Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze (Brucellosis).
V prvem poglavju tega navodila so določeni ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze pri govedu, drobnici in prašičih, ki jo povzročajo Brucella abortus, Brucella melitensis in Brucella suis.
V drugem poglavju tega navodila so določeni ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze pri ovcah, ki jo povzroča Brucella ovis.
V tretjem poglavju so določeni ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze pri divjih zajcih, ki jo povzroča Brucella suis tip II.
Klinični znaki bolezni so navedeni v prilogi I tega navodila.

Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, pomenijo:
Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali;
Vektor bolezni je divji vretenčar ali nevretenčar, ki lahko mehansko oziroma biološko prenaša ali širi povzročitelja določene bolezni;
Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi;
Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni iz tega navodila, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo;
Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem je potrebno vse živali na gospodarstvu, ki so dovzetne za bolezen, usmrtiti na kraju samem. Poginule in usmrčene živali se odpelje v kafilerijo ali pa, če je mogoče, sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja.

Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila bruceloza govedi, drobnice ali prašičev (v nadaljnjem besedilu: bolezen), dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum, in o vsakem sumu nemudoma obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije.
VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati trupla poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer, in s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu v skladu z navodili DSNB:
– odrediti zaporo žarišča okužbe;
– izvesti popis vseh živali na gospodarstvu; živali, dovzetnih za bolezen; bolnih ali sumljivih na okužbo ter poginulih živali. Popis živali mora redno ažurirati in vanj vključevati novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni;
– odrediti osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo morebitnih vektorjev bolezni;
– odrediti prepoved prometa in gibanja živali iz in na sumljivo gospodarstvo,
– odrediti prepoved prometa in gibanja:
– oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen, in prevoznih sredstev na ali iz gospodarstva;
– mesa ali živalskih trupel, krme, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, gnojevke, gnojnice in vseh ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese;
– odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila;
– izvesti oziroma odrediti ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko v skladu z navodili DSNB uvedejo tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

Prisotnost katerekoli bolezni iz tega navodila uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni iz tega navodila zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti s katerimi se lahko bolezen prenese;
– takojšnje neškodljivo uničenje črede drobnice;
– zakol okuženih govedi;
– kastracijo prašičev;
– neškodljivo uničenje poginulih ali usmrčenih živali in izvrženih plodov, posteljic in plodnih mehurjev;
– neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojnice, gnojevke, stelje, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen;
– pregled vseh za bolezen dovzetnih živali na gospodarstvu;
– prepoved uporabe mleka iz okuženega gospodarstva;
– prepoved uporabe živali, dovzetnih za bolezen, iz okuženega gospodarstva, za pleme;
– dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (v nadaljnjem besedilu: DDD) vseh objektov, okolice, prevoznih sredstev in vse opreme, ki je bila v stiku z okuženimi ali sumljivimi živalmi.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko odredi tudi za druga gospodarstva, za katera se sumi, da so okužena.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu pri govedu morajo ostati v veljavi, dokler serološka preiskava živali po treh pregledih v presledku 3 mesecev ni negativna, in so bili na okuženem gospodarstvu izvedeni vsi odrejeni ukrepi.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu pri drobnici in prašičih morajo ostati v veljavi, dokler dve zaporedni serološki preiskavi pri vseh živalih nista negativni, in je od zadnjega pregleda minilo vsaj 60 dni ter so bili izvedni vsi odrejeni ukrepi.

Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila bruceloza ovac (v nadaljnjem besedilu: bolezen), dolžna brez odlašanja potrditi ali ovreči sum.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni:
– poslati vzorce spremenjenega tkiva, izvržke ali krvne vzorce sumljivih živali v laboratorijsko preiskavo.
Če se z diagnostičnim izvidom bolezen ugotovi, mora pooblaščena veterinarska organizacija:
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je bila bolezen ugotovljena;
– s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni:
– ločitev bolnih živali od zdravih ali od živali, za katere se sumi, da so zbolele;
– omejitev gibanja in odtujitve živali, razen za zakol;
– DDD objektov, odplak, iztrebkov ter gnojišč;
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.

Ukrepi morajo ostati v veljavi dokler dve serološki preiskavi krvi vseh ovac, starejših od treh mesecev, v presledku dveh mesecev nista negativni ter niso bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi.

V Sloveniji sta stalno okuženi območji Primorske in Prekmurja.
Za ogroženo območje se štejejo vsa ostala lovišča v Sloveniji.
V okužena območja je prepovedano vnašanje divjih zajcev iz ostalih območij ali iz farmske reje.

Ukrepi za zatiranje bruceloze divjih zajcev so v naravi težko izvedljivi. Zaradi njenega zatiranja, je treba vse poginule ali odstreljene sumljive divje zajce poslati v laboratorijsko preiskavo ali jih neškodljivo uničiti.
V laboratorijsko preiskavo je treba poslati vsako truplo poginulega ali odstreljenega divjega zajca, lahko pa le spremenjene organe, in pri odstreljenih divjih zajcih tudi strdke krvi v epruveti.

Vsi stroški v zvezi z izvajanjem ukrepov iz 3. do 6. člena tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Vsi stroški v zvezi z izvajanjem 7. in 8. člena tega navodila bremenijo lastnika živali.
Stroški diagnostičnih preiskav iz 10. člena tega navodila, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega navodila se preneha uporabljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje bruceloze goved, drobnice in prašičev (Uradni list SFRJ, št. 34/89 in Uradni list RS, št. 43/92).

To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.