Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95, 18/97 in 30/98) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 3. seji dne 29. 3. 1999 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
Občine Ilirska Bistrica
1. člen
Spremeni se 2. člen, tako da se besedilo “svoje zadeve“ nadomesti z besedilom: “javne zadeve lokalnega pomena“.
2. člen
Spremeni se 3. člen, tako da glasi:
3. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine in organih njenih ožjih delov, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, zborih krajanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
3. člen
V 4. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
Občina ima svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom.
Spremeni se drugi odstavek 4. člena, ki postane tretji odstavek, tako da se za besedo “župan“ doda podpičje, ostali del stavka se črta in se doda naslednje besedilo:
“Občinski svet; Nadzorni odbor; Občinska volilna komisija; Občinska uprava. Velikost, hrambo in uporabo pečata občine določi župan s svojim aktom.“
4. člen
Spremeni se 10. člen, tako da pravilno glasi:
10. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da sprejema statut, proračun, zaključni račun občine in druge splošne akte občine, načrtuje prostorski razvoj ter predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;
2. upravlja občinsko premoženje;
3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
5. v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost;
7. pospešuje službe socialnega skrbstva za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije;
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
10. upravlja, gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in druge javne površine in ureja lokalni promet v občini;
11. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi organizira reševalno pomoč in zagotavlja sredstva zanjo in sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč;
12. ureja javni red v občini.
5. člen
11. člen se spremeni, tako da glasi:
11. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
6. člen
Spremeni se 12. člen, tako da pravilno glasi:
12. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
7. člen
Spremeni se 13. člen, tako da pravilno glasi:
13. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta in župan so občinski funkcionarji.
8. člen
Spremeni se 14. člen, tako da pravilno glasi:
14. člen
Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
9. člen
Spremeni se 15. člen, tako da pravilno glasi:
15. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
10. člen
Spremeni se 16. člen, tako da pravilno glasi:
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje občinski referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v organih upravljanja javnih zavodov in javnih podjetij ter drugih pravnih oseb javnega prava v skladu z zakonom,
– daje soglasja k imenovanju direktorjev javnih zavodov in imenuje direktorje javnih podjetij v skladu z zakonom,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– potrjuje statute krajevnih skupnosti in
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
11. člen
Spremeni se 18. člen, tako da pravilno glasi:
18. člen
Občinski svet šteje triindvajset članov. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
12. člen
Spremeni se 20. člen, tako da glasi:
20. člen
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi novih organov.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
13. člen
21. člen se spremeni, tako da glasi:
21. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan osnovni dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
14. člen
22. člen se črta.
15. člen
Besedilo 23. člena se spremeni, tako da glasi:
23. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za pobude in vprašanja ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo podžupanu oziroma podžupanoma, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave ter vodjem oddelkov občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
16. člen
Prvi stavek tretjega odstavka 24. člena se črta.
Drugi stavek, ki postane prvi stavek tretjega odstavka 24. člena, se spremeni, tako da pravilno glasi:
Predsednik nadzornega odbora občine, direktor občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave so se, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega delovnega področja, dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja občinskega sveta.
17. člen
Doda se nov 26.a člen, ki glasi:
26.a člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
18. člen
Tretje podpoglavje 3. Občinski odbori in komisije v poglavju 3. ORGANI OBČINE se preimenuje v podpoglavje 2.1 Delovna telesa občinskega sveta.
19. člen
Spremeni se prvi odstavek 27. člena, tako da pravilno glasi:
Občinski svet ima naslednje odbore in komisije kot delovna telesa občinskega sveta:
V prvi točki (1. odbore:) 27. člena se na koncu dodata novi alinei, ki glasita:
– odbor za stavbna zemljišča in
– odbor za stanovanjske zadeve in poslovne prostore.
Črta se tretja točka 27. člena (3. sklade:).
20. člen
V 28. členu se črta besedilo “ali skladov“.
21. člen
V prvem stavku prvega odstavka 29. člena se črta besedilo “in skladi“.
Spremeni se prva alinea 29. člena, tako da glasi:
– lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
22. člen
V prvem stavku prvega odstavka 30. člena se za besedo “svoja“ doda besedilo “stalna ali občasna“.
Na koncu prvega odstavka 30. člena se doda naslednje besedilo:
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
Drugi odstavek 30. člena se črta in nadomesti z novima odstavkoma, ki glasita:
Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
23. člen
Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki glasi:
30.a člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet razreši predsednika, posameznega člana ali delovno telo v celoti.
