Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona (CZ-B)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona (CZ-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. aprila 1999.
Št. 001-22-57/99
Ljubljana, dne 30. aprila 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH CARINSKEGA ZAKONA (CZ-B)
1. člen
Besedilo 1. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) se spremeni tako, da se glasi:
“Carinski zakon ureja pravice in obveznosti oseb ter pooblastila carinskih organov v zvezi z blagom v potniškem in blagovnem prometu med carinskim območjem Republike Slovenije in tujimi carinskimi območji.”
2. člen
Za 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:
“1.a člen
(uporaba zakona za plačevanje drugih dajatev)
Ta zakon se uporablja tudi za plačevanje drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu, če s predpisi, ki določajo te dajatve ni drugače določeno.”
3. člen
V 2. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Posamezne določbe tega zakona se lahko v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami izvajajo tudi izven carinskega območja.”
4. člen
(1) V 3. členu carinskega zakona se besedilo 1. točke spremeni tako, da se glasi:
“1. izraz “carinski organ” pomeni Carinsko upravo Republike Slovenije, carinarnico ali organizacijsko enoto carinarnice, ki je pristojna za vodenje vseh ali le nekaterih formalnosti, določenih s carinskimi in drugimi predpisi;”
(2) Za 1. točko se doda nova 1.a točka, ki se glasi:
“1.a izraz “odločba” pomeni vsako uradno dejanje carinskega organa, s katerim le-ta v skladu s carinskimi predpisi odloči o določeni zadevi, pri čemer ima to dejanje pravni učinek za eno ali več določenih ali določljivih oseb; ta izraz vključuje tudi zavezujoče informacije iz 7. člena tega zakona;”
(3) V 6. točki se za besedo “pomeni” doda beseda “splošne”.
(4) V 7. točki se za besedami “nosijo s seboj” dodajo besede “ali na sebi”.
(5) Za 9. točko se doda nova 9.a točka, ki se glasi:
“9.a izraz “odložni postopek” pomeni enega od naslednjih postopkov:
(a) tranzitni postopek,
(b) carinsko skladiščenje,
(c) uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz po sistemu odloga plačila carine,
(d) predelava pod carinskim nadzorom,
(e) začasni uvoz.”
(6) Besedilo 10. točke se spremeni tako, da se glasi:
“10. izraz “carinska deklaracija” pomeni ravnanje oziroma dejanje s katerim oseba na predpisan način izrazi namen, da se za blago začne določen carinski postopek;”
(7) Besedilo 11. točke se spremeni tako, da se glasi:
“11. izraz “carinski deklarant” pomeni osebo, ki odda carinskemu organu carinsko deklaracijo v svojem imenu ali osebo v imenu katere je oddana carinska deklaracija;”
(8) Besedilo 14. točke se spremeni tako, da se glasi:
“14. izraz “imetnik dovoljenja” pomeni osebo, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;”
(9) V 15. točki se besedi “v imenu” nadomestita z besedami “za račun”.
(10) Besedilo alinee (d) 16. točke se spremeni tako, da se glasi:
“(d) uporabo posameznih vrst blaga, določenega s predpisom iz 72. člena tega zakona, ki ni vključeno v pridobljene proizvode, vendar omogoča njihovo proizvodnjo, četudi se v celoti porabi v tem proizvodnem procesu;”
(11) Za 16. točko se dodata novi 16.a in 16.b točki, ki se glasita:
“16.a izraz “uvozno blago” pomeni blago, za katero je bil začet odložni postopek in blago, za katero so bile, v skladu s postopkom uvoza zaradi proizvodnje za izvoz po sistemu povračila plačane carine, izvedene formalnosti za sprostitev v prosti promet in formalnosti iz drugega odstavka 99. člena tega zakona;
16.b izraz “blago v nespremenjenem stanju” pomeni uvozno blago, ki, v skladu s postopkom uvoza za proizvodnjo za izvoz ali postopkom predelave pod carinskim nadzorom, ni bilo predmet nikakršne predelave;”
(12) V 17. točki se besede “iz prejšnje točke” nadomestijo z besedami “iz 16. točke tega člena”.
(13) Besedilo 19. točke se spremeni tako, da se glasi:
“19. izraz “normativ” pomeni količino ali delež pridobljenih ali predelanih proizvodov, ki se proizvedejo iz določene količine uvoznega blaga.”
5. člen
V celotnem zakonu se beseda “upravičenec” v ustreznem sklonu in številu nadomesti z besedama “imetnik dovoljenja” v ustreznem sklonu in številu.
6. člen
Naslov 4. člena se spremeni tako, da se glasi: “(carinski status blaga – domače in carinsko blago)”.
Besedilo 4. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
“(1) Domače blago je:
1. blago v celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju v skladu s pogoji iz 13. člena tega zakona, ki mu ni bilo dodano blago uvoženo iz drugih držav. Vendar pa se blago pridobljeno iz blaga, za katerega je začet kateri od odložnih postopkov, v primerih posebnega ekonomskega pomena, ki so določeni s predpisom iz 72. člena tega zakona, ne šteje za domače blago;
2. uvoženo blago, ki je na carinskem območju sproščeno v prosti promet in
3. blago, pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju samo iz blaga, navedenega v 2. točki tega odstavka ali iz blaga, navedenega v 1. in 2. točki tega odstavka.
(2) Carinsko blago je vse blago, razen tistega, ki je navedeno v prejšnjem odstavku.
(3) Razen v primerih iz 126. člena tega zakona, se domače blago ne šteje več za domače blago, če je dejansko iznešeno iz carinskega območja.”
7. člen
Za 4. členom se dodata nova 4.a in 4.b člen, ki se glasita:
“4.a člen
(pravica do zastopanja)
(1) Pod pogoji iz 47. člena tega zakona lahko vsakdo v postopku pred carinskimi organi določi pooblaščenca, da izvaja dejanja in opravlja formalnosti, ki so določene s carinskimi predpisi.
