Na podlagi devetindvajsete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96), četrtega odstavka 8. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/86) in drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo živali
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati imetniki živali, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo določene vrste živali iz lastne reje ter krave in telice v odročnih hribovitih predelih, do kamor ne more seči organizirano osemenjevanje (v nadaljnjem besedilu: imetniki živali).
Določbe tega pravilnika veljajo smiselno tudi za predstavnike imetnikov živali, ki so pravne osebe, za osemenjevanje živali iz lastne reje.
2. člen
Imetniki živali, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, lahko osemenjujejo v skladu z rejskim programom naslednje vrste živali, ki so sposobne za razmnoževanje:
– krave in telice;
– svinje;
– ovce in koze (v nadaljnjem besedilu: drobnica).
II. POGOJI
3. člen
Imetnik živali, ki želi osemenjevati določene vrste živali, mora:
– biti star najmanj 18 let;
– imeti vsaj osnovnošolsko izobrazbo;
– rediti krave in telice ali svinje ali drobnico, ki so njegova last;
– obiskovati izobraževalni tečaj in opraviti izpit po tem pravilniku;
– razpolagati z ustrezno opremo in prostori;
– imeti sklenjeno koncesijsko pogodbo z Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
Če ima imetnik živali vsaj srednješolsko izobrazbo s področja veterinarstva ali živinoreje, je oproščen ustreznega dela izobraževalnega tečaja iz četrte alinee prejšnjega odstavka.
III. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ
4. člen
Izobraževalne tečaje za osemenjevanje posameznih vrst živali organizira Veterinarski zavod Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VZS) na sedežih svojih območnih enot. Vlogo za udeležbo na izobraževalnem tečaju lahko pri VZS vloži vsak imetnik živali, ki bi želel osemenjevati določeno vrsto živali iz lastne reje oziroma krave in telice v odročnih hribovitih predelih, do kamor ne more seči organizirano osemenjevanje. Iz vloge mora biti razvidno, da imetnik živali izpolnjuje pogoje iz prve, druge in tretje alinee 3. člena tega pravilnika.
VZS organizira izobraževalne tečaje skupaj z veterinarskimi ambulantami, ki imajo koncesijo za opravljanje dejavnosti reprodukcije z osemenjevanjem na območju posamezne območne enote VZS (v nadaljnjem besedilu: veterinarska ambulanta).
Izobraževalni tečaj vodi vodja tečaja, ki je doktor veterinarske medicine z najmanj osmimi leti delovnih izkušenj iz področja reprodukcije pri VZS.
Kot predavatelji na izobraževalnem tečaju sodelujejo na povabilo vodje tečaja tudi zunanji strokovnjaki s področja veterinarstva ali živinoreje.
5. člen
Program izobraževalnega tečaja obsega:
A) Splošni del: (9 šolskih ur)
– splošno znanje o določeni vrsti živali (pasme,
biološke značilnosti, rejski program) 2 uri
– vpliv prehrane na plodnost živali 1 ura
– temeljno znanje o spolnih in kužnih boleznih 2 uri
– osnovne predpise iz področja veterinarstva
in živinoreje 2 uri
– vodenje evidence o osemenitvi
posameznih živali, načinu prometa z živalskim
semenom in obveščanje o rezultatih plodnosti
v lastni reji 2 uri
B) Strokovni del: (10 šolskih ur)
– anatomijo in fiziologijo spolnih organov
samca in samice 3 ure
– znamenja pojatve, njihovo odkrivanje
in optimalni čas osemenitve 2 uri
– tehnika osemenjevanja (teorija) 1 ura
– napake zaradi nestrokovnega dela
pri osemenjevanju 1 ura
– plodnostne motnje, njih vzroki in posledice 3 ure
C) Praktično delo: (14 šolskih ur)
– vaje na fantomu 6 ur
– seznanitev z ustrezno opremo, vzdrževanje
in priprava osemenjevalnega pribora 2 uri
– vaje na živalih 6 ur
Skupaj: 33 ur
6. člen
Imetniki živali plačajo stroške izobraževalnega tečaja za:
– nabavo potrebne literature;
– nabavo pripomočkov pri pouku splošnega, strokovnega in praktičnega dela tečaja;
– stroške predavateljev;
– stroške uporabe prostorov za izvedbo tečaja ter izpita.
IV. IZPIT IN POTRDILO O OPRAVLJENEM IZPITU
7. člen
Po končanem tečaju opravlja imetnik živali izpit pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje VZS. Komisijo sestavljajo vodja tečaja, ki je predsednik komisije ter dva člana, od katerih je eden strokovni delavec veterinarske ambulante, drugi pa strokovni delavec območnega živinorejskega zavoda, ki imata ustrezno izobrazbo.
O poteku izpita piše zapisnik zapisnikar.
Imetnik živali odgovarja ustno na vprašanja iz splošnega in strokovnega dela tečaja. Imetnik živali opravi izpit, če uspešno odgovarja na vprašanja iz obeh delov tečaja.
O tem, ali je kandidat opravil izpit, odločajo člani komisije soglasno. Odločitev komisije se zabeleži v zapisniku kot “je opravil-a” oziroma “ni opravil-a”.
