Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke (Aphtae epizooticae).
Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za to bolezen so navedeni v prilogi I tega navodila.

Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, pomenijo:
– Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali;
– Vektor bolezni je divji vretenčar ali nevretenčar, ki lahko mehansko oziroma biološko prenaša ali širi povzročitelja določene bolezni;
– Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi;
– Inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agentu do pojava kliničnih znakov;
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
– Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni iz tega navodila, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo;
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem je potrebno vse živali na gospodarstvu, ki so dovzetne za bolezen, usmrtiti na kraju samem. Poginule in usmrčene živali se odpelje v kafilerijo ali pa, če je mogoče, sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja;
– DDD je dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija.

Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila slinavka in parkljevka (v nadaljnjem besedilu: bolezen), dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum, in o vsakem sumu nemudoma obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije.
VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu v skladu z navodili DSNB:
– odrediti zaporo žarišč okužbe;
– izvesti vsakodnevne klinične preglede parkljarjev;
– odrediti prepoved gibanja živali na gospodarstvu;
– izvesti popis vseh živali na gospodarstvu; živali dovzetnih za bolezen; bolnih ali sumljivih na okužbo ter poginulih živali. Popis živali mora redno ažurirati in vanj vključevati novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni;
– odrediti prepoved odnašanja in prometa z živili, surovinami in odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko prenese bolezen;
– odrediti osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo vektorjev bolezni;
– odrediti prepoved prometa in gibanja živali iz in na sumljivo gospodarstvo;
– odrediti prepoved klanja vseh vrst živali;
– odrediti prepoved razmnoževanja živali;
– odrediti prepoved prometa in gibanja:
– oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen in prevoznih sredstev na ali iz gospodarstva;
– mesa ali živalskih trupel, krme, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, gnojnice, gnojevke in vseh ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese;
– odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– odrediti kontumac psov in mačk;
– zagotoviti neškodljivo odstranjevanje trupel poginulih živali;
– izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila;
– odrediti ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
Strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije ne sme zapustiti dvorišča sumljivega gospodarstva, do prihoda strokovne skupine za slinavko in parkljevko, ki jo imenuje DSNB.
Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se lahko v skladu z navodili DSNB uvedejo tudi na drugih gospodarstvih, za katere se sumi, da so okužena.
Ukrepi iz prvega in drugega odstavka ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

Na podlagi ugotovitev strokovne skupine za slinavko in parkljevko na sumljivem gospodarstvu, opravijo strokovni veterinarski delavci pooblaščene veterinarske organizacije epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila:
– na vseh gospodarstvih, iz katerih so bile v zadnjih 21 dneh nabavljene živali oziroma so prišle v zadnjih 21 dneh v stik z živalmi na sumljivem gospodarstvu in
– na vseh gospodarstvih, katerih imetniki živine in njihovi družinski člani so bili v zadnjih 21 dneh v stiku z živalmi iz sumljivega gospodarstva.

Prisotnost bolezni iz tega navodila uradno potrdi ali izključi VURS, na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni iz tega navodila zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootiološkega poizvedovanja.

Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
– postavitev table z napisom »VSTOP PREPOVEDAN – SIP« na vhodu na okuženo gospodarstvo;
– usmrtitev in neškodljivo uničenje vseh parkljarjev na okuženem gospodarstvu;
– zapiranje vseh živali v hleve, staje in ograjene prostore;
– prepoved prometa in gibanja živali;
– prepoved odnašanja in prometa z živili, surovinami in odpadki ter krmo in drugimi predmeti, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen;
– prepoved klanja in odiranja vseh vrst živali;
– prepoved razmnoževanja vseh vrst živali;
– prepoved vstopa in izstopa vsem osebam iz ali na okuženo gospodarstvo, razen v izjemnih primerih s prepustnico veterinarskega inšpektorja;
– usmrtitev in neškodljivo uničenje potepuških psov in mačk;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu na okuženo gospodarstvo in v posamezne objekte na okuženem gospodarstvu;
– vsakodnevno dezinfekcijo staj, hlevov, dvorišč, pašnikov, odplak in iztrebkov, gnojišč ter gnojničnih jam, napajališč in drugih krajev, na katerih so bile živali, kakor tudi drugih predmetov in naprav, ki so prišli v stik z živalmi, ki se izvaja še dva dni po usmrtitvi zadnje živali. Končno razkužitev opravi pooblaščena veterinarska organizacija tretji dan po usmrtitvi zadnje živali;
– dezinfekcijo oseb, ki so bile v neposrednem ali posrednem stiku s povzročitelji okužbe, kakor tudi stanovanjskih površin in delovne obleke;
– dezinsekcijo in deratizacijo vseh objektov na okuženem gospodarstvu.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko odredi tudi za druga gospodarstva, za katera se sumi, da so okužena.

Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor po navodilih DSNB in strokovne skupine z odločbo, določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj 3 km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 10 km. Pri tem mora upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
Velikost okuženega in ogroženega področja se lahko tudi spremeni, pri tem pa se mora upoštevati:
– geografski položaj in ekološke faktorje;
– meteorološke pogoje;
– prisotnost, razširjenost in tip vektorjev bolezni;
– rezultate epizootiološkega poizvedovanja;
– rezultate laboratorijskih preiskav;
– uvedene ukrepe.