(2) Zastopanje iz prejšnjega odstavka je lahko:
– neposredno, pri čemer pooblaščenec opravlja dejanja v imenu in za račun druge osebe (pooblastitelja) ali
– posredno, pri čemer pooblaščenec opravlja dejanja v svojem imenu in za račun druge osebe (pooblastitelja).
(3) Pooblaščenec se mora za zahtevo carinskega organa izkazati s pisnim pooblastilom, da lahko nastopa za račun osebe, ki jo zastopa. Iz pooblastila mora biti razvidno, ali je zastopanje posredno ali neposredno.
(4) Če oseba ne more verodostojno in neposredno izkazati, da nastopa kot pooblaščenec v imenu ali za račun druge osebe, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
4.b člen
(pogoji za opravljanje poslov zastopanja)
(1) Pooblaščenec v skladu s 4.a členom tega zakona je lahko le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima sedež ali stalno prebivališče na carinskem območju, razen v primeru iz četrtega odstavka 47. člena tega zakona;
2. je na carinskem območju registriran za opravljanje dejavnosti posredovanja v carinskih zadevah;
3. ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in je opravil poseben strokovni izpit ali zaposluje najmanj eno osebo, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit.
(2) Program posebnega strokovnega izpita določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), za izvajanje izpitov pa skrbi Carinska uprava. Carinska uprava lahko na podlagi javnega razpisa pooblasti za izvajanje posebnih strokovnih izpitov ustrezno usposobljeno organizacijo, ki se ukvarja z izobraževanjem.
(3) Vlada določi podrobnosti o pogojih in o načinu ter postopku dokazovanja drugih pogojev iz prvega odstavka tega člena.”
8. člen
V 5. členu se besede “vodenje carinskih postopkov” na obeh mestih nadomestita z besedami “postopanje pred carinskimi organi” in črta beseda “blaga”.
9. člen
Naslov 6. člena se spremeni tako, da se glasi “(uporaba zakona, ki ureja davčni postopek)”.
Besedilo prvega odstavka, ki ostane edini odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Če s tem zakonom ni drugače določeno, carinski organ postopa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.”
Črtata se drugi in tretji odstavek.
10. člen
Za 6. členom se dodajo novi 6.a do 6.e člen, ki se glasijo:
“6.a člen
(odločbe v zvezi z izvajanjem carinskih predpisov)
(1) Če oseba zahteva, da carinski organ izda odločbo v zvezi z izvajanjem carinskih predpisov, mora navesti vsa potrebna dejstva ter predložiti vse potrebne dokaze, ki jih carinski organ potrebuje, da bi lahko odločil o zahtevku.
(2) Odločbo carinski organ izda in vroči vložniku zahtevka kakor hitro je to mogoče.
(3) Če je zahtevek vložen pisno, mora biti pisna odločba izdana v predpisanem roku, ki začne teči na dan prejema popolnega zahtevka in vročena vložniku zahtevka.
(4) Rok iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša, če v tem času carinski organ ni mogel izdati odločbe. V tem primeru mora carinski organ še pred potekom roka o njegovem podaljšanju obvestiti vložnika zahtevka in navesti razloge, ki opravičujejo podaljšanje roka ter navesti rok, v katerem bo carinski organ odgovoril na zahtevek.
6.b člen
(izvršljivost odločb carinskih organov)
(1) Odločbe carinskih organov so izvršljive takoj, razen v primeru, ko je s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi določeno, da pritožba zadrži izvršitev odločbe.
(2) Carinski organ na zahtevo stranke s sklepom v celoti ali deloma odloži izvršitev odločbe, če utemeljeno domneva, da je izpodbijana odločba v neskladju s carinskimi predpisi ali da bi takojšnja izvršitev lahko povzročila nepopravljivo škodo.
(3) Če se izpodbijana odločba carinskega organa nanaša na obračun uvoznih ali izvoznih dajatev, se njena izvršitev lahko odloži le, če je predložen ustrezen instrument zavarovanja. Izjemoma lahko carinski organ oprosti zadevno osebo predložitve ustreznega instrumenta zavarovanja, če bi ta zahteva, glede na dolžnikovo stanje, lahko povzročila resne ekonomske ali socialne težave.
6.c člen
(odprava odločbe)
(1) Odločba, s katero carinski organ v celoti ali deloma ugodi vložniku zahtevka, se odpravi, če je bila izdana na podlagi netočnih ali nepopolnih informacij in:
1. je vložnik zahtevka vedel ali bi moral vedeti, da so bile informacije netočne ali nepopolne in
2. takšna odločba ne bi mogla biti sprejeta na podlagi točnih in popolnih informacij.
(2) Osebo, na katero se odločba nanaša je treba obvestiti o odpravi odločbe.
(3) Odprava odločbe učinkuje od dne sprejema prvotne odločbe.
6.d člen
(razveljavitev ali sprememba odločbe)
(1) Če carinski organ na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ugotovi, da eden ali več pogojev, pod katerimi je bila odločba izdana ne velja več ali ni več izpolnjen, ne gre pa za primere iz 6.c člena tega zakona, se izdana odločba razveljavi ali spremeni.
(2) Če carinski organ za zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ugotovi, da oseba, na katero se odločba nanaša, ne izvršuje naloženih obveznosti ali ne upošteva omejitev v zvezi z blagom, se lahko odločba razveljavi.
(3) Razveljavitev ali sprememba odločbe učinkuje od dneva, ko je bila osebi, na katero se odločba nanaša, vročena odločba o razveljavitvi ali spremembi. V izjemnih primerih lahko carinski organ zaradi upravičenih interesov osebe, na katero se odločba nanaša, določi kasnejši dan, kdaj razveljavitev ali sprememba začne učinkovati.
