Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
N A V O D I L O
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih živalskih kužnih bolezni
1. člen
To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje naslednjih živalskih kužnih bolezni: goveja kuga (Pestis bovina (Rinderpest)), kuga drobnice (Pestis pecorum), vezikularna bolezen prašičev (Morbus vesicularis suum), bolezen modrikastega jezika (Febris catarrhalis uvium (Blue tongue)), osepnice ovac in koz (Variola ovina et caprina), vezikularni stomatitis (Stomatitis vesicularis), nalezljiva ohromelost prašičev (Encephalomyelitis enzootica suum), vozličasti dermatitis (Dermatitis nodosa) in mrzlica doline Rift (Hepatitis infectiosa enzootica bovum et ovium).
Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za posamezno bolezen so navedeni v prilogi I tega navodila.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, pomenijo:
– Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali;
– Vektor bolezni je divji vretenčar ali nevretenčar, ki lahko mehansko oziroma biološko prenaša ali širi povzročitelja določene bolezni;
– Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi;
– Inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agentu do pojava kliničnih znakov;
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
– Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni iz tega navodila, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo;
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem je potrebno vse živali na gospodarstvu, ki so dovzetne za bolezen, usmrtiti na kraju samem. Poginule in usmrčene živali se odpelje v kafilerijo ali pa, če je mogoče, sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja.
3. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila katera od bolezni iz tega navodila, dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum, in o vsakem sumu nemudoma obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije.
VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
4. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati trupla poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer, in s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu v skladu z navodili DSNB:
– odrediti zaporo žarišča okužbe;
– izvesti popis vseh živali na gospodarstvu; živali, dovzetnih za bolezen; bolnih ali sumljivih na okužbo ter poginulih živali. Popis živali mora redno ažurirati in vanj vključevati novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni;
– odrediti osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo vektorjev bolezni;
– odrediti prepoved prometa in gibanja živali iz in na sumljivo gospodarstvo,
– odrediti prepoved prometa in gibanja:
– oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen, in prevoznih sredstev na ali iz gospodarstva;
– mesa ali živalskih trupel, krme, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, gnojnice in vseh ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese;
– odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila;
– izvesti oziroma odrediti ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko v skladu z navodili DSNB uvedejo tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.
5. člen
Prisotnost katerekoli bolezni iz tega navodila uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni iz tega navodila zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootioloških poizvedovanj.
6. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– prepoved prometa na ali iz gospodarstva z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese;
– takojšnje neškodljivo uničenje vseh za bolezen dovzetnih živali;
– odrediti neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojevke, gnojnice, stelje, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen;
– dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (v nadaljnjem besedilu: DDD) vseh objektov, okolice, prevoznih sredstev in vse opreme, ki je bila v stiku z okuženimi ali sumljivimi živalmi.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko odredi tudi za druga gospodarstva, za katera se sumi, da so okužena.
7. člen
Veterinarski inšpektor mora z odločbo določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj 3 km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 10 km. Pri tem mora upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
Velikost okuženega in ogroženega območja se lahko tudi spremeni, pri tem pa se mora upoštevati:
– geografski položaj in ekološke faktorje;
– meteorološke pogoje;
– prisotnost, razširjenost in tip vektorjev bolezni;
– rezultate epizootiološkega poizvedovanja;
– rezultate laboratorijskih preiskav in
– uvedene ukrepe.
8. člen
Na okuženem območju veterinarski inšpektor:
– prepove dogone, trge, sejme, razstave, tekmovanje ali druga zbiranja živali;
– odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev z živalmi, dovzetnimi za bolezen;
– odredi izvedbo rednih pregledov gospodarstev, klinične preglede živali in če je potrebno, tudi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave;
– prepove gibanje in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen;
– lahko dovoli prevoz živali brez ustavljanja;
– dovoli, da se živali, dovzetne za bolezen, iz gospodarstva odpremlja v klavnico za veterinarsko-sanitarni zakol, če je ta klavnica znotraj okuženega območja, ali pa pod strogim nadzorom v klavnico na ogroženem območju, če je strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije po pregledu živali ugotovil, da pri njih ni suma na okužbo. Strokovnega veterinarskega delavca na klavnici mora obvestiti, da prihajajo takšne živali.
Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za določeno bolezen, po tem, ko so bile živali neškodljivo uničene in je bila opravljena DDD. Če se bolezen prenaša z vektorji bolezni, se lahko čas veljave ukrepov temu primerno podaljša.
Po prenehanju veljavnosti ukrepov na okuženem območju se uvedejo ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju.
9. člen
Na ogroženem območju veterinarski inšpektor:
– prepove dogone, trge, sejme, razstave, tekmovanje ali druga zbiranja živali;
– odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev z živalmi, dovzetnimi za bolezen;
– prepove gibanje in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen, razen za odpremo na pašo ali v hleve;
– lahko dovoli prevoz živali brez ustavljanja;
– lahko izjemoma dovoli prevoz živali, dovzetnih za bolezen, znotraj ogroženega območja;
– prepove promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen, izven ogroženega območja;
– dovoli, da se živali, dovzetne za bolezen, pod strogim nadzorom odpremijo v naprej določeno klavnico za veterinarsko-sanitarni zakol izven ogroženega območja, če je strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije po pregledu živali ugotovil, da pri njih ni suma na okužbo. Strokovnega veterinarskega delavca na klavnici mora obvestiti, da prihajajo takšne živali.
Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za določeno bolezen, po tem, ko so bile živali neškodljivo uničene in je bila opravljena končna DDD. Če se bolezen prenaša z vektorji bolezni, se lahko čas veljave ukrepov temu primerno podaljša.
10. člen
Zaradi odstopanja od splošnih ukrepov se lahko za posamezne bolezni iz tega navodila določijo tudi posebni ukrepi.
Posebni ukrepi za vezikularno bolezen prašičev so določeni v prilogi III tega navodila.
11. člen
Vsi stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
12. člen
Z dnem uveljavitve tega navodila, preneha veljati navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika Febris catarrhalis ovium – Blue tongue (Uradni list RS, št. 71/96).
13. člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01-2/99
Ljubljana, dne 19. aprila 1999.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Priloga III
Posebni ukrepi v primeru izbruha vezikularne bolezni
prašičev (v nadaljnjem besedilu: bolezen)
I. Opis bolezni
Vezikularna bolezen prašičev je klinično zelo podobna slinavki in parkljevki.
Pojavljajo se vezikule na rilcu, ustih, jeziku in koronarnem robu parklja.
Intenzivnost bolezni zelo niha in lahko prizadene čredo prašičev, ne da bi se
klinično manifestirala. Virus preživi dolgo časa tudi zunaj organizma, v svežem
mesu. Je zelo odporen na normalne dezinficiense in obstane v ph od 2,5 do 12,
zato sta posebno pomembna čiščenje in dezinfekcija.
II. Inkubacijska doba
Za potrebe tega navodila se šteje maksimalna inkubacijska doba za vezikularno
bolezen prašičev 28 dni.
III. Potrditev bolezni
Glede na 5. člen tega navodila, se mora bolezen potrditi:
- na gospodarstvih, kjer se virus bolezni izolira iz živali ali iz okolja;
- na gospodarstvih, kjer so živali serološko pozitivne, pri tem pa kažejo
klinične znake, značilne za bolezen;
- na gospodarstvih, kjer kažejo živali klinične znake, značilne za bolezen ali
so serološko pozitivne, pri tem pa so neposredno epizootiološko vezane na že
potrjen izbruh bolezni;
- v drugih čredah, kjer so serološko pozitivne živali. VURS mora, preden potrdi
bolezen, odrediti odvzem materiala za nadaljnje preiskave, predvsem ponovno
vzorčenje in ponovno testiranje v intervalu najmanj 28 dni. Ukrepi iz 4. člena
tega navodila veljajo, dokler preiskave niso zaključene. Če dodatne preiskave ne
potrdijo bolezni, čeprav so živali še vedno serološko pozitivne, mora
veterinarski inšpektor zagotoviti, da se testirane živali izločijo in
neškodljivo uničijo ali pa zakoljejo v klavnici, ki jo določi.