Nezaupnica je izglasovana, če je zanjo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Predlog kandidatov za člane delovnega telesa pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
24. člen
Četrto podpoglavje 4. Nadzorni odbor se ustrezno preštevilči v 3. Nadzorni odbor.
25. člen
Besedilo 31. člena se spremeni, tako da glasi:
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini v okviru svojih pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe občinskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanjem učinkovitosti in gospodarnosti občinskih proračunskih sredstev.
26. člen
Spremeni se besedilo 32. člena, ki pravilno glasi:
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
27. člen
Za 32. členom se dodajo novi 32.a, 32.b, 32.c, 32.d in 32.e člen, ki glasijo:
32.a člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi ter občinskemu svetu najmanj dvakrat letno poroča o svojem delu in ugotovitvah. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Kolikor nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotovi pri poslovanju občine hujšo kršitev predpisov, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
32.b člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora svojo nalogo opravljajo nepoklicno. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani sveta krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in člani vodstev političnih strank.
Pristojnosti nadzornega odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v odbor imenovani ljudje, ki so praviloma poznavalci oziroma imajo izkušnje s finančno računovodskega področja.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
32.c člen
Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika pa njegov namestnik.
Nadzorni odbor sprejema odločitve na svojih sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, ene četrtine članov občinskega sveta ali župana.
Nadzorni odbor lahko sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora, v katerem v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določi naloge, postopke in način dela, pravice in dolžnosti članov, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklic in vodenje sej, pisanje zapisnikov in vodenje evidence in dokumentacije.
32.d člen
Župan, občinski svet in drugi porabniki proračunskih sredstev so dolžni:
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Nadzorni odbor mora porabnikom občinskih proračunskih sredstev pred izdelavo in sprejemom svojega dokončnega poročila zagotoviti možnost, da izrazijo svoje mnenje in podajo morebitne ugovore zoper odločitve nadzornega odbora.
32.e člen
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem poteka mandata članom občinskega sveta oziroma z dnem razrešitve, ki jo sprejme občinski svet na predlog samega člana nadzornega odbora, komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali občinskega sveta.
Glavni razlogi za razrešitev so predvsem:
– odstop,
– začetek opravljanja funkcije ali dejavnosti, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru,
– neaktivnost oziroma nezmožnost opravljanja nalog,
– nespoštovanje zakonskih predpisov, statuta in drugih aktov občine,
– izguba volilne pravice,
– pravnomočna obsodba na nepogojno kazen daljšo od 6 mesecev in
– drugi razlogi, ki bistveno vplivajo na opravljanje funkcije člana nadzornega odbora.
28. člen
Peto podpoglavje 5. Župan se ustrezno preštevilči v 4. Župan.
29. člen
V drugem odstavku 33. člena se črta besedilo “, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh svetnikov“ in se za besedo“volitvah“ postavi pika.
Črta se besedilo tretjega odstavka 33. člena in se nadomesti z novim, ki glasi:
Župan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
30. člen
V 34. členu se črta sedma alinea.
Za prvo alinejo se doda nova alinea, ki glasi:
– župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Pred zadnjo alineo prvega odstavka 34. člena se dodajo še naslednje alinee:
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike ter štabe civilne zaščite,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
Črta se zadnji odstavek 34. člena in se nadomesti z novim, ki glasi:
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
31. člen
Spremeni se 35. člen, tako da pravilno glasi:
35. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo ali zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo,ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32. člen
V 36. členu se dodata nova prvi in drugi odstavek, ki glasita:
Podžupana na županov predlog imenuje in razrešuje občinski svet izmed svojih članov. Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Na predlog župana o poklicnem opravljanju podžupanske funkcije, se podžupan lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana pa odloči občinski svet.
Sedanji prvi odstavek postane tretji odstavek. Za prvim stavkom tretjega odstavka se doda naslednje besedilo:
Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja zaradi odsotnosti ali zadržanosti župana opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Doda se nov zadnji četrti odstavek, ki glasi:
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
33. člen
Doda se nov 36.a člen, ki glasi:
36.a člen
Županu (in podžupanu oziroma podžupanoma) preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi,
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan oziroma sta razrešena tudi podžupana. Mandat jim preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
34. člen
Pred 37. členom se doda naslov podpoglavja 4.1 Zbor občanov in zbor krajanov.
