Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje konjske kuge (Pestis equorum).
Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za to bolezen so navedeni v prilogi I tega navodila.

Izrazi, uporabljeni v tem navodilu pomenijo:
– gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo kopitarji ter vsak naravni rezervat, v katerem živijo kopitarji svobodno;
– vektor bolezni je vsak komar vrste Imicola Culicoides ali katerikoli drug komar vrste Culicoides, ki lahko prenaša konjsko kugo;
– Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik kopitarjev ali za njih skrbi;
– Inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agentu do pojava kliničnih znakov;
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
– Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni iz tega navodila, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo;
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru bolezni iz tega navodila, po katerem je potrebno vse živali na gospodarstvu, ki so dovzetne za bolezen, usmrtiti na kraju samem. Poginule in usmrčene živali se odpelje v kafilerijo ali pa, če je mogoče, sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja.

Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila konjska kuga (v nadaljnjem besedilu: bolezen), dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum, in o vsakem sumu nemudoma obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije.
VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati trupla poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v laboratorijsko preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na področju, kjer je prijavljen sumljiv primer, in s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo odstranjevanje trupel poginulih živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu v skladu z navodili DSNB:
– odrediti zaporo žarišča okužbe;
– izvesti popis vseh živali na gospodarstvu; živali, dovzetnih za bolezen; bolnih ali sumljivih na okužbo ter poginulih živali. Popis živali mora redno ažurirati in vanj vključevati novorejene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni;
– odrediti osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo vektorjev bolezni;
– izvesti popis območij, ki bi lahko predstavljali vir vektorjev okužbe oziroma popis območij, ki bi lahko omogočala njihov razvoj in preživetje;
– odrediti prepoved prometa in gibanja živali iz in na sumljivo gospodarstvo;
– izvesti redne obiske sumljivega gospodarstva in podrobno klinično pregledati vsakega kopitarja na gospodarstvu;
– izvesti ukrepe za eradikacijo vektorjev bolezni na in okoli sumljivega gospodarstva;
– odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila;
– izvesti oziroma odrediti ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko v skladu z navodili DSNB uvedejo tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena ali predstavljajo vir vektorja bolezni.
Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

Prisotnost bolezni iz tega navodila uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni iz tega navodila zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila z odločbo na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
– prepoved prometa na ali iz gospodarstva z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti s katerimi se lahko bolezen prenese;
– neškodljivo uničenje vseh za bolezen dovzetnih živali na gospodarstvu;
– neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojnice, stelje, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen.
Veterinarski inšpektor mora odrediti vse ukrepe iz 4. člena tega navodila za vsa gospodarstva v radiusu 20 km okrog okuženega gospodarstva in odrediti sistematično cepljenje vseh kopitarjev na teh gospodarstvih z vakcino, ki jo odobri VURS. Vse vakcinirane živali morajo biti vidno in neizbrisljivo označene po metodi, ki jo odobri VURS. Režim cepljenja se lahko spremeni glede na epizootiološke, meteorološke, geografske ali klimatološke dejavnike.
Ukrepe iz prvega odstavka tega člena lahko veterinarski inšpektor glede na epizootiološke, meteorološke, geografske ali klimatske dejavnike odredi tudi za gospodarstva, ki so okužena ali za katera se sumi, da so okužena ali lahko predstavljajo vir vektorjev bolezni, in ležijo izven območja, določenega v prejšnjem odstavku tega člena,

Veterinarski inšpektor mora z odločbo določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj 100 km okrog celotnega okuženega gospodarstva in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 50 km okrog okuženega območja, in v katerem ni bilo izvedeno sistematično cepljenje v zadnjih 12 mesecih. Pri tem mora upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
Velikost okuženega in ogroženega območja se lahko tudi spremeni, pri tem pa se mora upoštevati:
– geografski položaj in ekološke faktorje;
– meteorološke pogoje;
– prisotnost, razširjenost in tip vektorjev bolezni;
– rezultate epizootiološkega poizvedovanja;
– rezultate laboratorijskih preiskav in
– uvedene ukrepe, predvsem ukrepe za eradikacijo vektorjev bolezni.

Na okuženem območju veterinarski inšpektor:
– odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev s kopitarji;
– odredi izvedbo rednih pregledov gospodarstev s kopitarji, klinične preglede živali, in če je potrebno, tudi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave;
– prepove gibanje in promet s kopitarji;
– dovoli, da se kopitarje iz gospodarstva odpremlja v klavnico za veterinarsko-sanitarni zakol, če je ta klavnica znotraj okuženega območja, ali pa v klavnico na ogroženem območju, ki jo določi veterinarski inšpektor.
VURS določi na okuženem območju način sistematičnega cepljenja kopitarjev proti konjski kugi in njihovo označitev.

Na ogroženem območju se uvedejo ukrepi iz prejšnjega člena tega navodila.
Če na ogroženem območju ni klavnice, se lahko zakol kopitarjev izvede v klavnici na okuženem območju, ki jo določi veterinarski inšpektor.
Na ogroženem območju je prepovedano cepljenje kopitarjev proti konjski kugi.

Trajanje ukrepov iz 4., 6., 7., 8. in 9. člena tega navodila, določi veterinarski inšpektor. Na območjih, kjer je bilo izvedeno cepljenje v skladu z določbami 6. člena in 8. člena tega navodila, morajo ukrepi ostati v veljavi še vsaj 12 mesecev.
Ne glede na določbe tega navodila, lahko veterinarski inšpektor dovoli premikanje kopitarjev med območji z istim statusom, pod pogojem, da:
– so bili kopitarji predhodno uradno pregledani,
– so označeni po predpisih in
– jih spremlja uradni dokument.
Kopitarji ne smejo zapustiti gospodarstva, na katerem so bili v času cepljenja, vsaj še 60 dni po cepljenju.

Vsi stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.