(4) Razveljavitev odločbe ne vpliva na obravnavanje blaga, za katerega je bil na podlagi razveljavljene odločbe še pred njeno razveljavitvijo začet določen postopek. Vendar pa carinski organi lahko zahtevajo, da se v določenem roku za to blago določi druga primerna oblika carinsko dovoljene rabe ali uporabe.
(5) Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
6.e člen
(pravica do pritožbe)
(1) Vsakdo, ki ima pravni interes v zvezi z odločbo carinskega organa, ima pravico do pritožbe.
(2) Pravico do pritožbe ima tudi oseba, ki je zahtevala, da carinski organi izdajo odločbo v zvezi z izvajanjem carinskih predpisov, pa le-ta ni bila izdana v predpisanem roku v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena tega zakona.
(3) Pritožba se vloži pri carinskem organu, ki je izdal ali bi moral izdati odločbo.
(4) O pritožbi zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izdajajo carinarnice ali njihove organizacijske enote, odloča Carinska uprava Republike Slovenije. O pritožbi zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izdaja Carinska uprava, odloča Ministrstvo za finance.”
11. člen
Naslov in besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
“7. člen
(zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife in o poreklu blaga)
“(1) Carinski organ izdaja zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife in o poreklu blaga na podlagi pisne zahteve, na način in po postopku, ki ga določi vlada.
(2) Zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife in o poreklu blaga so zavezujoče za carinske organe v odnosu do imetnika informacije samo glede razvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife oziroma glede porekla blaga in le za blago, za katero so carinske formalnosti izvedene po dnevu, ko so bile informacije izdane.
(3) Carinske formalnosti iz prejšnjega odstavka so v primeru zavezujoče informacije o poreklu blaga tiste, ki jih je treba izpeljati v skladu z 11.a oziroma 14.a členom tega zakona.
(4) Imetnik zavezujoče informacije mora biti zmožen dokazati, da:
(a) v primeru zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife: blago, ki ga deklarira v vseh elementih ustreza blagu, ki je opisano v informaciji;
(b) V primeru zavezujoče informacije o poreklu blaga: zadevno blago in okoliščine, na podlagi katerih se določa poreklo blaga v vseh elementih ustreza blagu in okoliščinam, ki so opisane v informaciji.
(5) Informacija iz prvega odstavka tega člena je veljavna tri leta od dneva izdaje. Vendar pa se informacija šteje za nično, če temelji na netočni ali nepopolni informaciji vložnika zahtevka za izdajo informacije.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek zavezujoča informacija preneha veljati:
(a) v primeru informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife:
(i) če, zaradi spremembe predpisov, informacija ni več v skladu z veljavno zakonodajo,
(ii) če informacija ni več v skladu z uradnimi tolmačenji nomenklature carinske tarife zaradi:
– spremembe pojasnjevalnih opomb k carinski nomenklaturi, ki se sprejmejo na nacionalni ravni ali zaradi odločbe sodišča ali
– mnenja o uvrstitvi blaga ali spremembe pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi harmoziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki jo sprejme Svetovna carinska organizacija, ustanovljena leta 1952 kot “Svet za carinsko sodelovanje”.
(iii) če je informacija razveljavljena ali spremenjena v skladu s 6.d členom tega zakona, pri čemer mora biti imetnik informacije obveščen o razveljavitvi ali spremembi.
V primeru prenehanja veljavnosti zavezujoče informacije iz podtočk (i) in (ii) te točke informacija preneha veljati naslednji dan po uradni objavi spremembe.
(b) v primeru zavezujoče informacije o poreklu blaga:
(i) če informacija, zaradi spremembe predpisov ali sklenitve mednarodnega sporazuma, ni več v skladu z veljavnimi predpisi
(ii) če informacija ni več v skladu s:
– pojasnjevalnimi opombami in mnenji, ki se sprejmejo na nacionalni ravni ali zaradi odločbe sodišča ali
– sporazumom o pravilih o poreklu blaga, sprejetim v okviru Svetovne trgovinske organizacije ali s pojasnjevalnimi opombami oziroma mnenji, sprejetimi za razlago tega sporazuma;
(iii) če je informacija razveljavljena ali spremenjena v skladu s 6.d členom tega zakona, pri čemer mora biti imetnik informacije obveščen o razveljavitvi ali spremembi.
V primeru prenehanja veljavnosti zavezujoče informacije iz podtočk (i) in (ii) te točke informacija preneha veljati naslednji dan po uradni objavi predpisa, mednarodnega sporazuma, pojasnjevalnih opomb ali mnenj ali njihovi spremembi.
(7) Imetnik zavezujoče informacije, ki preneha veljati v skladu s točko (a)(i) ali (ii) ali točko (b)(i) ali (ii) prejšnjega odstavka, se lahko sklicuje na to informacijo tudi po njeni razveljavitvi in sicer tri mesece od dneva uradne objave, če je, še pred razveljavitvijo informacije, sklenil zavezujoče kupoprodajne pogodbe za zadevno blago na podlagi te zavezujoče informacije. V primerih iz točk (a)(i) in (b)(i) lahko predpis ali sporazum določita rok, v katerem se je še mogoče sklicevati na informacijo v skladu s tem odstavkom.
(8) Zavezujočo informacijo o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife oziroma o poreklu blaga je mogoče uporabiti v skladu s tem členom samo za določitev uvoznih ali izvoznih dajatev ali določitev višine izvoznih spodbud ali drugih povračil, povezanih z vodenjem kmetijske politike.
12. člen
Za 8. členom se dodata nova 8.a in 8.b člen, ki se glasita:
“8.a člen
(obseg pooblastil carinskih organov)
Carinski organi so pooblaščeni, da v skladu s predpisi izvajajo kontrolo, ki je potrebna, da bi se zagotovilo pravilno izvajanje carinskih predpisov.