Na okuženem območju veterinarski inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– popis vseh gospodarstev z živalmi, dovzetnimi za bolezen;
– vsakodnevni klinični pregled vseh parkljarjev na okuženem območju in, če je potrebno, tudi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave;
– zapiranje parkljarjev v hleve, staje in ograjene prostore;
– prepoved prevoza parkljarjev s cestnimi prevoznimi sredstvi oziroma zadrževanje teh prevoznih sredstev na okuženem območju;
– prepoved zadrževanja železniških prevoznih sredstev, naloženih s parkljarji na okuženem območju;
– prepoved gonjenja živine na pašo čez okužena območja;
– prepoved prevoza krme in stelje za živino iz okuženega območja;
– postavitev razkuževalnih barier na cestah, ki vodijo iz okuženega območja in drugje, kjer je to potrebno;
– prepoved prevoza ljudi z motornimi vozili po določenih cestah;
– prepoved zadrževanja vozil na okuženem območju;
– pokončanje in neškodljivo uničenje potepuških psov in mačk,
– zapiranje psov in mačk;
– prepoved dogonov, trgov, sejmov, razstav, tekmovanj in drugega zbiranja živali;
– prepoved razmnoževanja živali;
– prepoved uporabe neprekuhanih pomij;
– prepoved prometa parkljarjev, kakor tudi mesa in mesnih proizvodov iz okuženega območja;
– prepoved klanja in odiranja živali, razen klanja v klavnici, ki je na okuženem območju;
– prepoved skladiščenja živil, surovin, odpadkov in krme, pripeljanih iz neokuženega območja;
– prepoved množičnega zbiranja ljudi in omejitev rekreativnih dejavnosti na prostem;
– prepoved lova na okuženem območju;
– prepoved kastracije živine.
Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za bolezen, po tem, ko so bile živali neškodljivo uničene, in je bila opravljena DDD.
Po prenehanju veljavnosti ukrepov na okuženem območju se uvedejo ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju.

Na ogroženem območju veterinarski inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– klinični pregled vseh parkljarjev vsake tri dni, do devetega dne, nato pa 15. dan zadnji pregled. Če se pri tem pregledu ne ugotovijo znamenja bolezni, dovoli prosto gibanje in skupno pašo živine;
– prepoved prostega gibanja parkljarjev izven dvorišč;
– prepoved prevoza parkljarjev s cestnimi prevoznimi sredstvi oziroma zadrževanje teh prevoznih sredstev na okuženem območju;
– prepoved zadrževanja železniških prevoznih sredstev, naloženih s parkljarji na okuženem območju;
– prepoved gonjenja živine na pašo čez ogrožena območja;
– prepoved prometa z živili, surovinami in odpadki ter krmo, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen, če niso termično obdelani tako, da temperatura v sredini doseže najmanj 70°C;
– prepoved množičnega zbiranja ljudi, ki so prišli iz neokuženega območja;
– prepoved prometa parkljarjev, razen za zakol;
– usmrtitev in neškodljivo uničenje potepuških psov in mačk;
– zapiranje psov in mačk;
– prepoved dogonov, trgov, sejmov, razstav, tekmovanj in drugega zbiranja živali;
– prepoved naravnega pripusta. Umetno osemenjevanje je dovoljeno le s semenom živali iz neokuženega območja, ob sprotnem razkuževanju;
– prepoved uporabe neprekuhanih pomij;
– prepoved lova na ogroženem območju;
– prepoved kastracije živine.
Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za bolezen, po tem, ko so bile živali neškodljivo uničene in je bila opravljena DDD.

V nujnih primerih, ko obstaja nevarnost nenadzorovanega širjenja bolezni na širše območje države lahko minister, pristojen za veterinarstvo predpiše zaščitno cepljenje živali.
Na območjih, kjer je bilo opravljeno zaščitno cepljenje živali, veterinarski inšpektor prepove promet s parkljarji za 14 dni od dneva cepljenja, v tem času pa pooblaščena veterinarska organizacija nadzoruje reakcijo cepljenih živali. Cepljene živali je treba trajno označiti po navodilih VURS.

Dokler traja bolezen, se na mejnih prehodih Republike Slovenije poostri pregled živine za izvoz.
Pregled živine iz prvega odstavka tega člena se sme vršiti samo podnevi.
Živina namenjena za izvoz, ne sme biti iz okuženega ali ogroženega območja.

Da se prepreči ponovitev bolezni v gospodarstvu, ki je bilo okuženo, mora veterinarski inšpektor z odločbo odrediti, da se:
– novo nabavljena živina ne sme vhleviti najmanj 90 dni po prenehanju bolezni;
– hlevski gnoj ne sme voziti na njive in pašnike v poletnem času najmanj 30 dni, v zimskem času pa najmanj 90 dni po prenehanju bolezni;
– zrnata krma se ne sme odnašati 60 dni po prenehanju bolezni.

Če se bolezen pojavi na mejnem območju sosednje države, mora veterinarski inšpektor, po posvetovanju z DSNB, v vseh občinah, ki mejijo s to državo, odrediti naslednje ukrepe:
– prepoved dogonov, sejmov, trgov, razstav, tekmovanj in drugega zbiranja živali v pasu 5 km od meje;
– vsi skrbniki parkljarjev morajo pri delu z živino nositi dnevno razkuženo zaščitno obleko, ki je ne smejo odnašati iz gospodarstev;
– osebe, ki imajo opraviti z živino, si morajo redno razkuževati roke ob odhodu iz prostorov, v katerih je živina;
– omejitev vstopa v prostore z živino na posameznem gospodarstvu;
– ločeno vhlevitev novo nabavljene živine od ostalih živali iz tega gospodarstva;
– vsakodnevni pregled vseh živali, dovzetnih za bolezen.

Vsi stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega navodila se preneha uporabljati pravilnik o načinu, postopku in ukrepih za zatiranje in izkorenitev slinavke in parkljevke (Uradni list SFRJ, št. 5/70, 32/70 in 40/77).

To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.