35. člen
V 37. členu se za besedama “zbor občanov“ doda besedi “zbor krajanov“, tako da 37. člen pravilno glasi:
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, zbor krajanov, referendum in ljudska iniciativa.
36. člen
Spremeni se 38. člen, tako da pravilno glasi:
38. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za več krajevnih skupnosti, zbor krajanov pa za eno krajevno skupnost, za eno ali več naselij.
37. člen
Spremeni se 39. člen, ki pravilno glasi:
39. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan v roku šestdesetih dni na primeren način svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
Zbor krajanov razpravlja, daje mnenja in pobude o ožji problematiki, ki je povezana z delom in življenjem ljudi v kraju bivanja. Glede odločitev, predlogov, pobud, stališč in mnenj zbora krajanov se smiselno uporablja zgornji odstavek tega člena.
38. člen
Spremeni se 40. člen, tako da glasi:
40. člen
Zbor občanov in zbor krajanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev z območja, za katero se zbor občanov skliče.
Sklic zbora občanov se objavi na krajevno običajen način.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Zbor krajanov lahko skliče poleg župana tudi predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev iz krajevne skupnosti, naselja ali območja, za katero je zbor sklican. Zbor veljavno sklepa z večino glasov, če je na njem prisotnih najmanj petnajst odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor krajanov sklican. Če zbor krajanov ni sklepčen, je ponovno zasedanje čez eno uro istega dne, vendar mora na zboru sodelovati najmanj pet odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor krajanov sklican.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklic zbora krajanov.
39. člen
Doda se nov 40.a člen, ki glasi:
40.a člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Glasuje se lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način glasovanja se določi na zboru.
Določbe tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklic zbora krajanov.
40. člen
Za 40.a členom se doda naslov podpoglavja 4.2. Referendum.
41. člen
Spremeni se prvi odstavek 41. člena, ki pravilno glasi:
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu, zaključnem računu občine in splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, razpisati pa ga mora, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določata zakon ali ta statut.
42. člen
Za 41. členom se dodata nova 41.a in 41.b člen, ki glasita:
41.a člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Občinski svet je potrebno najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi, oziroma do odločitve na referendumu.
41.b člen
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
43. člen
Spremeni se 43. člen, ki glasi:
43. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje o predmetu referenduma in obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi na seznamu najmanj pet odstotkov volivcev z območja, na katero se pobuda nanaša in z navedbo naslednjih podatkov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče o tem odloči v tridesetih dneh.
44. člen
Za 43. členom se dodajo novi 43.a, 43.b, 43.c in 43.d člen, ki glasijo:
43.a člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice, ki overi tudi podpise volivcev na seznamu.
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
43.b člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dneva razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
43.c člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum za vso občino ali za njen del.
Za izvedbo svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ni zavezujoča za občinske organe.
43.d člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Za izvedbo referenduma iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja določbe tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katero se bo samoprispevek uvedel.
45. člen
Za 43.d členom se doda naslov podpoglavja 4.3 Ljudska iniciativa.
46. člen
Doda se nov 43.e člen, ki glasi:
43.e člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
47. člen
Peto poglavje 5. OBČINSKA UPRAVA se nadomesti z novim, ki glasi:
5. OBČINSKA UPRAVA
44. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
45. člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
46. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
47. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
48. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
49. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
50. člen
O izločitvi vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje organizacijske enote ali zaposlenega v občinski upravi o stvari tudi odloči, če je vodja ali zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
48. člen
V 51. členu se dodata nova prvi in drugi odstavek, ki glasita:
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
Sedanji prvi odstavek postane tretji odstavek, pri čemer se za besedo “področjih“ doda besedilo “gospodarskih javnih služb“.
Na koncu 51. člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki glasita:
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– izobraževanje odraslih,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– glasbena vzgoja,
– osnovno zdravstvo in lekarniška preskrba,
– knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju organiziranja osebne pomoči na domu, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
49. člen
Sedmo poglavje 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI se nadomesti z novim:
7. OŽJI DELI OBČINE
54. člen
Krajevna skupnost se kot ožji del občine ustanovi v naselju, za več naselij ali zaselkov. Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine oziroma zbor krajanov ali pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za referendum.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
55. člen
Krajevne skupnosti lahko sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– spremljajo celotno komunalno problematiko na svojem območju, dajejo predloge in pobude ter sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju
– sodelujejo pri izvajanju oziroma v skladu z zakonom izvajajo komunalne investicije na svojem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji ter opozarjajo na dejavnost onesnaževalcev,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
56. člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine praviloma lahko samostojno:
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, vaških in nekategoriziranih cest in poti,
– skrbijo za vaške vodovode,
– urejajo zelenice in otroška igrišča,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo s statutom krajevne skupnosti.
57. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja subsidiarno za obveznosti krajevne skupnosti. Premoženje, s katerim upravlja krajevna skupnost, pomeni del skupnega premoženja občine.
58. člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru občine.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
Funkcija člana sveta je častna.
59. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti in v skladu s statutom krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega znesek razpoložljivih sredstev na žiro računu krajevne skupnosti v trenutku sklenitve pogodbe, so veljavni le ob pisnem soglasju župana.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti deluje ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti smiselno veljajo tudi določbe poslovnika občinskega sveta.
60. člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom in statutom krajevne skupnosti naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– sprejema statut krajevne skupnosti, ki ga predhodno potrdi občinski svet,
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, ki se nanašajo na področje delovanja krajevne skupnosti,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti,
– razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v naseljih krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj da pobudo za sklic zbora krajanov krajevne skupnosti.
61. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
62. člen
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
63. člen
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
Financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določi s sklepom občinskega sveta.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo sveti krajevnih skupnosti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. Nadzorni odbor lahko opravi enkrat letno pregled poslovanja krajevnih skupnosti na lastno pobudo. Pregled poslovanja je dolžan opraviti tudi, če tako zahteva občinski svet.
64. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
50. člen
Na koncu prvega odstavka 67. člena se doda naslednje besedilo:
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V 67. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki glasi:
V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
51. člen
V 69. členu se za besedama “župan občine“ postavi pika in se ostali del stavka črta.
Doda se naslednje besedilo:
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
52. člen
V zadnjem stavku 70. člena se za besedo “prvi“ doda beseda “naslednji“.
53. člen
Drugi odstavek 71. člena se spremeni, tako da pravilno glasi:
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najkasneje do 31. decembra tekočega leta.
54. člen
Spremeni se 75. člen, tako da glasi:
75. člen
Občina se dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega deset odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči pet odstotkov realiziranih prihodkov, razen v posebnih primerih, ki so določeni z zakonom o financiranju občin.
O najetju dolgoročnih kreditov za občino in izdaji občinskih obveznic odloča občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.
55. člen
Drugi odstavek 76. člena se dopolni z naslednjim besedilom:
Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
V tretjem odstavku se besedi“zagotovljene porabe“ nadomestita z besedama “realiziranih prihodkov“.
Tretji odstavek 78. člena se dopolni z besedilom:
Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
56. člen
Spremeni se besedilo 77. člena, tako da glasi:
77. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave in
– prihodki določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
57. člen
Spremeni se besedilo 78. člena, tako da glasi:
78. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.
58. člen
Besedilo 79. člena se spremeni in se glasi:
79. člen
Če občina z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe izračunane na podlagi zakona o financiranju občin, se ji zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
59. člen
Doda se nov 80.a člen, ki glasi:
80.a člen
Na podlagi sprejetega proračuna ter za naloge opredeljene v proračunu, župan lahko odobri nabavo blaga, izvedbo storitev ter oddajo gradbenih del v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
60. člen
V 82. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki glasita:
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
Predlog za spremembo statuta ali njegovo dopolnitev lahko da najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan ali pet odstotkov volilnih upravičencev.
61. člen
V 89. členu se besedilo “občinski odbor“ nadomesti z besedilom: “komisija ali odbor občinskega sveta“.
Drugi odstavek 89. člena se črta.
62. člen
Drugi odstavek 91. člena se črta.
63. člen
Spremeni se prvi odstavek 92. člena, tako da glasi:
Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
64. člen
V četrtem odstavku 93. člena se za besedo “četrtina“ doda besedo “prisotnih“.
65. člen
Za 96. členom se doda naslov podpoglavja 2. Posamični akti občine.
66. člen
Drugi odstavek 103. člena se črta.
67. člen
Spremeni se tretji odstavek 104. člena, tako da glasi:
O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede svetovalni referendum.
68. člen
109. člen se črta.
69. člen
111. člen se črta.
70. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 061-02-1/99-30
Ilirska Bistrica, dne 6. aprila 1999.
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Franc Lipolt, univ. dipl. inž. kem. teh. l. r.