8.b člen
(zaupnost podatkov)
(1) Vse informacije, ki so zaupne po svoji naravi ali so bile carinskim organom predložene kot zaupne se obravnavajo kot uradna tajnost.
(2) Carinski organ ne sme razkriti informacij iz prejšnjega odstavka brez izrecnega dovoljenja osebe ali institucije, ki je informacije zagotovila, razen v primerih, ko so v skladu z veljavno zakonodajo carinski organi dolžni ali pooblaščeni razkriti informacije v zvezi s konkretnimi pravnimi postopki.”
13. člen
V naslovu 9. člena se črta vejica in besede “potrebnih v carinskem postopku”.
Napovedni stavek se spremeni tako, da se glasi: “Osebe so dolžne dokumente iz 8. člena tega zakona hraniti zaradi izvajanja carinske kontrole deset let po poteku leta, v katerem:”.
V točki (d) se črta beseda “bilo”, beseda “ali” pa nadomesti z besedo “bilo”.
14. člen
Črta se 11. člen.
15. člen
Za naslovom 2. poglavja: “Poreklo blaga” se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
“11.a člen
(nepreferencialno poreklo blaga)
12. do 14. člen tega zakona določajo osnovna pravila za določitev nepreferencialnega porekla blaga, kadar je le-to potrebno zaradi:
1. uporabe carinske tarife, razen preferencialnih carinskih stopenj;
2. uporabe drugih ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom posameznih vrst blaga ter
3. izdaje nepreferencialnih potrdil o poreklu blaga.”
16. člen
Črtajo se prvi, tretji in četrti odstavek 12. člena.
Dosedanji drugi odstavek 12. člena postane celotno besedilo tega člena.
17. člen
V drugem odstavku 14. člena se besedilo točke (g) spremeni tako, da se glasi:
“(g) zakol uvožene žive živine pred potekom roka, ki ga predpiše vlada s predpisom iz 14.b člena tega zakona.”
18. člen
Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita:
“14.a člen
(preferencialno poreklo blaga)
Kadar je ugotavljanje porekla blaga potrebno zaradi ugotavljanja upravičenosti preferencialnega carinskega obravnavanja posameznega blaga, se le-to ugotavlja v skladu:
1. z mednarodnimi pogodbami, ki jih je uveljavila Slovenija in, ki določajo preferencialno carinsko obravnavanje ali
2. s tem zakonom in predpisom iz 14.b člena tega zakona, če je preferencialno carinsko obravnavanje posameznega blaga določeno z enostranskimi ukrepi Slovenije.
14.b člen
(podrobnejši predpisi)
Vlada določi podrobnejše kriterije za ugotavljanje in način dokazovanja porekla blaga.”
19. člen
V prvi alinei 1. točke prvega odstavka 18. člena in drugi alinei 2. točke 18. člena se besede “enakega ali podobnega blaga” nadomestijo z besedami “blaga enakega razreda ali vrste”.
20. člen
Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če se carinska vrednost za uvoženo blago ne more ugotoviti na podlagi 16., 17. in 18. člena tega zakona se ugotovi s pomočjo razpoložljivih podatkov na način, ki je skladen z načeli in splošnimi določbami:
– sporazuma o uporabi VII. člena GATT 1994,
– VII. člena GATT 1994 in
– tega poglavja.”
21. člen
V 2. točki prvega odstavka 20. člena se črta beseda “posebne”.
Besedilo 4. točke prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“4. naslednji stroški dostave do kraja vnosa na carinsko območje:
(a) stroški prevoza in zavarovalnine za uvoženo blago in
(b) stroški natovarjanja, pretovarjanja in manipulacije, ki so nastali v zvezi z dobavo uvoženega blaga;”
Besedilo 8. točke prvega odstavka 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
“8. nadomestila in stroški v zvezi z licenčninami, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnim plačevanjem;”
Besedilo drugega odstavka 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Nadomestila in stroški za pravico do reprodukcije uvoženega blaga se ne vštevajo v carinsko vrednost blaga.”
22. člen
Črta se tretji odstavek 21. člena.
23. člen
Črta se drugi odstavek 23. člena.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besede “po tečaju, ki v skladu z zakonom, ki ureja devizno poslovanje, velja na dan nastanka obveznosti plačila carine” nadomestijo z besedami “po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki ga ugotovi minister, pristojen za finance.”
Besedilo dosedanjega četrtega odstavka, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Če faktura iz opravičenih vzrokov ni priložena oziroma če vrednost blaga, ki je navedena v fakturi, ne ustreza določbam tega zakona o dogovorjeni ceni, ugotovi carinski organ carinsko vrednost v skladu s 17. do 19. členom tega zakona.”
Dosedanji peti odstavek se črta.
24. člen
V drugi točki 24. člena se besede “če so obresti vsebovane v ceni” nadomestijo z besedami “če na zahtevo organizacijske enote carinarnice” in črta beseda “pa”.
25. člen
Prvi odstavek 25. člena se črta.
V drugem odstavku, ki postane prvi odstavek se:
– za besedo “Vsa” doda beseda “običajna” ter
– beseda “predpisanem” nadomesti z besedo “dogovorjenem”.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
26. člen
Črta se drugi odstavek 26. člena.
Dosedanji prvi odstavek postane celotno besedilo tega člena.
27. člen
Za prvim odstavkom 27. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Ne glede na 16. do 19. člen tega zakona se lahko carinska vrednost hitro pokvarljivega blaga, običajno dobavljenega za komisijsko prodajo, na zahtevo carinskega delaranta ugotovi na poenostavljen način, določen s predpisom iz tretjega odstavka tega člena.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besede “Minister, pristojen za finance” nadomestijo z besedo “vlada”.
