Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje atipične kokošje kuge (Morbus Newcastle (New castle disease)) in kokošje kuge (Pestis avium) pri perutnini, tekmovalnih golobih ter drugih pticah v ujetništvu.
Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za posamezno bolezen so navedeni v prilogi I tega navodila.

Izrazi, uporabljeni v tem navodilu pomenijo:
– Perutnina so kokoši, purani, pegatke, race, gosi, prepelice, golobi, fazani, jerebice in ratiti (Ratitae), ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za rejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano, ali za obnovo populacije divjih živali;
– Valilna jajca so jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina;
– Enodnevni piščanci so vsa perutnina, ki je mlajša od 72 ur in še ni krmljena. Brazilske race (Cairina moschata) ali njihovi križanci pa so že lahko krmljeni;
– Jata je vsa perutnina z identičnim zdravstvenim statusom, ki se goji v istih prostorih ali v isti obori in predstavlja eno samo epizootiološko enoto. Pri perutnini, ki se goji v pokritih prostorih pomeni jata vso perutnino, ki si deli isti zračni prostor;
– Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem je oziroma se vzreja perutnina;
– Karantenska postaja so objekti, kjer je perutnina v popolni osamitvi in ločena od druge perutnine, s čimer je omogočeno dolgoročno opazovanje in testiranje na bolezni iz priloge I tega navodila;
– Perutnina, pri kateri obstaja sum kontaminiranja, je perutnina, ki je lahko bila neposredno ali posredno izpostavljena virusu bolezni iz priloge I tega navodila;
– Skrbnik perutnine je pravna ali fizične oseba, ki je imetnik perutnine ali za njo skrbi;
– Inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agentu do pojava kliničnih znakov;
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
– Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni iz tega navodila, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo;
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem je potrebno vso perutnino na gospodarstvu, ki so dovzetne za bolezen, usmrtiti na kraju samem. Poginulo in usmrčeno perutnino se odpelje v kafilerijo ali pa, če je mogoče, sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja;
– DDD je dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija.

Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila katera od bolezni iz tega navodila, dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum, in o vsakem sumu nemudoma obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije.
VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati trupla poginule perutnine in krvne vzorce sumljive perutnine v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer, in s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginule perutnine.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu v skladu z navodili DSNB:
– izvesti zaporo žarišča okužbe;
– izvesti popis vseh kategorij perutnine na gospodarstvu, ki mora vsebovati za vsako kategorijo posebej število poginule perutnine, perutnine, ki kaže klinične znake bolezni in perutnine brez kliničnih znakov bolezni. Popis perutnine mora redno ažurirati in vanj vključevati novorojeno perutnino in perutnino, ki je v obdobju suma bolezni poginila;
– odrediti osamitev perutnine in prepoved gibanja perutnine znotraj gospodarstva;
– prepoved prometa in gibanja perutnine iz in na sumljivo gospodarstvo;
– prepoved prometa in gibanja:
– oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen in prevoznih sredstev na ali iz gospodarstva in
– perutninskega mesa ali živalskih trupel, krme, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, gnojnice in vseh ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese brez posebnega dovoljenja, ki ga izda veterinarski inšpektor;
– prepovedati promet in odnašanje jajc iz gospodarstva, razen jajc, ki se pošiljajo neposredno v obrat za predelavo jajc, ki ga določi veterinarski inšpektor;
– odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila;
– ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko v skladu z navodili DSNB uvedejo tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

Prisotnost katerekoli bolezni iz tega navodila uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni iz tega navodila zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– prepoved prometa s perutnino, perutninskim mesom, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti s katerimi se lahko bolezen prenese;
– takojšnje neškodljivo uničenje vse perutnine na gospodarstvu;
– neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojnice, stelje, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen;
– da se meso perutnine, ki je izvirala iz okuženega gospodarstva in je bila v času inkubacijske dobe za določeno bolezen zaklana, izsledi in neškodljivo uniči;
– da se valilna jajca, ki so bila znesena in odnesena iz okuženega gospodarstva v času inkubacijske dobe, izsledijo in neškodljivo uničijo oziroma, da se že izvaljena perutnina uradno nadzoruje;
– da se konzumna jajca, ki so bila znesena in odnesena iz okuženega gospodarstva v času inkubacijske dobe, izsledijo in neškodljivo uničijo, razen če so bila predhodno primerno razkužena;
– DDD vseh objektov, okolice, prevoznih sredstev in vse opreme, ki je bila v stiku z okuženimi ali sumljivimi živalmi;
– da se perutnina lahko ponovno vhlevi po preteku 21 dni po opravljeni DDD.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko odredi tudi za druga gospodarstva, za katera se sumi, da so okužena.
Če gospodarstvo sestavljata dve ali več ločenih jat, lahko veterinarski inšpektor dovoli odstopanja od ukrepov iz prvega odstavka tega člena za zdrave jate na okuženem gospodarstvu, pod pogojem, da strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije potrdi, da so jate med seboj popolnoma ločene glede prostorov, reje in krmljenja tako, da je onemogočeno širjenje povzročitelja bolezni iz ene jate v drugo.
Če veterinarski strokovni delavec pooblaščene veterinarske organizacije upravičeno posumi, da je perutnina na kateremkoli gospodarstvu okužena zaradi gibanja ljudi, živali ali prevoznih sredstev ali na kak drug način, lahko veterinarski inšpektor za takšno gospodarstvo uvede uradni nadzor in prepove odnašanje oziroma odvažanje perutnine iz gospodarstva, razen neposredno v klavnico za takojšen zakol, če strokovni delavec pooblaščene veterinarske organizacije pred tem opravi klinični pregled vse perutnine s katerim izključi prisotnost bolezni. Omejitev prometa mora ostati v veljavi vsaj 21 dni od zadnjega dneva možne kontaminacije, v nobenem primeru pa ne manj kot 7 dni.
Če strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije upravičeno posumi, da so tekmovalni golobi ali golobnjak okuženi z virusom katere od bolezni iz priloge I tega navodila, mora veterinarski inšpektor uvesti vse potrebne ukrepe, vključno s prepovedjo gibanja tekmovalnih golobov izven sumljivega golobnjaka 21 dni od zadnjega dneva možne kontaminacije.

