kaže, da je kandidat prepoznal območja
lestvice, iz katerih so bile izbrane intenzitete, vendar pa jim
ni mogel določiti natančnega položaja, ker njegova sposobnost
razlikovanja intenzitet v nizu, ki mu je bil predstavljen za eno
ali več lastnosti, ni zadovoljiva.

Če kandidat po naključju vrne vse kozarce, mora biti kritična
vrednost Zk določena tako, da je verjetnost, da bo Z < Zk, dovolj
majhna, vnaprej določena vrednost alfa.

Z drugimi besedami, zagotoviti moramo, da je pri tem postopku
možnost, da v ocenjevalno komisijo izberemo pokuševalca, ki nima
dovolj velike sposobnosti razlikovanja intenzitete dražljajev,
manjša od alfa.

Kadar je vrednost alfa določena (v našem primeru je 0,05), dobimo
Zk z verjetnostno porazdelitvijo spremenljivke Z, ta pa je
odvisna od verjetnostne porazdelitve P spremenljivk K".

Če sledimo ustreznemu statističnemu izračunu, kritična vrednost
Zk doseže vrednost 34.

Ko dobimo oceno Z za vse kandidate, izločimo vse kandidate z
oceno, višjo od 34.

Primer ocene kandidatov A in B:

-------------------------------------------------------------
Lastnost                 Kandidat A        Kandidat B
-------------------------------------------------------------
Pregreto-plesnivo (Pr)   Z(Pr) = 10        Z(Pr) = 12

Zakisano (Za)            Z(Za) = 10        Z(Za) = 11

Žarko (Ža)               Z(Za) = 10        Z(Za) = 15

Grenko (Gr)              Z(Gr) = 4         Z(Gr) = 0

                         vsota= 34         vsota= 38
-------------------------------------------------------------

Glede na to, da imata kandidata vrednosti Z = 34 in Z = 38, bo
kandidat A sprejet, medtem ko bo kandidat B zavrnjen. Potem ko
izločimo vse kandidate z oceno nad 34, razvrstimo preostale glede
na njihovo oceno, dokler ne dobimo dvanajst najboljših
kandidatov.

6.5. Usposabljanje

Glavni namen usposabljanja je:

a) pokuševalcem približati mnogovrstne vohalno-okuševalno-tipne
različice, ki jih najdemo v deviških oljčnih oljih.

b) pokuševalcem približati posebno senzorično metodologijo.

c) povečati individualne sposobnosti zaznavanja, prepoznavanja in
vrednotenja senzoričnih lastnosti in

d) izboljšati občutljivost in spomin glede na različne
obravnavane lastnosti, tako da je končni rezultat natančna in
dosledna ocena.

Usposabljanje zahteva številna delovna srečanja ocenjevalne
komisije in skrbno analizo mnenj in pripomb posameznih
pokuševalcev. Potem ko so pokuševalci vsak zase analizirali olja,
se pogovorijo z vodjem ocenjevalne komisije o posameznih
nejasnostih, da bi poenotili merila in mnenja.

Napredek, dosežen pri usposabljanju po določenem številu učnih
ur, je ocenjen s povečevanjem odstotka pravilnih odgovorov (če so
uporabljeni testi razlikovanja pri pokušnjah) ali z analizo
variance povprečnih ocen, če se uporablja lestvica.

O praktični uporabi tega usposabljanja so mnenja različna, za
zdaj pa velja, da je zelo uspešno in bistveno, če želimo, da bodo
senzorični rezultati točni in natančni.

6.6. Pregledi izvajanja

Od presoje ocenjevalne komisije so v veliki meri odvisne
tehnološke in komercialne odločitve. Zaradi tega je potrebno
potem, ko pokuševalce izberemo in usposobimo, preverjati njihovo
znanje. Ko je ocenjevalna komisija sestavljena in je opravila
nekaj rutinskih pokušenj, je treba njeno delo redno preverjati v
določenih časovnih presledkih.

7. Postopki za organoleptično ocenjevanje deviškega oljčnega olja

Ko so izpolnjeni prej našteti pogoji in so na razpolago potrebni
pripomočki ter zbrana ocenjevalna komisija, naj vsak pokuševalec
povoha in pokusi vzorec olja za analizo, ki je v testnem kozarcu
(zapečatene vzorce je treba do analize hraniti v hladilniku,
kamor se vrnejo tudi po vsaki pokušnji, dokler ni opravljen test
v triplikatu). Pokuševalec analizira vohalne, okuševalne, tipne
in kinestetične zaznave in jih vpiše v ocenjevalni list za
deviško oljčno olje (slika 2) v Obrazec št. 1. Vpiše prisotnost
posameznih lastnosti in stopnjo njihove intenzitete. Naslednja
stopnja je ocena kakovosti olja, ki se vpiše v Obrazec št. 2.

7.1. Uporaba obrazcev (obrazec organoleptičnih lastnosti in
ocenjevalna tabela kakovosti)

7.2. Končna ocena

Vodja ocenjevalne komisije mora zbrati ocenjevalne liste, ki so
jih izpolnili vsi pokuševalci, in preveriti, ali se senzorične
lastnosti in intenzitete, s katerimi so bile te lastnosti zaznane
in zapisane na obrazcu organoleptičnih lastnosti, ujemajo z oceno
olja na ocenjevalni tabeli kakovosti. Če pride do opazne razlike,
mora vodja prositi pokuševalca, naj preveri ocenjevalni list.

Če je to potrebno, mora pokuševalec pokušnjo ponoviti.

Na koncu mora vodja ocenjevalne komisije sestaviti tabelo z
ocenami celotne skupine in izračunati aritmetično sredino in
standardni odmik od aritmetične sredine.

Če vodja komisije presodi, da je potrebno pokušnjo ponoviti, mora
skupina vzorec ocenjevati v trojniku.

Končna ocena, decimalno število, je srednja vrednost treh
podeljenih ocen.

Če je srednja vrednost intenzitete za grenkost oziroma pikantnost
večja od 2,5, je treba olje primerno označiti in zapisati, da je
olje grenko oziroma pikantno.

Prikaz rezultatov: na podlagi povprečne ocene mora vodja
ocenjevalne komisije določiti kategorijo, v katero se je vzorec
olja uvrstil glede na vrsto kakovosti v pravilniku o oljčnem
olju. V poročilu o analizi je senzorična ocena podana le z
razvrstitvijo olja v kategorijo.


SENZORIČNA ANALIZA: SPLOŠNI OSNOVNI SLOVAR

1. Cilj

Namen tega slovarja je zbrati in opredeliti splošne izraze, ki se
uporabljajo pri senzorični analizi.

2. Slovar

2.1. Splošna terminologija

Senzorična analiza

Pregled organoleptičnih lastnosti proizvoda s pomočjo čutil.

Zaznavanje

Senzorično zavedanje zunanjih predmetov ali dogodkov.

Organoleptična lastnost

Lastnost izdelka, ki je zaznavna s čutili.

Strokovni ocenjevalec

(z vidika preiskave organoleptičnih lastnosti)

Izbran strokovnjak z visoko razvito stopnjo senzorične
občutljivosti in z izkušnjami pri senzorični metodologiji, ki je
sposoben dosledno in ponovljivo senzorično ocenjevati različne
proizvode.

Pokuševalec

Usposobljena, občutljiva oseba, izbrana za vrednotenje
organoleptičnih lastnosti živil s pomočjo čutil.

Ocenjevalna komisija

Skupina posebej izbranih in usposobljenih ocenjevalcev, ki
izvajajo senzorične analize proizvodov pod predpisanimi in
nadzorovanimi pogoji.

Občutek

Subjektivni odziv (zaznava) organizma na čutilni dražljaj.

Občutljivost

Sposobnost kvalitativnega in kvantitativnega zaznavanja
dražljajev majhne intenzitete ali majhnih razlik med dražljaji s
pomočjo čutil.

Pokušnja

Postopek, ki vključuje zaznavanje, analiziranje in presojanje
organoleptičnih lastnosti proizvoda, predvsem njegovih vohalnih,
okuševalnih, tipnih in kinestetičnih lastnosti.

Sprejetje

dejanje določenega posameznika ali skupine, ko ugotovi, da
proizvod zadovoljuje njegova pričakovanja.