28. člen
V naslovu in besedilu 28. člena se besedilo “carinski mejni prehod” v ustreznem sklonu in številu nadomesti z besedilom “mejni prehod” v ustreznem sklonu in številu.
Besedilo prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Carinsko blago je dovoljeno vnesti na carinsko območje le preko mejnih prehodov, v času, ko so odprti za promet.”
V drugem odstavku se beseda “klasifikacijo” nadomesti z besedo “kategorizacijo”.
V tretjem odstavku se beseda “fitopatološki” nadomesti z besedo “fitosanitarni”.
Besedilo četrtega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom:
“(4) S predpisom iz drugega odstavka tega člena lahko vlada omeji ali prepove vnos posameznih vrst blaga preko določenih mejnih prehodov.”
Črta se peti odstavek.
29. člen
Besedilo prvega odstavka 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Blago, ki se vnaša na carinsko območje, je pod carinskim nadzorom od trenutka vnosa na carinsko območje in je lahko predmet kontrole carinskih organov.”
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Blago iz prejšnjega odstavka ostane pod carinskim nadzorom dokler se ne določi njegov carinski status in, v primeru carinskega blaga dokler ni spremenjen njegov carinski status, razen v primeru iz 67. člena tega zakona, oziroma dokler ni vnešeno v prosto carinsko cono, ponovno izvoženo oziroma uničeno v skladu s 141. členom tega zakona.”
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek se črta.
30. člen
Naslov 30. člena se nadomesti z naslednjim naslovom: “(prevoz blaga od carinske črte do mesta predložitve)”.
Besedilo 30. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
“(1) Oseba, ki je blago vnesla na carinsko območje, mora nemudoma to blago v nespremenjenem stanju, po poti, ki jo določi Carinska uprava in v skladu z morebitnimi navodili carinskega organa prepeljati do:
(a) prvega mejnega carinskega organa iz drugega odstavka 28. člena ali na drugo mesto, ki ga določi carinski organ ali
(b) do proste carinske cone, če se blago vnaša v to cono neposredno v pomorskem ali zračnem prometu.
(2) Prevoznik, ki je prevzel blago po vnosu na carinsko območje, je prav tako odgovoren za izvršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Blago, ki se nahaja izven carinskega območja in je v skladu z mednarodnim ali meddržavnim sporazumom, ki ga je uveljavila Slovenija, lahko predmet carinske kontrole, se obravnava enako kot blago, vnešeno na carinsko območje.
(4) Obveznost iz alinee (a) prvega odstavka tega člena se zaradi izvajanja predpisov o turističnem, maloobmejnem ali poštnem prometu ali prometu blaga neznatne ekonomske vrednosti, opusti, če s tem ni ogroženo izvajanje carinskega nadzora in kontrole. Podrobnejše predpise za izvajanje izjem iz tega odstavka določi minister, pristojen za finance.
(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za blago na ladjah in zrakoplovih, ki prečkajo teritorialno morje ali zračni prostor Slovenije, če njihov namembni kraj ni na carinskem območju.
(6) Če oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne more izvršiti svojih obveznosti zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin, mora takoj obvestiti najbližji carinski organ o razlogih za neizpolnitev obveznosti in sporočiti, kje se blago nahaja, če ni v celoti izgubljeno, ter v kakšnem stanju je.
(7) Če mora ladja ali zrakoplov iz petega odstavka tega člena zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile začasno pristati v pristanišču oziroma na letališču na carinskem območju in zaradi teh okoliščin ni mogoče izvršiti obveznosti iz prvega odstavka tega člena, mora oseba, ki je pripeljala ladjo ali zrakoplov na carinsko območje ali druga oseba, ki nastopa v njenem imenu, nemudoma obvestiti carinske organe o nastali situaciji.
(8) Carinski organ določi ukrepe, ki jih je treba izvršiti, da se zagotovi carinski nadzor nad blagom iz šestega odstavka tega člena in blagom na ladjah in zrakoplovih v primerih iz sedmega odstavka tega člena ter da se zagotovi, da se blago, če je to potrebno, prepelje do carinskega organa ali drugega mesta, ki ga določi ali odobri carinski organ.”
31. člen
V 31. členu se besede “Posebnosti carinskega nadzora” nadomestijo z besedami “Ukrepi carinskega nadzora in posebnosti”.
32. člen
Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Blago, ki je v skladu z alineo (a) prvega odstavka 30. člena tega zakona pripeljano do carinskega organa ali na drugo mesto, ki ga je določil ali odobril carinski organ, mora oseba, ki je blago vnesla na carinsko območje ali prevoznik, ki je prevzel blago po vnosu na carinsko območje, predložiti carinskemu organu.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka se odpusti, če je to potrebno zaradi izvajanja predpisov o blagu, ki ga potnik nosi s seboj ali o blagu, za katero je začet carinski postopek, ni pa predloženo carinskemu organu.
(3) Blago je lahko predloženo na kakršen koli ustrezen način, ki carinskemu organu omogoča, da lahko nedvoumno ugotovi, kje se prevozno sredstvo in blago nahajata. Blago, ki ni očitno videno in blago, ki se ne prevaža v običajnem prostoru za tovor, je treba predložiti izrecno.”
33. člen
Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) V skladu z dovoljenjem carinskega organa in na način, ki ga določi vlada, je dovoljeno predloženo blago pregledati in odvzeti vzorce, zato da bi se lahko izbrala carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga.
(2) Carinski organ izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na podlagi zahtevka osebi, ki je pooblaščena, da izbere carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga.”
34. člen
Besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če ta zakon ne določa drugače, je treba za blago, predloženo carinskemu organu, vložiti skupno prijavo.
(2) Skupna prijava mora biti vložena, ko je blago predloženo, razen če je carinski organ dovolil, da se skupna prijava vloži naknadno, vendar ne kasneje kot prvi delovni dan po dnevu, ko je bilo blago predloženo.