Imetnik živali, ki izpita ni opravil uspešno, ga lahko še dvakrat ponavlja v roku enega leta. Če izpita tudi tretjič ne opravi, se mora ponovno udeležiti izobraževalnega tečaja.
Kandidatu, ki po končanem izobraževalnem tečaju iz opravičenih razlogov ni opravljal izpita, določi komisija naknadni rok.
8. člen
Po uspešno opravljenem izpitu izda VZS imetniku živali potrdilo o usposobljenosti za opravljanje osemenjevanja določene vrste živali, v katerem določi tudi šifro imetnika živali in številko osemenjevalnega okoliša.
Obrazce potrdil o usposobljenosti za osemenjevanje posameznih vrst živali založi VZS.
Obrazci potrdil o usposobljenosti za opravljanje osemenjevanja za posamezne vrste živali so kot priloge številka 1do 3 objavljene skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del.
9. člen
VZS vodi evidenco o izdanih potrdilih. Ta vsebuje:
– datum vpisa;
– zaporedno številko vpisa;
– šifro imetnika živali in številko osemenjevalnega okoliša;
– osebno ime ter datum rojstva imetnika živali;
– naslov imetnika živali;
– kraj in datum obiskovanja izobraževalnega tečaja;
– datum opravljanja izpita;
– za katero vrsto živali je podeljeno potrdilo o usposobljenosti za osemenjevanje.
Imetnik živali se vodi pod eno šifro, tudi če opravi izpite še za osemenjevanje drugih vrst živali iz lastne reje.
V. IZPOPOLNJEVANJE
10. člen
Imetniki živali, ki opravijo izpit po tem pravilniku, morajo vsakih 10 let dokazati svojo usposobljenost za nadaljnje delo pri osemenjevanju živali s tem, da se udeležijo seminarja, ki ga na svoje stroške pripravi VZS, in ki obsega novosti iz tega področja v zadnjih desetih letih.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za imetnike živali, ki so opravili izpit in pridobili ustrezna potrdila že pred uveljavitvijo tega pravilnika.
VI. OPREMA IN PROSTORI
11. člen
Sredstva za nabavo potrebne opreme, semena in potrošnega materiala (v nadaljnjem besedilu: oprema) zagotovijo imetniki živali.
Imetniku živali priskrbi opremo veterinarska ambulanta, ali organizacija, ki je pristojna za pridobivanje, skladiščenje in promet z živalskim semenom, in ima imetnik živali z njo sklenjeno pogodbo o sodelovanju.
12. člen
Za izvajanje osemenjevanja določenih vrst živali si mora imetnik živali zagotoviti minimalne prostorske pogoje.
Prostor za shranjevanje opreme mora biti ločen od prostora za živali. Biti mora zračen in primerno velik ter osvetljen, tla in stene morajo biti iz materialov, ki se lahko čistijo in razkužujejo. Poleg opreme, ki je potrebna pri samem osemenjevanju, mora imeti imetnik živali v tem prostoru na vidnem mestu omarico z opremo za prvo pomoč.
VII. KONCESIJA
13. člen
Imetnik živali po opravljenem izpitu iz 7. člena tega pravilnika vloži vlogo za dodelitev koncesije na VURS. Vlogi priloži dokazilo o opravljenem izpitu.
O dodelitvi koncesije odloča VURS v soglasju z živinorejsko službo.
Koncesijsko pogodbo z imetnikom živali za opravljanje osemenjevanja določenih vrst živali iz lastne reje oziroma krav in telic v odročnih hribovitih predelih, do kamor ne more seči organizirano osemenjevanje, sklene VURS.
VIII. OBVEŠČANJE IN EVIDENCA
14. člen
Imetnik živali mora voditi predpisano evidenco prvih in nadaljnjih osemenitev. O tem mora, do 5. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, poročati na predpisan način veterinarski ambulanti, ki mora njegovo poročilo vključiti v svoje celotno poročilo in ga do 10. dne v mesecu posredovati območni enoti VZS in organizaciji, ki je pristojna za pridobivanje, skladiščenje in promet z živalskim semenom.
Računalniško obdelavo in evidenco podatkov, ki jih vsebujejo izdana potrdila, lahko za imetnika živali vodi organizacija, ki je pristojna za pridobivanje, skladiščenje in promet z živalskim semenom, in ima z njo imetnik živali pogodbo o sodelovanju. Ta organizacija mora do 5. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec poročati o delu veterinarski ambulanti, ta pa do 10. dne v mesecu VZS.
Območna enota VZS podatke in rezultate plodnosti zbere in jih obdela. Do 15. dne v mesecu o tem obvesti veterinarsko ambulanto, območno enoto veterinarske inšpekcije, vodjo oddelka za reprodukcijo VZS in pristojno živinorejsko službo. Vodja oddelka za reprodukcijo VZS do 20. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec zbrane rezultate o plodnosti s komentarjem posreduje na predpisan način VURS. VURS mesečno obvešča ministrstvo, pristojno za živinorejo in veterinarstvo.
IX. KONČNI DOLOČBI
15. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati rejci živali, da lahko izvajajo osemenjevanje govedi in svinj (Uradni list SRS, št. 21/81).
16. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 323-90/98
Ljubljana, dne 14. aprila 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