Harmoničnost

lastnost izdelka, ki daje prijeten občutek. Ta občutek nastane
pri zaznavi sestavin izdelka kot vohalnih, okuševalnih, tipnih in
kinestetičnih dražljajev, ker so ti prisotni v ustreznih
razmerjih.

Sprejemljivost

stanje izdelka, ki ga je posameznik ali skupina sprejela glede na
njegove organoleptične lastnosti.

Razlikovanje

dejanje kvalitativnega oziroma kvantitativnega razlikovanja med
dvema ali več dražljaji.

Kompenzacija

rezultat medsebojnega vplivanja kombinacije dražljajev, ko vsak
dražljaj zaznamo manj intenzivno, kot če nastopa samostojno.

Videz

kombinacija organoleptičnih lastnosti, ki jih zaznamo z vidom:
velikost, oblika, barva, struktura, motnost, jasnost, tekočnost,
penjenje in vrenje.

Lastnost

zaznavna značilnost.

2.2. Fiziološka terminologija

Dražljaj

fizikalni ali kemijski povzročitelj odgovora zunanjih ali
notranjih senzoričnih receptorjev.

Okus

čut, katerega receptorji so v ustih, predvsem na jeziku, in jih
aktivirajo različne snovi v raztopini.

Okušalno / gustatorno

opis lastnosti izdelka, ki vzdraži okušalni aparat tako, da
vzbudi zaznave, ki se nanašajo na enega ali več osnovnih okusov:
sladko, slano, kislo, grenko.

Receptor

specifičen del čutila, ki se odziva na določen dražljaj.

Opomba: receptorji so razvrščeni glede na vrsto energije, ki
povzroča dražljaj (svetloba, toplota, zvok itd.)

Voh

je funkcija vohalnega aparata, da sprejme in razlikuje med
molekulami hlapnih snovi, ki ga dosežejo skozi nos, neposredno
ali posredno.

Intenzivnost (sam.)

stopnja dražljaja, ki povzroči čutno zaznavo.

Prilagoditev (sam):

začasno spremenjena občutljivost v zaznavanju senzoričnih
dražljajev zaradi neprekinjene ponavljajoče izpostavljenosti
določenemu dražljaju ali dražljaju, ki mu je podoben.

Oviranje (inhibicija)

zmanjšan odziv čutilnega organa ali njegovega dela na dražljaj,
čeprav intenzivnost presega prag zaznave.

Odziv

dejanje, pri katerem se senzorične celice odzivajo na delovanje
enega ali več, za določeni receptor ustreznih dražljajev.

Telo

tipni občutek v ustih, s katerim ugotovimo stopnjo gostote,
viskoznosti, konsistence ali trdnosti izdelka.

Dišava

svež, prijeten vonj.

Vohati

opis dejanja, pri katerem zaznamo vonj.

Objektivno

način resničnega in dokazljivega opisovanja, pri katerem je vpliv
človeka čim manjši (npr. navade, nagnjenost, priljubljenost)

Opomba: uporaba izraza "instrumentalen" se, kot sinonim za
objektivno, ne priporoča.

Subjektivno

opis zaznave, na katero poleg dražljaja vpliva tudi naš način
razmišljanja in čutenja.

Kinesteza

občutek, ki je rezultat pritiska na vzorec in ga ustvari gibanje
v ustni votlini ali pa ga ustvarimo s prsti (na primer stiskanje
sira s prsti).

Prag

Absolutni prag:

minimalna vrednost senzoričnega dražljaja, ki povzroči

- pojav občutka (prag dražljajev, prag zaznave),

- prepoznavo občutka (prag prepoznave).

Prag razlike

najmanjša vrednost senzoričnega dražljaja, ki povzroči zaznavno
razliko v intenzivnosti dražljaja.

Končni prag

največja vrednost dražljaja, nad katero povečanje intenzivnosti
dražljaja ni več zaznavno.

Preferenčni prag

najnižja kvantitativna vrednost dražljaja nad absolutnim pragom,
pri kateri se pojavi privlačnost ali zavračanje glede na
nevtralni dražljaj, na primer pri izbiri med sladkano tekočino in
vodo.

Pod pragom

pod absolutnim pragom.

Nad pragom

nad absolutnim pragom.

Senzorična utrujenost

posebna oblika senzorične prilagoditve, ko pade raven
občutljivosti.

Kompenzacija

rezultat medsebojnega delovanja kombinacije dražljajev, ko
vsakega od dražljajev zaznamo manj intenzivno, kot če bi
učinkoval posamezno.

Sinergistično

skupen učinek ali delovanje snovi, ko intenziteta organoleptičnih
lastnosti, kot posledica kombinacije, presega vsoto intenzitet
posameznih lastnosti.

Kontrastni učinek

je povečanje odziva kot odgovor na razlike med dvema sočasnima
ali zaporednima dražljajema.

Nasprotno od konvergentnega učinka.

Konvergentni učinek

je zmanšanje odziva kot odgovor na razlike med dvema sočasnima
ali zaporednima dražljajema. Nasprotno od kontrastnega učinka.

2.3. Terminologija, ki se nanaša na organoleptične lastnosti

Kislo

a) opisuje osnovni okus, ki ga povzročajo razredčene vodne
raztopine večine kislih snovi (na primer citronske kisline,
mlečne kisline, vinske kisline);

b) opisuje lastnosti čistih snovi ali mešanic, ki povzročajo
kislo zaznavo.

Ustrezen samostalnik je kislost.

Kiselkasto

opisuje vohalno-okušalno zaznavo, pri kateri prevladujejo
kisline, ki so večinoma nastale s fermentacijo, ali živila, ki
povzročajo kislo zaznavo.

Nekateri dejavniki, ki prispevajo k tej zaznavi, se nanašajo na
fermentacijo živil, na primermlečno-kislinsko ali ocetno-
kislinsko fermentacijo.

Grenko

a) opisuje osnovni okus, ki ga povzroči razredčena vodna
raztopina različnih snovi, kot so na primer kinin, kofein ali
določeni alkaloidi;

b) opisuje lastnost čistih snovi ali mešanice, ki povzročijo
grenko zaznavo.

Ustrezen samostalnik je grenkost.

Slano

a) opisuje osnovni okus, ki ga povzročajo raztopine natrijevega
klorida;

b) opisuje lastnost čistih snovi ali mešanic, ki povzročajo ta
okus.

Usterezen samostalnik je slanost.

Sladko

a) opisuje osnovni okus, ki ga povzročajo vodne raztopine
različnih snovi, na primer saharoze;

b) opisuje lastnost čistih snovi ali mešanic, ki povzročajo ta
okus.

Ustrezen samostalnik je sladkost.

Trpko

a) opisuje celovito zaznavo v ustih, ki jo povzročajo razredčene
vodne raztopine nekaterih taninov, kot so npr. kakijevi in
trnuljevi tanini.

b) opisuje lastnost čistih snovi ali mešanic, ki povzročajo to
zaznavo.

Ustrezen samostalnik je trpkost.

Aroma

celovita kombinacija vohalno-okušalno-tipnih in kinestetičnih
zaznav, ki omiogoča pokuševalcu, da razpozna in postavi kriterije
o primernih in neprimernih aromah.

Okus

a) občutek, ki ga zaznamo, ko nekatere topne snovi vzdražijo
okušalne brbončice;

b) lastnosti značilnih občutkov, ki jih take snovi povzročajo.

Osnovni okus

katerikoli od štirih značilnih okusov: sladko, slano, kislo,
grenko.

Vonj

a) kombinacija občutkov, zaznanih z vohalnim organom med vohanjem
določenih hlapnih snovi;

b) lastnost posebnega občutka, ki ga povzroči ena od zgoraj
omenjenih sestavin.

Pookus

kombinacija občutkov, zaznanih potem, ko je dražljaj izginil iz
ust in se razlikuje od občutkov, zaznanih pred tem.

Aromatičnost

opisuje lastnost čistih snovi ali mešanic, ki pri okušanju
povzročijo zaznavo, poznano kot aroma;

Tekstura

mehanske, geometrijske in površinske lastnosti proizvoda, ki se
zaznajo z mehaničnimi, tipnimi receptorji v ustih in, kjer je
primerno, tudi z vidnimi in slušnimi receptorji.