(3) Skupno prijavo mora vložiti:
(a) oseba, ki je vnesla blago na carinsko območje oziroma prevoznik, ki je prevzel blago po vnosu na carinsko območje ali
(b) oseba, v imenu katere je nastopala oseba iz prejšnje točke.
(4) Ne glede na določbe o uvozu blaga v potniškem prometu in poštnih pošiljk, lahko carinski organi odpustijo obveznost vložitve skupne prijave, če to ne ogroža carinskega nadzora nad blagom in če so pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena izpeljane formalnosti za določitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.”
35. člen
Črta se prvi odstavek 35. člena.
Besedilo dosedanjega drugega odstavka, ki postane prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Skupna prijava se izpolni na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za finance. Kot skupna prijava se lahko, pod pogoji, ki jih določi vlada, uporabljajo tudi komercialni in drugi dokumenti, ki vsebujejo podatke, potrebne za identifikacijo blaga.”
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek se besede “v skladu s pogoji iz drugega odstavka 46. člena tega zakona” nadomestijo z besedami “v skladu s predpisom vlade iz prejšnjega odstavka”.
36. člen
Prvi odstavek 36. člena se črta.
V drugem odstavku, ki postane celotno besedilo tega člena, se besede “vložena carinska deklaracija za izvedbo določenega carinskega postopka” nadomestijo z besedami “vložena zahteva za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga”.
37. člen
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
“36.a člen
(obveznost določitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga)
(1) Za carinsko blago, predloženo carinskim organom je treba določiti carinsko rabo ali uporabo, ki je dovoljena za takšno carinsko blago.
(2) Oseba, ki poseduje začasno hranjeno blago mora skrbeti za to, da bo blago pridobilo eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab.”
38. člen
V prvem odstavku 37. člena se:
– besede “mora deklarant vložiti carinsko deklaracijo” nadomestijo z besedami “je treba vložiti zahtevo”
– številka “30” nadomesti s številko “45”,
– številka “10” pa nadomesti s številko “20”.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Če okoliščine posameznega primera tako zahtevajo, lahko carinski organ skrajša rok iz prejšnjega odstavka ali pa ga podaljša. Podaljšanje roka v skladu s tem odstavkom je mogoče odobriti le toliko, kolikor je to potrebno zaradi izjemnih okoliščin konkretnega primera.”
39. člen
Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:
“37.a člen
(ravnanje s predloženim blagom)
(1) Prekladanje in raztovarjanje s prevoznih sredstev v prostore določene ali odobrene s strani carinskih organov, je dovoljeno le ob predhodnem soglasju carinskih organov.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno v primeru nepredvidene in neposredne nevarnosti. V tem primeru je treba carinske organe nemudoma obvestiti o prekladanju, raztovarjanju ali premeščanju.
(3) Zaradi pregleda blaga in prevoznega sredstva sme carinski organ kadarkoli zahtevati, da se blago razloži ali razpakira.
(4) Premestitev predloženega blaga iz prvotnega položaja ni dovoljena brez dovoljenja carinskega organa.”
40. člen
Besedilo prvega odstavka 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Dokler za predloženo blago ni določena carinsko dovoljena raba ali uporaba, se to blago, od predložitve carinskemu organu v skladu z 32. členom tega zakona dalje, šteje za začasno hranjeno blago (v nadaljevanju: začasno hranjeno blago).”
V drugem odstavku se besedi “v prostorih” nadomesti z besedama “na mestih”.
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Carinski organ lahko od osebe, ki poseduje začasno hranjeno blago zahteva predložitev instrumenta zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga iz 145. ali 146. člena tega zakona.”
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Vlada določi podrobnejša pravila za začasno hrambo blaga v skladu s tem zakonom.”
41. člen
V 39. členu se za besedami “začasno hranjeno, je” doda vejica in besede “ne glede na 33. člen tega zakona,”.
42. člen
Besedilo prvega odstavka 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Carinski organ sprejme potrebne ukrepe v skladu s tem zakonom, vključno z vnovčenjem blaga, če oseba, ki poseduje začasno hranjeno blago ne opravi formalnosti za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v rokih, predvidenih v 37. členu tega zakona.”
V drugem odstavku se besedi “imetnika blaga” nadomestita z besedami “osebe, ki poseduje začasno hranjeno blago.”
43. člen
V 41. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
“(1) Za blago, ki je ob vnosu na carinsko območje v tranzitnem postopku, se ne uporabljajo 30. člen, razen alinee (a) prvega odstavka, ter 32. do 40. člen tega zakona.”
V dosedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek se za besedo “določbe” dodajo besede “33. člena tega zakona ter”.
44. člen
V prvem odstavku 42. člena se besedi “imetnik blaga” v ustreznem sklonu nadomestita z besedami “oseba, ki poseduje blago” v ustreznem sklonu.
45. člen
V naslovu 43. člena se na koncu dodajo besede “in kršitev obveznosti”.
Za besedilom člena, ki postane prvi odstavek se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) V primeru kršitev obveznosti po tem zakonu postane blago, ki je predmet kršitve obveznosti jamstvo za plačilo v zvezi z njim nastalega carinskega dolga.”
46. člen
Besedilo drugega odstavka 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Prejšnji odstavek ne preprečuje uvedbo prepovedi in omejitev v zvezi z vnosom in iznosom blaga iz carinskega območja po posebnih predpisih, predvsem zaradi interesov javne morale, varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varstva nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali zaradi varstva pravic intelektualne lastnine.”
47. člen
Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Za vse blago, ki naj bi bilo predmet carinskega postopka je treba vložiti carinsko deklaracijo za ta postopek.