Veterinarski inšpektor mora z odločbo določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj 3 km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 10 km. Pri tem mora upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
Velikost okuženega in ogroženega področja se lahko tudi spremeni, pri tem pa se mora upoštevati:
– njihov geografski položaj in ekološke faktorje;
– meteorološke pogoje;
– prisotnost, razširjenost in tip vektorjev bolezni;
– rezultate epizootiološkega poizvedovanja;
– rezultate laboratorijskih preiskav;
– uvedene ukrepe.

Na okuženem območju veterinarski inšpektor:
– odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev s perutnino na okuženem območju;
– odredi reden pregled gospodarstev, klinične preglede perutnine, če je potrebno, tudi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave;
– odredi osamitev perutnine in prepoved premikanja perutnine znotraj gospodarstva;
– odredi postavitev dezinfekcijskih barier na vhodih in izhodih iz gospodarstva in posameznih objektov na okuženem gospodarstvu;
– prepove gibanje ljudi, ki prihajajo v stik s perutnino, trupli perutnine in jajci, ter prevoznih sredstev za perutnino, trupla perutnine, jajca;
– prepove gibanje in promet s perutnino. Lahko dovoli prevoz po glavnih prometnicah brez ustavljanja;
– lahko dovoli prevoz:
– perutnine za takojšen zakol v klavnico, ki je na okuženem območju. Če to ni mogoče, lahko dovoli prevoz v klavnico izven okuženega območja;
– enodnevnih piščancev na gospodarstvo na ogroženem območju, kjer ni druge perutnine;
– valilnih jajc v valilnico, ki jo določi veterinarski inšpektor pod pogojem, da so jajca in njihova embalaža ustrezno dezinficirane;
– prepove odvažanje ali razprševanje gnoja in gnojnice, razen v izjemnih primerih;
– prepove sejme, trge, razstave, tekmovanja ali druge oblike zbiranja perutnine ali drugih ptic.
Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi vsaj 21 dni po tem, ko je bila opravljena DDD.
Po prenehanju veljavnosti ukrepov na okuženem območju se uvedejo ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju.

Na ogroženem območju veterinarski inšpektor:
– odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev s perutnino;
– odredi kontrolo prometa s perutnino in valilnimi jajci znotraj ogroženega območja;
– prepove prevoz perutnine iz ogroženega območja prvih 15 dni, razen prevoza v klavnico izven ogroženega območja, ki jo sam določi;
– prepove prevoz valilnih jajc iz ogroženega območja, razen v valilnico, ki jo sam določi, pod pogojem, da so jajca in njihova embalaža pred prevozom ustrezno dezinficirana;
– prepove sejme, trge, razstave, tekmovanja in druge oblike zbiranja perutnine ali drugih ptic.
Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi vsaj 30 dni po tem, ko je bila opravljena končna DDD.

Glede na odstopanja od splošnih ukrepov za bolezni iz priloge I, se lahko določijo tudi posebni ukrepi.
Posebni ukrepi za atipično kokošjo kugo so navedeni v prilogi III tega navodila.

Vsi stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega navodila se preneha uporabljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje atipične kokošje kuge (Uradni list SFRJ, št. 39/88).

To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga III



Posebni ukrepi v primeru izbruha atipične kokošje kuge (v nadaljnjem besedilu:
bolezen)



Vakcinacija

1. Vakcinacija se lahko uporabi v preventivne namene ali kot dodaten zaščitni
ukrep v primeru izbruha bolezni.

2. Vakcinacija proti atipični kokošji kugi se lahko izvaja le z vakcino, ki jo
odobri VURS.