Opomba: ta izraz se nanaša samo na objektivne lastnosti in ne na
občutke, ki so poimenovani s splošno terminologijo, na primer
konsistenca, vlaknatost, mastnost ipd.

Razporejanje vzorca v ustih

postopek, ko živilo pride v stik z vsemi občutljivimi površinami
v ustih, tako da zaznamo občutek, ki ga živilo vzbudi.

Opomba: ta slovar se lahko poveča v skladu s standardi SIST ISO
5492.


KOZARCI, KI SE UPORABLJAJO PRI POKUŠNJI OLJ

1. Cilj

Namen tega standarda je opisati značilnosti kozarcev, ki se
uporabljajo pri organoleptičnih analizah jedilnih olj (vonj,
okus, aroma).

Poleg tega predpisuje prilagojen grelnik, potreben za to, da bi
se dosegla in obdržala prava temperatura.

2. Opis kozarca

Namen risbe na sliki 3 je uvesti optimalne značilnosti primernega
kozarca, ki so:

a) maksimalna stabilnost, ki preprečuje nagibanje kozarca in
polivanje olja;

b) dno, ki se prilega odprtinam grelnika, tako da se dno kozarca
enakomerno segreva;

c) oblika, ki je najširša pri dnu, tako da se hlapne snovi olja z
lahkoto sproščajo, in pri vrhu zožana, da se hlapne snovi lahko
koncentrirajo, s čimer zagotovimo, da jih z nosom bolje zaznamo
in razpoznamo;

d) barva stekla mora biti temna, da barva olja ne more vplivati
na oceno.

2.1. Mere

Kozarec je prikazan na sliki 3, njegove mere pa so:

- prostornina 130 ml + / - 10 ml

- višina 60 mm + / - 1 mm

- premer ustja 50 mm + / - 1 mm

- premer kozarca pri vrhu 70 mm + / - 1 mm

- premer dna 35 mm + / - 1 mm

- debelina kozarca ob straneh 1,5 mm + / - 0,2 mm

- debelina dna 5 mm + / - 1 mm

Vsak kozarec mora biti opremljen z urnim steklom, katerega premer
je za 10mm večji od premera kozarca. To urno steklo se uporabi
kot pokrov, ki preprečuje izgubo arome in vstop prahu.

2.2. Značilnost izdelave

Kozarec je narejen iz toplotno odpornega stekla. Biti mora temno
obarvan, da se ne more razločiti barve njegove vsebine. Ne sme
imeti prask oziroma zračnih mehurčkov.

Rob mora biti pravilen, gladek in prirobljen.

2.3. Navodila za uporabo

Kozarce peremo z nevtralnimi sredstvi in jih splakujemo tako
dolgo, da se popolnoma odstrani čistilo. Nato jih splaknemo še z
destilirano vodo, pustimo, da se odtečejo, in jih posušimo v
sušilniku.

Ne smejo se uporabljati koncentrirane kisline in ne mešanice
kromovih kislin.

Kozarci morajo ostati do uporabe v sušilniku ali pa v omarici,
kjer so zaščiteni pred onesnaženjem s tujimi vonji.

Pred uporabo vsak kozarec povohamo in se tako prepričamo, da
kozarci nimajo tujega vonja. Pri pripravi pokušnje pazimo na to,
da označimo vsak kozarec in vzorec olja, ki ga vsebuje. Vodja
pokušnje je edina oseba, ki je seznanjena z razporedom vzorcev.

Slika 3: Kozarec za pokušnjo

3. Naprava za segrevanje vzorcev

Vzorce organoleptično pregledamo pri predpisani temperaturi, ki
je za olja 28 + / - 2 stopinj C. Zato je treba v vsako
ocenjevalno komoro namestiti grelnik (slika 4). Grelnik je
sestavljen iz aluminijevega bloka, ki je potopljen v
termostatirano vodno kopel. Blok ima odprtine, ki se prilegajo
dnu kozarcev. Temperaturna razlika med grelnikom in oljem v
kozarcih ne sme biti višja od + / - 2 stopinj C.

Slika 4: Grelnik (mere vmm)

NAVODILO ZA OPREMO DEGUSTACIJSKE SOBE

1. Uvod

Degustacijska soba je zasnovana tako, da zagotavlja ocenjevalni
komisiji delo v primernem, udobnem in standardiziranem okolju, ki
zagotavlja ponovljivost in primerljivost rezultatov.

2. Cilj

Namen navodila je določiti osnovne pogoje, ki morajo biti
izpolnjeni pri opremljanju degustacijske sobe.

3. Splošne zahteve za opremo

Prostori morajo biti, ne glede na velikost, v skladu z
naslednjimi zahtevami:

- prijetni in ustrezno osvetljeni (glej 3.2.), oprema pa
nevtralna. Zaradi tega naj bodo stene svetlih barv, ki ustvarjajo
sproščeno razpoloženje. Barva sobe in njena osvetlitev lahko
vplivata na rezultate senzorične analize.

Prostori morajo biti takšni, da se lahko enostavno očistijo in
zvočno izolirajo. V njih ne sme biti tujih vonjev, zato naj bodo
opremljeni z dobrimi prezračevalnimi napravami. V prostoru je
treba vzdrževati stalno temperaturo od 20 do 22 stopinj C.

3.1. Velikost

Velikost prostorov je navadno odvisna od možnosti, ki jih imajo
laboratoriji ali podjetja. Na splošno pa morajo biti prostori
dovolj prostorni, da je v njih mogoče namestiti deset
enakovrednih ocenjevalnih mest in prostor za pripravo vzorcev.

Zaželeno je, da je prostor čimvečji, da se lahko loči prostor za
čiščenje pribora od prostora za kulinarično pripravo in prostora
za odprto skupinsko preskušanje.

3.2. Osvetlitev

Osvetlitev, naravna ali umetna, naj bo izenačena, difuzna in z
možnostjo nastavitve.

3.3. Temperatura in vlažnost

V prostorih mora biti stalna in prijetna temperatura in
sprejemljiva vlažnost. Priporoča se, razen v posebnih
okoliščinah, temperatura od 20 stopinj do 22 stopinj C in 60 do
70% relativna vlažnost.

4. Opis ocenjevalne kabine

4.1. Splošne značilnosti

Kabine za senzorično analizo naj bodo v prostoru nameščene druga
ob drugi, biti morajo enake in ločene s pregradami, ki naj bodo
dovolj visoke in široke, da pokuševalce med seboj ločijo.

Kabine naj bodo izdelane iz materiala, ki se lahko enostavno
čisti in vzdržuje (na primer les ipd). Če je kabina prebarvana,
mora biti barva po sušenju popolnoma brez vonja.

Sedeži naj bodo udobni in nastavljive višine.

Vsaka kabina mora imeti svojo lastno osvetlitev z možnostjo
nastavitve.

Zelo priporočljivo je, da so kabine opremljene s stikalom,
povezanim z zunanjo lučjo. Ta omogoča pokuševalcu, da osebi, ki
spremlja pokušnjo, sporoči, da je pokušnjo končal, ali da zahteva
nove vzorce, da manjka del opreme, da je opazil kakšne
nepravilnosti, da želi kakšne podatke in podobno, ne da bi motil
druge pokuševalce.

4.2. Velikost

Kabine morajo biti ustrezno velike in udobne, priporočene mere pa
so:

- širina: 0,75 m (brez korita); 0,85 m (s koritom);

- dolžina: 0,50 m (miza); 0,20 m dodatno za pregrado;

- višina pregrade: najmanj 0,60 m od mize;

- višina mize: 0,75 m.

4.3. Ureditev

Površina mize mora biti taka, da jo je možno enostavno čistiti.

Del površine se uporablja kot izplakovalnik s tekočo pitno vodo.
Če to ni izvedljivo, je na tem prostoru lahko plitva posoda,
pljuvalnik ali podobna posoda.

Kadar morajo imeti med pokušnjo vzorci stalno temperaturo, ki je
nad ali pod sobno temperaturo, uporabimo vodno kopel, grelnik
ipd.

Na višini 1,10 m se lahko namesti polica, namenjena različnim
potrebščinam (kozarcem, drobnemu priboru ipd.)