(2) Domače blago, deklarirano za izvoz, začasni izvoz na oplemenitenje, tranzit ali postopek carinskega skladiščenja je pod carinskim nadzorom od trenutka sprejema carinske deklaracije do trenutka, ko zapusti carinsko območje, je uničeno ali je carinska deklaracija umaknjena.”
48. člen
Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Carinska deklaracija je lahko:
(a) izpolnjena in oddana v pisni obliki,
(b) narejena in oddana z uporabo tehničnih pripomočkov za elektronsko izmenjavo podatkov, če takšno uporabo odobri carinski organ v skladu s predpisom vlade ali
(c) oddana v ustni obliki ali z dejanjem s katerim oseba, ki razpolaga z blagom izrazi svojo namero, da začne določen carinski postopek za zadevno blago, vendar le, če je to dovoljeno v skladu s predpisom vade.
(2) Obliko in način izpolnjevanja carinskih deklaracij določi vlada.”
49. člen
V 47. členu se črta drugi odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se:
– črtajo besede “ne glede na prejšnji odstavek”,
– besede “biti carinski deklarant ta oseba ali oseba, ki odda deklaracijo v imenu te osebe” pa nadomestijo z besedami “carinsko deklaracijo izpolniti ta oseba ali druga oseba za račun prve”.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
50. člen
Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:
“47.a člen
(obveznosti carinskega deklaranta)
Carinski deklarant mora zagotoviti:
1. točnost podatkov, ki jih navaja v carinski deklaraciji,
2. verodostojnost dokumentov in dokazil, ki jih je priložil deklaraciji in
3. spoštovanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz odobritve zahtevanega postopka.”
51. člen
V prvem odstavku 48. člena se beseda “tretjega” nadomesti z besedo “drugega”.
Črta se drugi odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek se beseda “fitopatološka” nadomesti z besedo “fitosanitarna”.
52. člen
Naslov 49. člena se spremeni tako, da se glasi “(prevzem in sprejem carinske deklaracije ter merodajni trenutek)”
V prvem odstavku se:
– za besedo “organ” beseda “mora” nadomesti z besedo “sprejme” in črta beseda “sprejeti” ter
– beseda “tretjega” nadomesti z besedo “drugega”.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ prevzame carinsko deklaracijo preden je blago predloženo carinskemu organu, vendar takšna deklaracija začne učinkovati, ko je blago predloženo.”
V tretjem odstavku se besedi “ob sprejemu” nadomestita z besedama “ob prevzemu”, beseda “pomanjkljivost” v ustreznem sklonu pa se nadomesti z besedama “formalne nepravilnosti” v ustreznem sklonu.
Črta se četrti odstavek. Dosedanji peti odstavek postane četrti.
53. člen
V drugem odstavku 50. člena se besedilo 3. točke nadomesti z naslednjim besedilom:
“3. prepustil blago deklarantu.”
54. člen
V prvem odstavku 51. člena se beseda “izjave” nadomesti z besedo “zahtevka”.
V tretjem odsatvku se besede “minister, pristojen za finance” nadomestijo z besedo “vlada”.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Umik carinske deklaracije ne vpliva na uporabo kazenskih določb.”
55. člen
V 52. členu se črtata tretji in četrti odstavek.
56. člen
V 53. členu se črta četrti odstavek.
57. člen
V prvem odstavku 54. člena se besede “za celotno pošiljko” nadomestijo z besedami “za vse v deklaraciji prijavljeno blago”.
V tretjem odstavku se:
– besede “več različnih vrst blaga” nadomestijo z besedami “blago iz različnih postavk nomenklature carinske tarife” in
– besede “vsako vrsto blaga” nadomestijo z besedami “blago iz vsake postavke”.
58. člen
V prvem odstavku 55. člena se črta beseda “lahko”.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Za ohranitev oziroma nepoškodovanje carinskih oznak sta odgovorna prevoznik ali carinski deklarant.”
59. člen
V prvem odstavku 56. člena se beseda “sprejeta” nadomesti z besedo “potrjena”.
V drugem odstavku se:
– besede “zajetih več vrst blaga” nadomestijo z besedami “zajeto blago iz večih postavk nomenklature carinske tarife” in
– besede “vsako vrsto blaga” nadomestijo z besedami “blago iz vsake postavke”.
V tretjem odstavku se številka “152.” nadomesti s številko “157.a” Na koncu se doda nov stavek, ki se glasi: “Ta odstavek se ne uporablja za postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev.”
V četrtem odstavku se besedi “carinski zavezanec” nadomestita z besedami “carinski deklarant”.
Črta se peti odstavek.
60. člen
V 57. členu se:
– črta beseda “lahko”,
– v 2. točki črtajo besede “iz začasnega skladišča”.
61. člen
Naslov 58. člena se spremeni tako, da se glasi: “(podrobnejši predpisi)”
Besedilo 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Vlada določi podrobnosti v zvezi s carinskimi deklaracijami, njihovim preverjanjem, pregledom blaga ter jemanjem vzorcev.”
62. člen
Besedilo prvega odstavka 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Carinski organ lahko v primerih in na način, ki ga določi vlada, odobri eno od naslednjih poenostavitev:
1. v posameznih primerih opustitev navedbe določenih podatkov v carinski deklaraciji, ki bi morali biti navedeni v skladu z 48. členom tega zakona ali opustitev predložitve določenih dokumentov, ki bi morali biti v skladu z 48. členom tega zakona predloženi skupaj z deklaracijo (nepopolna deklaracija);
2. predložitev komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, skupaj s prošnjo za izvedbo določenega carinskega postopka namesto deklaracije iz 48. člena tega zakona ali uporabo nepopolne deklaracije za začetek dovoljenih carinskih postopkov v določenem obdobju (poenostavljeni postopek deklariranja) ali
3. deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov blaga; v tem primeru lahko carinski organ oprosti deklaranta obveznosti predložitve blaga.”