IV. Diagnostični laboratorij
Vse vzorce se pošlje v diagnostični laboratorij:
Veterinarski inštitut Slovenije
Gerbičeva 60
1000 Ljubljana
V. Okuženo območje
Okuženo območje se določi, kot je določeno v 7. členu tega navodila.
V primeru izbruha bolezni, se lahko ukrepi iz 8. člena tega navodila, ki veljajo
za okuženo območje, nadomestijo z naslednjimi:
- vsa gospodarstva na okuženem območju, ki imajo živali, dovzetne za bolezen, se
morajo popisati;
- redno se morajo nadzirati gospodarstva z živalmi, dovzetnimi za bolezen;
izvajati se morajo klinični pregledi teh živali; če je potrebno, tudi jemati
vzorce za laboratorijske preiskave; zapisniki vseh obiskov in rezultatov se
morajo hraniti v evidenci; pogostnost obiskov se določi na podlagi resnosti
epizootije;
- prepovedati gibanje in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen, po javnih in
zasebnih poteh, razen po servisnih poteh okuženega gospodarstva; veterinarski
inšpektor lahko izjemoma dovoli promet po cestah in železnici, brez ustavljanja;
- izjemoma se lahko dovoli dovoz živali za veterinarsko-sanitarni zakol na
okuženo območje v klavnico, ki je na okuženem območju;
- vsa prevozna sredstva in oprema, ki se na okuženem območju uporablja za prevoz
prašičev ali drugih živali in oprema ter material, ki je lahko okužen (krma,
gnoj, gnojnica in podobno), ne smejo zapustiti gospodarstva, ki je na okuženem
območju, okuženega območja oziroma klavnice, ne da bi bili očiščeni in
dezinficirani v skladu s predpisanimi pravili. Ta pravila morajo zagotoviti, da
nobeno prevozno sredstvo in oprema, ki se na okuženem območju uporablja za
prevoz prašičev ali drugih živali, in oprema ter material, ki je lahko okužen
(krma, gnoj, gnojnica in podobno), ne zapustijo območja brez poprejšnjega
veterinarskega inšpekcijskega pregleda;
- prašiči ne smejo zapustiti gospodarstva v roku 28 dni po zaključku
preliminarnega čiščenja in dezinfekcije okuženih gospodarstev. Po 28 dneh se
lahko izda dovoljenje za premik prašičev naravnost v klavnico, ki jo določi
veterinarski inšpektor in je locirana na okuženem ali ogroženem območju. Pri tem
mora biti zagotovljeno:
- da je bil opravljen pregled vseh prašičev na gospodarstvu;
- da je bil opravljen klinični pregled vseh prašičev, ki se odpremljajo v
klavnico;
- da je vsak prašič označen z ušesno številko oziroma na kak drug odobren način;
- da se prašiči odpremljajo v klavnico s prevoznimi sredstvi, ki jih zapečati
veterinarski inšpektor.
Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko
dobo za določeno bolezen, po tem, ko so bile živali uničene in je bila
opravljena DDD. Če se bolezen prenaša z vektorji bolezni, se lahko čas veljave
ukrepov temu primerno podaljša.
Po preteku veljave ukrepov na okuženem območju, se uvedejo ukrepi, ki veljajo na
ogroženem območju.
VI. Ogroženo območje
Ogroženo območje se določi, kot je določeno v 7. členu tega navodila.