Če ureditev kabin v degustacijskih sobah to dovoljuje, je
priporočljivo namestiti naprave za lažje podajanje vzorcev. To so
lahko drsna vratca (slika 5), vrtljiva navpična vratca (slika 6),
primerna za kozarce ali skodelice (visoke posode), v primeru
majhnih vzorcev pa vratca, ki se odpirajo vodoravno (slika 7).
Odprtina naj bo dovolj velika, da lahko skoznjo podamo pladenj in
kozarce z vzorci.

Slika 8 je kot primer degustacijske sobe z dodatnimi prostori.

UREDITEV KABINE

Slika 5: Ureditev z drsnimi vratci

Slika 6: Vrtljiva navpična vratca za podajanje vzorcev

Slika 7: Vodoravna vratca za podajanje vzorcev

LABORATORIJ ZA SENZORIČNO ANALIZO (PRIMER)

Slika 8: Primer sobe za degustacijo

A - ocenjevalne kabine,

B - prostor za čiščenje pribora in pripravo vzorcev,

C - prostor za skupinsko delo,

D - pisarna,

Č - čakalnica,

H - hladilnik,

G - grelnik,

I - izplakovalnik,

O - omara,

P - pomivalni stroj,

M - miza,

SV - servirni voziček,

RM - razdeljevalno mesto,

OM - okrogla miza,

DP - delovna površina.

5. Dodatni prostori

Če je dovolj prostora, je priporočljivo zagotoviti ločene
prostore za pripravo vzorcev, pripravo kozarcev ali naprave ter
za razgovor pred pokušnjo in po njej. Ti prostori naj bodo čisti.
Vonji, hrup ali pogovori ne smejo motiti dela ocenjevalcev v
degustacijski sobi.

Opomba: opisani pogoji so idealni. Če ni možna takšna ureditev,
so lahko pokušnje v prostorih, ki ustrezajo minimalnim
predpisanim pogojem (osvetlitev, temperatura, hrup, vonji) z
namestitvijo mobilnih kabin iz sestavljivih elementov tako, da so
lahko pokuševalci ločeni med seboj.

                                                    Priloga 2

                DOLOČANJE VSEBNOSTI TRILINOLEINA

I. Cilj

Ugotavljanje vsebnosti triacilglicerolov v oljčnem olju glede na
njihovo ekvivalentno ogljikovo število s pomočjo tekočinske
kromatografije visoke zmogljivosti.

Metoda opisuje separacijo in kvantitativno določitev
triacilglicerolne sestave rastlinskih olj glede na njihove molske
mase in stopnjo nenasičenosti kot funkcije njihovega
ekvivalentnega ogljikovega števila (glej opombo 1).

II. Področje uporabe

Metoda se uporablja za vsa rastlinska olja, ki vsebujejo
triacilglicerole maščobnih kislin z dolgimi verigami ogljikovih
atomov. Metoda je še posebej uporabna pri odkrivanju prisotnosti
majhnih količin pol sušečih (semi-dry) olj (bogatih z linolno
kislino) v rastlinskih oljih, ki vsebujejo oleinsko kislino kot
prevladujočo nenasičeno maščobno kislino, kot je na primer oljčno
olje.

III. Princip

Ločevanje triacilglicerolov glede na njihovo ekvivalentno
ogljikovo število s pomočjo tekočinske kromatografije visoke
zmogljivosti (reverzna faza) in interpretacija kromatogramov.

IV. Oprema

A) tekočinski kromatograf visoke zmogljivosti s termostatsko
kontrolo temperature kolone;

B) injektor z zanko za 10 (mi)L doziranje;

C) detektor: diferenčni refraktometer. Polna občutljivost mora
biti vsaj 10-4 enote lomnega količnika;

D) kolona: kovinska cev iz nerjavečega jekla dolžine 250 mm in z
notranjim premerom 4,5 mm, napolnjena s silicijevim dioksidom z
velikostjo delcev premera 5 mm z 22 do 23% ogljika v obliki
oktadecilsilana (RP 18);

E) rekorder oziroma integrator.

V. Reagenti

reagenti morajo biti analitsko čisti. Elucijska topila pa
primerno odplinjena; lahko so tudi večkrat regenerirana, ne da bi
to vplivalo na kromatografsko ločbo.

A) kloroform;

B) aceton;

C) acetonitril;

D) elucijsko topilo: acetonitril + aceton (v takšnem razmerju, ki
omogoča želeno separacijo; začnemo z mešanico 50:50);

E) topilo za raztapljanje vzorca: aceton ali 1:1 mešanica acetona
in kloroforma;

F) Referenčni triacilgliceroli: uporabimo lahko komercialne
triacilglicerole (tripalmitin, triolein ...) in v graf vnesemo
retenzijski čas kot funkcijo ekvivalentnega ogljikovega števila;
ali pa kot alternativo kromatogram, ki ga dobimo s separacijo
triacilglicerolov sojinega olja (glej opombi 2 in 3 in sliki 1 in
2).

VI. Priprava vzorcev

5% raztopino vzorcev pripravimo tako, da v 10ml merilno bučko
zatehtamo 0,5 + / - 0,001g vzorca in dopolnimo do oznake s
topilom iz točke 5.5.

VII. Postopek

Pripravimo tekočinski kromatograf. Elucijsko topilo črpamo skozi
sistem s pretokom 1,5 ml na minuto vse dokler sistem ni očiščen.
Počakamo, da dosežemo stabilno bazno linijo.

Vbrizgamo 10 (mi)L vzorca, pripravljenega kot v točki 6.

VIII. Izračun in podajanje rezultatov

Uporabimo metodo interne standardizacije (normalizacije), i.e.
vzamemo, da je vsota pikov vseh triacilglicerolov enaka 100%. S
pomočjo naslednjega obrazca izračunamo relativen odstotek
posameznega triacilglicerola:

odstotek triacilglicerola = površina pika / vsota površin pikov ×
100

Rezultat podajamo na eno decimalno mesto natančno.

Opomba 1. elucijski red lahko določimo z izračunom ekvivalentnih
ogljikovih števil, pogosto definiranih z izrazom, ECN = CN -2n,
kjer je CN število ogljikovih atomov, n pa število dvojnih vezi.
Izračun ekvivalentnih ogljikovih števil je lahko precej bolj
natančen, če upoštevamo izvor dvojne vezi. Če z n0, n1 in n1n
označimo število dvojnih vezi v oleinski, linolni in linolenski
kislini, lahko izračunamo ekvivalentno ogljikovo število s
pomočjo naslednje formule:

ECN = CN-d0n0 - d1n1 - d1nn1n,

kjer koeficiente d0, d1 in d1n lahko izračunamo s pomočjo
referenčnih triacilglicerolov. Pod pogoji, določenimi s to
metodo, bo izraz zelo podoben naslednjemu:

ECN = CN - [2,60 n0] - [2,35 n1] - [2,17 n1n]

Opomba 2. Z različnimi referenčnimi triacilgliceroli lahko
izračunamo resolucijo glede na triolein,

                    alfa = RT' / RT'olein

z uporabo reduciranega retenzijskega časa RT' = RT - RTtopilo

Graf log alfa proti f (številu dvojnih vezi) omogoča določitev
retenzijskih vrednosti za vse triacilglicerole maščobnih kislin,
ki jih vsebujejo referenčni triacilgliceroli - glej sliko 2.

Opomba 3. Zmogljivost kolone mora omogočati ločevanje
trilinoleinskega pika od ostalih triacilglicerolnih pikov s
podobnimi RT.

Opomba 4. Pri deviških oljčnih oljih neprimernih za prehrano in
pri surovih oljih iz oljčnih tropin moramo pred izvajanjem
analize (zaradi prisotnosti nekaterih snovi, ki koeluirajo s
trilinoleinom), le-te predhodno očistiti s pomočjo naslednje
metode:

Na silikagelno kolono za tekočo-trdno ekstrakcijo (tip SEP PAC,
vložek iz silikagela, Waters del št. 51900) nanesemo 200 (mi)L
nerazredčenega olja.

Zatem triacilglicerole eluiramo z 20ml brezvodnega heksana HPLC
kakovosti ne dlje kot 20 sekund.

Eluat posušimo v toku dušika ter ga zatem raztopimo v 5ml
izopropanola ali acetona. 10 oziroma 20 (mi)L tako pripravljene
raztopine injiciramo v tekočinski kromatograf. Pred tem moramo še
preveriti maščobno kislinsko sestavo vzorca, ki mora biti taka
kot pred čiščenjem (v mejah analitske napake uporabljene metode).

                                                    Priloga 3

             UGOTAVLJANJE VSEBNOSTI VOSKOV Z UPORABO
             KAPILARNE PLINSKE KROMATOGRAFIJE (GLC)

1. Cilj

Ta metoda opisuje postopek za ugotavljanje vsebnosti voskov v
nekaterih masteh in oljih pri pogojih preskušanja.

Ta metoda se še posebej uporablja za razlikovanje med oljčnimi
olji, pridobljenimi s pomočjo stiskanja in med oljčnimi olji,
pridobljenimi z ekstrakcijo (olje iz oljčnih tropin).

2. Princip

Maščobi (masti ali olju) dodamo ustrezni interni standard ter jo
zatem frakcioniramo s pomočjo kolonske kromatografije na z vodo
omočenem silikagelu. Prvo frakcijo (katere polarnost je manjša od
polarnosti triacilglicerolov) ujamemo in analiziramo s pomočjo
kapilarne plinske kromatografije.

3. Oprema

3.1 25 ml erlenmajerica;

3.2 steklena kromatografska kolona notranjega premera 15 mm in
dolžine 30 do 40 cm;

3.3 primeren plinski kromatograf z nastavki za kapilarne kolone
in z možnostjo neposrednega hladnega injiciranja na začetek
kolone, ki mora ustrezati naslednjim zahtevam:

3.3.1 možnost termostatsko kontrolirane peči za kolone z
vzdrževanjem temperature znotraj 1 stopinj C;

3.3.2 hladen injektor z možnostjo neposrednega injiciranja vzorca
na kolono;

3.3.3 plamensko ionizacijski detektor (FID) z ustreznim
konverterjem - ojačevalcem;

3.3.4  rekorder integrator, kompatibilen s konverterjem-
ojačevalcem iz 3.3.3. z odzivnim časom, manjšim od 1 sekunde, z
nastavljivo hitrostjo pomika papirja;

3.3.5 steklena ali kvarčna kapilarna kolona dolžine 10 do 15 m, z
notranjim premerom 0,25 do 0,32mm, znotraj prekrita s tekočino
SE-52 ali SE-54 (ali enakovredno) v debelini 0,10 do 0,30 mi(m)

3.4 10 mi(l) mikrobrizgalko s kaljeno iglo in z možnostjo
neposrednega injiciranja na začetek kolone.

4. Reagenti

4.1 silikagel 70/230 mesh (e.g. Merck 7754)

Silikagel štiri ure žarimo na 500 stopinj C, nakar ga ohladimo in
mu dodamo 2% vode ter dobro premešamo, da se suspenzija
homogenizira. Pred uporabo hranimo 12 ur v temi;

4.2 n-heksan, za kromatografijo;

4.3 etil eter, za kromatografijo;

4.4 n-heptan, za kromatografijo;

4.5 standardna raztopina lauril arahidata koncentracije 0,1%
(m/v) v heksanu (interni standard);

4.6 nosilni plin: vodik, čist, za plinsko kromatografijo;

pomožni plini:

- vodik, čist, za plinsko kromatografijo;

- zrak, čist, za plinsko kromatografijo.

5. Postopek

5.1 Ločevanje frakcije, ki vsebuje voske:

5.1.1 Priprava kolone za kolonsko kromatografijo

V brezvodnem n-heksanu suspendiramo 15 g omočenega silikagela (z
2% vode) in s tako pripravljeno suspenzijo napolnimo kolono.

Počakamo, da se silikagel posede. Homogenost posedanja, ki
omogoči homogene kromatografske trakove, lahko dosežemo z uporabo
električnega vibratorja. Iz tako pripravljene kolone pred uporabo
še odstranimo vse nečistoče s spiranjem s 30 ml n-heksana.

5.1.2 Kolonska kromatografija

V 25 ml bučko natehtamo natanko 500 mg vzorca in dodamo ustrezno
količino internega standarda, ki je odvisna od pričakovane
vsebnosti voskov, t.j. pri oljčnih oljih dodamo 0,1 mg lauril
arahidata in od 0,25 do 0,50 mg v primeru določevanja voskov v
oljih oljčnih tropin.

Tako pripravljen vzorec prenesemo v kromatografsko kolono,
pripravljeno po 5.1.1. z dvakrat po 2 ml n-heksana.

Topilo izpuščamo iz kolone tako dolgo, da doseže 1mm nad zgornjim
robom absorbenta, nakar začnemo kromatografsko eluiranje z
mešanico n-heksana in etilnega etra v razmerju 99:1. Zberemo 140
ml raztopine pri pretoku približno 15 kapljic v desetih sekundah
(2,1 ml/minuto).

Iz tako dobljene frakcije na rotavaporju odparimo skoraj vse
topilo. Preostala 2 oziroma 3 ml pa odparimo pod tokom dušika,
zatem pa dodamo 10 ml n-heptana.

5.2 Plinsko kromatografska analiza:

5.2.1 Predpriprava kolone

5.2.1.1 Kolono pritrdimo na plinski kromatograf, vstopni del na
injektor, izhodnega pa na detektor.

Preverimo plinski kromatograf (plinske povezave, pravilno
delovanje rekorderja in detektorja ...)

5.2.1.2 Če kolono uporabljamo prvič, jo je priporočljivo
kondicionirati. Pri majhnem pretoku nosilnega plina skozi kolono
vključimo plinski kromatograf. Peč postopoma segrevamo do
temperature, ki mora biti vsaj 20 stopinj C nad temperaturo, ki
jo bomo uporabili pri analizi. Pri tej temperaturi kolono
kondicioniramo še dve uri, nato pa uravnamo instrument v skladu s
pogoji delovanja (uravnamo pretok, prižgemo plamen, povežemo z
rekorderjem, naravnamo delovno temperaturo peči, naravnamo
detektor ...) Pri občutljivosti, ki je vsaj dvakrat večja od
delovne, posnamemo bazno linijo. Le-ta mora biti linearna, brez
vrhov in brez kakršnihkoli odstopanj.

Negativni premočrtni odklon kaže na slabo tesnenje med kolono in
instrumentom, pozititiven pa na slabo kondicionirano kolono.

Opomba: Temperatura kondicioniranja mora biti ves čas vsaj 20
stopinj C pod najvišjo dovoljeno temperaturo kolone za dani
eluent.

5.2.2 Izbira delovnih pogojev

5.2.2.1 Delovni pogoji so ponavadi naslednji:

- temperatura kolone: na začetku 80 stopinj C, nato se dviguje do
120 stopinj C s hitrostjo 30 stopinj C na minuto, in do 340
stopinj C s hitrostjo 5 stopinj C na minuto;

- temperatura detektorja: 350 stopinj C;

- linearna hitrost nosilnega plina: vodik, 20 do 35 cm/s;

- občutljivost instrumenta: 4- do 16-kratna najmanjša atenuacija;

- občutljivost rekorderja: 1 do 2 mV, od spodnjega dela skale;

- hitrost pomika papirja: 30 cm na uro;

- brizg: 0,5 - 1 (mi)L;

Te pogoje lahko včasih spremenimo, da bi zadostili značilnostim
aparata in kolone (da bi posneli take kromatograme, kjer mora
biti retenzijski čas C32 internega standarda 25 + / - 2 minuti,
najznačilnejši pik voskov pa mora ležati od 60 do 100% od
spodnjega dela skale na rekorderju).

5.2.2.2 Integracijske parametre moramo določiti na tak način, da
bomo kasneje dobili pravilno vrednotenje površin pikov.

5.2.3 Izvajanje analize

5.2.3.1 Z 10 (mi)L mikrobrizgalko vzamemo 1 (mi)L raztopine ter
nato toliko izvlečemo bat, da se igla sprazni. Iglo vbodemo v
injektor in po eni ali dveh sekundah hitro vbrizgnemo.

Po približno petih sekundah iglo pazljivo izvlečemo.