V primeru izbruha bolezni, se lahko ukrepi iz 9. člena tega navodila, ki veljajo
za ogroženo območje, nadomestijo z naslednjimi:
- popisati je treba vsa gospodarstva z živalmi, dovzetnimi za bolezen;
- promet s prašiči, razen naravnost v klavnico, se dovoli na ogroženem področju
pod pogojem, da v 28 dneh pred tem ni bil na gospodarstvo pripeljan noben
prašič. Skrbnik živali mora voditi evidenco vseh premikov prašičev iz ali na
gospodarstvo;
- veterinarski inšpektor lahko dovoli promet s prašiči iz ogroženega območja,
pod pogojem, da:
- je bil opravljen pregled vseh prašičev na gospodarstvu največ 48 ur pred
začetkom premikanja,
- je bil opravljen klinični pregled prašičev, namenjenih za promet, največ 48 ur
pred začetkom premikanja, in so bili rezultati tega pregleda negativni,
- je bilo opravljeno serološko testiranje prašičev, namenjenih za promet, največ
14 dni pred začetkom premikanja, rezultati tega testiranja pa so bili negativni.
Pri prašičih, namenjenih za zakol, se serološko testiranje lahko opravi iz
krvnih vzorcev, vzetih v klavnici. Te vzorce lahko vzame veterinarski strokovni
delavec pooblaščene veterinarske organizacije. Če so rezultati tega testiranja
pozitivni na prisotnost bolezni, se morajo izvesti ukrepi iz VII. točke te
priloge;
- so bili vsi prašiči označeni z ušesno številko ali na kakšen drug odobren
način;
- se vsa prevozna sredstva in oprema, ki se uporablja pri prevozu prašičev,
očisti in dezinficira po vsakem transportu;
- vsa prevozna sredstva in oprema, ki se je uporabljala pri prevozu prašičev ali
drugih živali ter material, ki je lahko okužen in se uporablja na ogroženem
območju, ne sme zapustiti ogroženega območja brez predhodnega čiščenja in
dezinfekcije v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja.
Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi vsaj dokler niso izvedeni
vsi ukrepi v skladu s tem navodilom, ki veljajo na okuženem in ogroženem
območju.
VII. Splošni skupni ukrepi
V primeru pojava bolezni se lahko predpišejo tudi naslednji splošni skupni
ukrepi:
- v primeru, ko je prisotnost bolezni uradno potrjena, in glede na določbe 6. in
7. člena tega navodila, mora veterinarski inšpektor zagotoviti, da se meso
prašičev, ki so bili zaklani v času med možnim vnosom bolezni na gospodarstvo in
uvedbo ukrepov na gospodarstvu, lahko izsledi in uniči pod uradnim nadzorom na
način, ki preprečuje širjenje virusa te bolezni;
- ko veterinarski strokovni delavec pooblaščene veterinarske organizacije
upravičeno posumi, da so prašiči na gospodarstvu lahko okuženi zaradi gibanja
ljudi, živali, prevoznih sredstev ali česarkoli drugega, mora prepovedati promet
in gibanje vseh prašičev na tem gospodarstvu, vsaj dokler:
- se ne opravi klinični pregled vseh prašičev na gospodarstvu, katerega
rezultati so negativni;
- se ne opravi serološki pregled prašičev na gospodarstvu, katerega rezultati na
protitelesa te bolezni so negativni.
Zgoraj navedeni pregledi se lahko opravijo šele po 28 dneh od dneva možnega
vnosa okužbe na gospodarstvo;
- v primeru potrditve bolezni na klavnici, mora veterinarski inšpektor odrediti:
- takojšnji zakol vseh prašičev v klavnici;
- uničenje trupov in odpadkov okuženih in kontaminiranih živali pod uradnim
nadzorom na način, s katerim se prepreči nadaljnje širjenje bolezni;
- čiščenje in dezinfekcijo objektov in opreme, vključno s prevoznimi sredstvi,
ki se mora izvesti pod nadzorom veterinarskega strokovnega delavca pooblaščene
veterinarske organizacije, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
- epidemiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II. tega navodila;
- prepoved nadaljnjega klanja v klavnici vsaj 24 ur po končnem čiščenju in
dezinfekciji v skladu s tretjo alineo tega odstavka.