5.2.3.2 Kromatogram snemamo vse dokler ne eluirajo vsi voski.

Med snemanjem mora bazna linija vedno zadoščati zahtevanim
pogojem iz 5.2.1.2.

5.2.4 Identifikacija pikov

Pike identificiramo s pomočjo retenzijskih časov s primerjavo s
piki voskov z znanimi retenzijskimi časi, ki so bili analizirani
pri istih kromatografskih pogojih.

Na sliki 1 je kromatogram voskov deviškega oljčnega olja.

5.2.4 Kvantitativna analiza:

5.2.5.1 S pomočjo integratorja določimo površine pikov alifatskih
estrov od C40 do C46 in površino pika internega standarda.

5.2.5.2 V skladu z naslednjo formulo določimo vsebnost voskov v
mg/kg maščobe:

                  Ax . ms . 100
ester (mg/kg) =  ----------------,
                     As . m

kjer je:

Ax  = površina posameznega estrskega pika

As = površina pika internega standarda

ms = masa dodanega internega standarda v mg

m = masa vzorca v g

6. Podajanje rezultatov

7. Podamo vsebnosti posameznih sestavin voskov kot tudi njihovo
vsoto v mg/kg maščobe.

                             DODATEK

                Določitev linearne hitrosti plina

V plinski kromatograf, ki je naravnan na delovne pogoje,
vbrizgnemo od 1 do 3 (mi)L metana (propana) in merimo čas, ki ga
plin potrebuje za pot skozi kolono od trenutka vbrizga do
trenutka, ko se pojavi pik detekcije (tM).

Linearno hitrost vcm/s podaja formula L/tM. L je dolžina kolone v
cm, tM pa čas v sekundah.

                                                    Priloga 4

                 DOLOČANJE ERITRODIOLA IN UVAOLA

Uvod

Eritrodiol (običajno pomeni kar vsoto glikolov eritrodiola in
uvaola) je sestavina neumiljive frakcije, ki je značilna za
nekatere vrste maščob. V oljčnem olju, pridobljenem z ekstrakcijo
s topili, ga najdemo v precej višjih koncentracijah kot v drugih
oljih, na primer v prešanem oljčnem olju ali olju iz grozdnih
pešk, ki ga prav tako vsebujeta, tako da lahko njegova prisotnost
kaže na s topili ekstrahirano oljčno olje.

1. Cilj

Ta metoda opisuje postopek za ugotavljanje eritrodiola in uvaola
v maščobah.

2. Princip Metode

Maščobo umilimo z metanolno-etanolno raztopino kalijevega
hidroksida. Neumiljivo frakcijo ekstrahiramo z etilnim etrom in
očistimo na koloni, napolnjeni z aluminijevim oksidom.

Iz neumiljivih snovi s pomočjo tenkoplastne kromatografije na
silikagelni ploščici ločimo trakova, ki vsebujeta sterolno in
eritrodiolno frakcijo. Sterole in eritrodiol odstranimo s
ploščice, pretvorimo v trimetilsililne etre in mešanico
analiziramo s plinsko kromatografijo.

Rezultat podamo kot odstotek eritrodiola v mešanici eritrodiola
in sterolov.

3. Oprema

3.1 Oprema, opisana v SIST ISO 6799 (Določanje sestave sterolne
frakcije).

4. Reagenti

4.1   Reagenti, opisani v SIST ISO 6799.

4.2 Referenčna raztopina eritrodiola; 0,5% raztopina v
kloroformu.

5. Postopek

5.1   Priprava neumiljivih snovi

5.2 Kot je opisano v odstavku 8.1. SIST ISO 6799 Ločevanje
eritrodiola in sterolov:

5.2.1 Raztopini iz 5.1 odparimo vse topilo in stehtamo epruveto.
Določimo količino suhega ostanka neumiljivih snovi in mu dodamo
toliko kloroforma, da dobimo 5% raztopino.

Z 0,1 mililitrsko mikrobrizgalko nanesemo v čimtanjšem in
enakomenem pasu 0,3 mililitra pripravljene raztopine na
kromatografsko ploščico, približno 1,5 cm od spodnjega roba.

Na en konec ploščice nanesemo nekaj mikrolitrov referenčnih
raztopin holesterola in eritrodiola.

5.2.2 Ploščico položimo v komoro za razvijanje, pripravljeno po
določilih točke 5.2.1 SIST ISO 6799 pri temperaturi približno 20
stopinj C. Komoro takoj pokrijemo in razvijamo dokler topilo ne
doseže črte, ki je 1cm od zgornjega roba ploščice. Ploščico nato
vzamemo iz razvijalne komore in jo posušimo s toplim zrakom.

5.2.3 Narahlo in enakomerno razpršimo nekaj alkoholne raztopine
2,7-diklorofluorosceina po ploščici. Pod ultravijolično svetlobo
lahko s pomočjo nanešenih referenc določimo sterolne in
eritrodiolne pasove v vzorcu. Označimo jih na zunanjih robovih
fluorescence.

5.2.4 S pomočjo kovinske spatule postrgamo z označenih pasov
plast silikagela in jo prenesemo v 50 ml bučko. Dodamo 15 ml
vročega kloroforma, dobro pretresemo in filtriramo skozi stekleno
frito (guč) tako, da silikagel ostane na friti. Bučko in frito
trikrat speremo z vročim kloroformom (vsakič 10 ml) in filtrat
ujamemo v 100 ml bučko. Filtrat odparimo na volumen 4 do 5 ml ter
ga prelijemo v stehtano 10 ml konično epruveto. Preostali
kloroform odparimo s previdnim segrevanjem pod tokom dušika in
epruveto stehtamo.

5.3 Priprava trimetilsililnih estrov

Kot opisano v odstavku 8.3.1 SIST ISO 6799.

5.4 Plinsko kromatografska analiza

Kot opisano v odstavku 8.4 SIST ISO 6799. Kromatografski pogoji
morajo biti taki, da omogočajo analizo sterolov in ločevanje
trimetilsililnih estrov od eritrodiola in uvaola.

Vbrizgano mešanico analiziramo pri omenjenih pogojih. Ko je bila
mešanica vbrizgana, nadaljujemo zapisovanje dokler so prisotni
steroli in ne eluirata eritrodiol in uvaol. Nato identificiramo
pike (relativna retenzijska časa za eritrodiol in uvaol glede na
b-sitosterol sta 1,45 oziroma 1,55). Izračunamo površine kot za
sterole.

6. Podajanje rezultatov

                                A1 + A2
Odstotek ERITRODIOLA =  ---------------------- x 100,
                         A1 + A2 + SAsterolov

kjer je:

A1 površina eritrodiolnega pika,

A2 površina uvaolnega pika,

SAsterolov površina vseh sterolnih pikov.

Rezultate podajamo na eno decimalno mesto.

                                                       Priloga 5

           UGOTAVLJANJE TRANS IZOMER MAŠČOBNIH KISLIN

1. Uvod

S to metodo se ugotavlja vsebnost trans izomer maščobnih kislin s
številom ogljikovih atomov med 10 in 24 z ločevanjem njihovih
metilnih estrov s pomočjo posebnih plinsko kromatografskih kolon
specifične polarnosti.

1.1 Kvarčna kolona z notranjim premerom med 0,25 mm in 0,32 mm in
dolžino 50 m, prekrita z notranjim nanosom cianopropilsilikona
debeline med 0,1 in 0,3 mm (vrsta SP 2380, C.P. sil 88, silor 10
in podobne).

1.2   Metilne estre pripravimo z uporabo postopka, določenega v
SIST ISO 5509. Vsemaščobe z vsebnostjo prostih maščobnih kislin
nad 3% je potrebno nevtralizirati v skladu z odstavkom 8.3. SIST
ISO 6800.

1.3 Delovni pogoji pri plinski kromatografiji so v splošnem
naslednji:

- > temperatura kolone je med 150 stopinj C in 230 stopinj C
(npr. 15 minut pri 165 stopinj C, nakar jo s hitrostjo 5 stopinj
C na minuto povišujemo do 200 stopinj C);

- > temperatura injektorja: 250 stopinj C če uporabljamo split-
splitless injektor, pri brizgih na začetek kolone (on-column) pa
kar začetna temperatura kolone;

- > temperatura detektorja: 260 stopinj C;

- > pretok nosilnega plina (helij ali vodik): 1,2 ml na minuto.

Vbrizgana količina mora biti tolikšna, da je pri delovni
občutljivosti višina vrha, ki ustreza metilnemu estru arašidove
kisline (C20:0) enaka ali večja od 20% uporabljene skale.

1.4 Identifikacijo različnih metilnih estrov opravimo s pomočjo
njihovih retenzijskih časov, ki jih primerjamo z retenzijskimi
časi referenčnih mešanic (kot je navedeno v odstavku 2.3)

Estri trans maščobnih kislin eluirajo pred ustreznimi cis
izomerami. Primer takega kromatograma je podan na sliki 1.

                                                    Priloga 6

           UGOTAVLJANJE STIGMASTADIENOV V RASTLINSKIH
                              OLJIH

1. Namen

Določitev stigmastadienov v rastlinskih oljih z nizko vsebnostjo
teh ogljikovodikov, predvsem v deviških oljčnih oljih in v
surovih oljih iz oljčnih tropin.

2. Cilj

Metodo lahko uporabljamo za vsa rastlinska olja, vendar so
določitve zanesljive le v primerih, ko je vsebnost omenjenih
ogljikovodikov med 0,01 in 4,0 mg/kg. Metoda je še posebej
primerna za ugotavljanje prisotnosti različnih rafiniranih
rastlinskih olj (oljčnih, oljčnih tropin, sončničnih, palmovih
itd.) v deviških oljčnih oljih. Deviška olja ne vsebujejo
stigmastadienov, rafinirana pa jih.

3. Princip

Izolacija neumiljivih snovi. Ločitev steroidne ogljikovodične
frakcije s kolonsko kromatografijo (nosilec silikagel) ter
analiza s kapilarno plinsko kromatografijo.

4. Oprema

4.1 250 ml bučke, za povratni hladilnik;

4.2 500 ml liji ločniki;

4.3 100 ml bučke z okroglim dnom;

4.4 Rotavapor;

4.5  Steklena kromatografska kolona (notranjega premera 1,5 do
2,0 cm in dolžine 50 cm) s teflonskim petelinčkom, s kosmom
steklene volne oziroma sintrano stekleno ploščico na dnu. Za
uporabo jo pripravimo tako, da vanjo najprej vlijemo toliko
heksana, da sega 5 cm od njenega dna, nato pa jo začnemo polniti
s suspenzijo silikagela v heksanu (15 g v 40 ml). Pri polnjenju
si pomagamo z občasnimi dodatki heksana. Ko je kolona napolnjena,
počakamo, da se silikagel usede, zatem pa z uporabo rahlih
vibracij silikagel dokončno posedemo. Na vrh dodamo približno 0,5
cm brezvodnega natrijevega sulfata in končno izpustimo odvečni
heksan;

4.6 Plinski kromatograf opremljen s plamensko ionizacijskim
detektorjem, s split ali takim injektorjem, ki omogoča neposredne
brizge na začetek (hladne) kolone (cold on-column) in z možnostjo
temperaturne nastavitve na + / - 1 stopinj C;

4.7 Kapilarna kolona iz kvarčnega stekla (z notranjim premerom
0,25 ali 0,32 mm in z dolžino 25 m), z notranjim nanosom 5%
fenilmetilsilikonske stacionarne faze v debelini 0,25 mm;

Opomba 1: uporabimo lahko tudi kolone s podobno ali manjšo
polarnostjo.

4.8 Integrator - rekorder z možnostjo uporabe integracijskega
načina dolina-dolina (valley-valley);

4.9 5 ali 10 mi(L) mikrobrizgalka za plinsko kromatografijo z
nesnemljivo iglo;

4.10 Grelno telo.

5. Reagenti

Vsi reagenti morajo biti čistoče za analizo (p. a.) razen v
primerih, ko je drugače navedeno. Voda mora biti destilirana ali
enakovredne kakovosti.

5.1 Heksan ali mešanica alkanov z intervalom vrelišč med 65 in 70
stopinj C, predestiliran

Opomba 2: topilo moramo predestilirati, da odstranimo nečistoče.

5.2 96% (v/v) etanol

5.3 Brezvodni natrijev sulfat

5.4 10% alkoholna raztopina kalijevega hidroksida. K 50 g
kalijevega hidroksida dodamo 10 ml vode in mešanico raztopimo v
toliko etanola, da je skupni volumen 500 ml.

Opomba 3: etanolni kalijev hidroksid sčasoma porjavi, zato ga
moramo pripravljati dnevno in hraniti v dobro zaprtih temnih
steklenicah.

5.5 Silikagel 60 za kolonsko kromatografijo, 70 do 230 mesh
(Merck, kat. št. 7734 ali podoben)

Opomba 4:

Ponavadi je silikagel primeren za takojšnjo uporabo, včasih pa
lahko s svojo šibko aktivnostjo vpliva na poslabšanje
kromatografske ločbe. V takih primerih ga moramo greti vsaj štiri
ure na 550 stopinj C, posušiti v eksikatorju in zatem navlažiti z
2% vode ter zmes tako premešati, da v njej ni več grudic in da je
sipka.

Če se kromatografski piki prekrivajo, moramo silikagel aktivirati
na zgoraj opisani način. Kot alternativa se lahko uporabi posebno
čist silikagel 60 (Merck, kat. št. 7754).

5.6 Koncentrirana raztopina (200 ppm) holesta-3,5-diena (Sigma,
čistost 99%) v heksanu (10 mg v 50 ml)

5.7 Standardna raztopina holesta-3,5-diena koncentracije 20 ppm,
ki jo dobimo z redčenjem gornje raztopine.

Opomba 5: raztopini iz 5.6. in iz 5.7. sta stabilni vsaj štiri
mesece, če ju hranimo pri temperaturi nižji od 4 stopinj C

5.8 Raztopina n-nonakozana v heksanu, koncentracije cca. 100 ppm

5.9 Nosilni plin za kromatografijo: helij ali vodik, čistosti
99,9990%

5.10 Plina za plamensko ionizacijski detektor: vodik 99,9990% in
očiščen zrak.

6. Postopek

6.1 Priprava neumiljivih snovi

6.1.1 V 250 ml bučko (4.1.) natehtamo 20 g + / - 0,1 g olja,
dodamo 1ml standardne raztopine holesta-3,5-diena (20 mg), 75 ml
10% alkoholne raztopine kalijevega hidroksida ter jo povežemo s
povratnim hladilnikom. Ob šibkem vrenju refluktiramo 30 minut. Po
tem času bučko odstranimo in rahlo ohladimo (ne preveč, sicer se
vzorec usede) in vanjo vlijemo 100 ml vode. Raztopino zatem s
pomočjo 100 ml heksana prelijemo v lij ločnik (4.2.). Mešanico
močno stresamo 30 sekund in počakamo, da se fazi ločita.

Opomba 6: če pride do tvorbe emulzije, le-to razbijemo z dodatkom
manjših količin etanola.

6.1.2 Spodnjo vodno fazo prenesemo v drug lij ločnik in jo
ponovno ekstrahiramo s 100 ml heksana. Spet odločimo vodno fazo,
združena heksanska ekstrakta pa v novem lij ločniku speremo
trikrat s po 100ml mešanice etanol voda (1:1) oziroma do
nevtralnega pH.

6.1.3 Heksansko raztopimo osušimo tako, da jo prelijemo preko 50
g brezvodnega natrijevega sulfata, ki ga potem speremo z 20 ml
heksana. Iz te raztopine nato na rotavaporju pri 30 stopinj C
odparimo ves heksan.

6.2 Ločitev steroidne ogljikovodične frakcije

6.2.1 S pomočjo dveh 1ml dodatkov heksana prenesemo suhi ostanek
iz bučke v kolono za kolonsko kromatografijo. Pred začetkom
eluiranja iz kolone izpustimo toliko topila, da prilita raztopina
omoči brezvodni natrijev sulfat, ki smo ga dodali na vrh kolone.

Eluiramo s heksanom pri pretoku približno 1ml na minuto. Prvih 25
ali 30 ml eluata zavržemo, naslednjo 40ml frakcijo pa ujamemo.
Prenesemo jo v 100 ml bučko z okroglim dnom (4.3)

Opomba 7: prva frakcija vsebuje nasičene ogljikovodike (slika
1a), druga steroidne ogljikovodike, preostale frakcije pa še
skvalen in skvalenu sorodne spojine. Če hočemo dobro ločiti
steroidne ogljikovodike od nasičenih, moramo poskrbeti za
optimizacijo frakcijskih volumnov. Volumen prve frakcije mora
biti tolikšen, da so piki nasičenih ogljikovodikov pri analizi
druge frakcije čim nižji (glej sliko 1c). Če le-teh sploh ni in
je obenem intenziteta pika internega standarda zelo nizka, moramo
volumen prve frakcije ustrezno zmanjšati. Popolna ločitev med
spojinami iz prve in druge frakcije pravzaprav ni potrebna, saj
se le-te pri plinsko kromatografski analizi ne prekrivajo, seveda
če je plinski kromatograf naravnan kot je opisano v odstavku
6.3.1. Optimizacija volumna druge frakcije ni potrebna, saj
spojine iz naslednjih frakcij ne interferirajo. Kljub temu pa
prisotnost velikega skvalenskega pika s približno 1,5 minute
krajšim retenzijskim časom od retenzijskega časa pika internega
standarda kaže na slabo kolonsko kromatografsko separacijo.

6.2 Iz druge frakcije na rotavaporju pri 30 stopinj C odparimo
topilo in suhi preostanek takoj raztopimo v 0,2 ml heksana.
Raztopino hranimo v hladilniku do analize.

Opomba 8: ostankov iz 6.1.3 in 6.2.2 ne smemo hraniti na sobni
temperaturi v suhi obliki. Takoj ko ju pridobimo, jima moramo
dodati topilo in raztopino shraniti v hladilniku.

6.3 Plinska kromatografija

6.3.1 Delovni pogoji za split injiciranje:

- > temperatura injektorja: 300 stopinj C;

- > temperatura detektorja: 320 stopinj C;

- > integrator - rekorder: integracijski parametri morajo biti
takšni, da omogočajo točno določitev površin pikov. Priporočljiva
je integracija dolina-dolina (valley-valley);

- > občutljivost: 16-kratna najmanjša atenuacija;

- > količina injicirane substance: 1ml;

- > programiranje temperature peči: začetna temperatura 235
stopinj C 6 min, nato segreva s hitrostjo 2 stopinj C na minuto
do temperature 285 stopinj C;

- > split razmerje: 1:15;

- > nosilni plin: helij ali vodik, pritisk približno 120 kPa.

Te pogoje lahko toliko spremenimo v skladu z lastnim
kromatografom in kolono tako, da dobimo kromatograme, ki
ustrezajo naslednjim kriterijem: retenzijski čas internega
standarda se ne sme razlikovati za več kot pet minut od časa, ki
je podan v 6.3.2; višina pika internega standarda mora segati
vsaj do 80% višine polne skale rekorderja/integratorja.

Kromatografski sistem moramo pred uporabo preveriti še z
injiciranjem mešanice koncentrirane raztopine holesta-3,5-diena
(5.6) in raztopine n-nonakozana (5.8). Retenzijski čas holesta-
3,5-diena mora biti manjši od retenzijskega časa n-nonakozana
(slika 1c). Če temu ni tako, lahko to popravimo na dva načina:
ali znižamo temperaturo kolone in/ali uporabimo manj polarno
kolono.

6.3.2 Identifikacija pikov

Retenzijski čas internega standarda je približno 19 minut,
relativni retenzijski čas 3,5-stigmastadiena pa približno 1,29
(glej sliko 1b). 3,5-stigmastadien se pojavlja v manjši količini
kot izomera; oba ponavadi eluirata kot en kromatografski pik. V
primerih, ko je kromatografska kolona preveč polarna ali pa zelo
dobro ločuje, se zgodi, da omenjena izomera kot majhen pik eluira
tik pred stigmasta-3,5-dienom (slika 2). V takih primerih je
priporočljivo kolono zamenjati z manj polarno ali pa s tako, ki
ima večji notranji premer.

Opomba 9: referenčne stigmastadiene lahko dobimo z analizo
rafiniranega rastlinskega olja, le manjšo količino vzorca moramo
izbrati (1 do 2 g). Stigmastadieni tvorijo značilen in dobro
viden pik.

6.3.3 Kvantitativna analiza

Vsebnost stigmastadienov izračunamo s pomočjo naslednje formule:

                          As x Mc
stigmastadieni (mg/kg) = ----------,
                          Ac x Mo

kjer je:

As = površina stigmastadienskega pika (če je pik razdeljen v dve
izomeri, seštejemo površini obeh),

Ac = površina internega standarda (holesta-3,5-dien),

Mc = masa dodanega standarda, v mg,

Mo = masa olja, v g,

Meja detekcije: približno 0,01 mg/kg.

Slika 1: Kromatogram vzorca oljčnega olja analiziran na kapilarni
koloni (z notranjim premerom 0,25 mm, dolžine 25 m, z notranjim
nanosom 5% -fenilmetilsilikonske faze v debelini 0,25 mm):

a) Prva frakcija (30 mL) vzorca deviškega olja z internim
standardom

b) Druga frakcija (40 mL) vzorca oljčnega olja z vsebnostjo 0,10
mg/kg stigmastadienov

c) Tretja frakcija (40 mL), ki vsebuje nizek delež prve frakcije

                                                    Priloga 7

DOLOČANJE VSEBNOSTI HLAPNIH HALOGENIRANIH TOPIL V OLJČNIH OLJIH

1. Metoda

Plinsko kromatografska analiza z uporabo tehnike "head space"

2. Oprema

2.1 Plinski kromatograf, opremljen z detektorjem (ECD);

2.2 "Head space" aparatura;

2.3 Steklena kolona za plinski kromatograf 2 m dolžine in z
notranjim premerom 2 mm, z 10% stacionarne faze OV101 (ali
enakovredne) na nosilcu iz kalcinirane, kislinsko sprane in
silanizirane diatomejske zemlje, velikosti delcev 80 do 100 mesh.

2.4 Nosilni in pomožni plin: dušik za plinsko kromatografijo, ECD
kvalitete.

2.5 Steklena viala prostornine 10 do 15 ml z nastavkom za plinsko
brizgalko, opremljena z aluminijastim zamaškom in od znotraj
prevlečena s teflonom.

2.6 Prižema za hermetično tesnenje.

2.7 Plinska mikrobrizgalka, 0,5 do 2l.

3. Reagent

Standard: halogenirana topila, primerne čistosti za plinsko
kromatografijo.

4. Postopek

4.1  V vialo na desetinko mg natančno natehtamo približno 3 g
vzorca olja (viale ne smemo ponovno uporabiti) ter jo hermetično
zapremo. Termostatiramo pri 70 stopinj C eno uro. S pomočjo
brizgalke previdno vzamemo 0,2 do 0,5 ml plinske zmesi iz
prostora nad vzorcem. To zmes vbrizgnemo v kolono plinskega
kromatografa pri naslednjih pogojih:

- > temperatura injektorja: 150 stopinj C;

- > temperatura kolone: 70 do 80 stopinj C;

- > temperatura detektorja: 200 do 250 stopinj C.

Analiziramo lahko tudi pri drugih temperaturah, če le-te ne
vplivajo na rezultate.

4.2 Referenčne raztopine: z rafiniranim oljčnim oljem, ki je brez
vsake sledi halogeniranih topil, si pripravimo serijo standardnih
raztopin, v območju od 0,05 do 1 ppm - mg/kg oziroma v območju,
ki ustreza predvideni vsebnosti halogeniranih topil v vzorcu
olja.

Halogenirana topila lahko redčimo s pentanom.

4.3 Kvantitativna analiza: površine oziroma višine pikov v vzorcu
primerjamo z istimi v standardnih raztopinah. Le-te se ne smejo
razlikovati za več kot 10%. Če temu ni tako, površine (višine)
pikov primerjamo z drugim standardom - vse dokler ni razlika
manjša od 10%. Vsebnost določimo na osnovi povprečja nekaj
brizgov.

4.4 Podajanje rezultatov: v ppm (mg/kg). Meja detekcije za to
metodo je 0,01 mg.