V drugem odstavku se besede “ugotavljanje njegove istovetnosti” nadomestijo z besedami “identifikacijo blaga ter ugotavljanje njegove narave”.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
“(6) Poenostavitve v zvezi s tranzitnim postopkom se določijo v skladu s predpisom iz 121. člena tega zakona.”
63. člen
Besedilo 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Za carinske deklaracije, ki so narejene in oddane z uporabo tehničnih pripomočkov za elektronsko izmenjavo podatkov v skladu s točko (b) 46. člena tega zakona, ali so bile oddana v ustni obliki ali z drugim dejanjem v skladu s točko (c) 46. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo 48. do 59. člen tega zakona.”
64. člen
Za 60. členom se doda naslov novega 2.a oddelka, ki se glasi:
“2.a oddelek:
Ravnanje drugih državnih organov, pravnih in fizičnih oseb ter ravnanje z odvzetim blagom”
65. člen
Za 61. členom se dodata nova 61.a in 61.b člena, ki se glasita:
“61.a člen
(ravnanje drugih pravnih in fizičnih oseb)
(1) Pravne ali fizične osebe morajo takoj predložiti najbližjemu carinskemu organu blago, za katerega izvedo ali na katerega naletijo, če glede na okoliščine vedo ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je nezakonito vnešeno na carinsko območje ali se tu nezakonito nahaja oziroma uporablja kot da bi bilo sproščeno v prosti promet.
(2) Če carinski organ izve za blago iz prejšnjega odstavka, nemudoma izvede ukrepe, ki so potrebni, da vzpostavi zakonito stanje.
61.b člen
(prodaja ali brezplačen odstop odvzetega blaga)
(1) Blago, ki je odvzeto po določbah tega zakona, se praviloma da na prodaj. Izjemoma lahko vlada odvzeto blago brezplačno odstopi državnim organom in človekoljubnim organizacijam, če to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti, če pa gre za predmete zgodovinske, arheološke, etnografske, kulturne, umetniške ali znanstvene vrednosti pa javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine.
(2) Natančnejše predpise o pogojih in načinu prodaje in o ravnanju z blagom iz prejšnjega odstavka ter o razdelitvi s prodajo pridobljenih sredstev določi vlada.”
66. člen
V drugem odstavku 62. člena se beseda “pregleda” nadomesti z besedo “preveri”, beseda “postopke” pa z besedo “posle”.
Za dosedanjim drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Če naknadno preverjanje deklaracij pokaže, da je bila odločitev o zadevnem carinskem postopku sprejeta na podlagi netočnih ali nepopolnih informacij, carinski organi sprejmejo potrebne ukrepe, da uredijo nastalo situacijo v skladu z novimi informacijami, ki so jim na razpolago.”
67. člen
Besedilo tretjega odstavka 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Blago, sproščeno v prosti promet izgubi status domačega blaga, če je plačana carina, ki je predpisana za takšno blago povrnjena ali plačilo carinskega dolga odpuščeno:
– v okviru postopka uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz v obliki povračila plačane carine;
– v skladu z osmim odstavkom 158. člena tega zakona zaradi poškodb na blagu oziroma ker blago ne ustreza določbam pogodbe;
– v drugih primerih, predvidenih v 158. členu tega zakona, kjer je povrnitev uvoznih dajatev ali odpustitev carinskega dolga pogojena z izvozom oziroma ponovnim izvozom blaga oziroma odobritvijo kakšne druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.”
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
“(4) Blago sproščeno v prosti promet izgubi status domačega blaga tudi, če je carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet umaknjena potem, ko je bilo blago že prepuščeno.
(5) Vlada določi podrobnosti v zvezi s sprostitvijo blaga v prosti promet in spremembo carinskega statusa blaga.”
68. člen
V 65. členu se črta drugi odstavek. Dosedanji prvi odstavek postane celotno besedilo člena.
69. člen
V prvem odstavku 66. člena se:
– številka “11.” nadomesti s številko “10.”.
– v 1. točki za besedico “za” doda beseda “nekomercialno”.
70. člen
Za 67. členom se v naslovu 3. podpoglavja na koncu dodajo besede “in odložni postopki”.
71. člen
Besedilo drugega odstavka 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Za uporabo katerega koli carinskega postopka z ekonomskim učinkom je potrebno dovoljenje carinskega organa.”
Črta se tretji odstavek.
72. člen
Besedilo 2. točke prvega odstavka 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
“2. stroški, ki jih imajo carinski organi v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z ekonomskimi koristmi odobritve postopka.”
Črta se tretji odstavek.
73. člen
Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
“69.a člen
(carinsko obravnavanje pridobljenih proizvodov)
V primerih določenih v skladu z drugim stavkom prve točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se šteje, da je za blago ali proizvode pridobljene iz blaga v odložnem postopku, začet isti postopek.”
74. člen
V prvem odstavku 70. člena se besede “Oseba, kateri je dovoljenje izdano (v nadaljevanju: upravičenec)” nadomesti z besedama “Imetnik dovoljenja”.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Carinski organ lahko začetek odložnega postopka za določeno blago pogojuje s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila morebitnega carinskega dolga.”
V tretjem odstavku se beseda “upravičenca” nadomesti z besedo “imetnika dovoljenja”.
75. člen
Naslov 71. člena se spremeni tako, da se glasi: “(zaključek odložnega carinskega postopka z ekonomskim učinkom)”.
V prvem odstavku se beseda “Carinski” nadomesti z besedo “Odložni”.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Odložni postopek z ekonomskim učinkom se konča tudi z razveljavitvijo dovoljenja za izvajanje odložnega postopka z ekonomskim učinkom v skladu s 6.d členom tega zakona.”
V tretjem odstavku se:
– besede “iz prejšnjega odstavka” nadomestijo z besedami “razveljavitve dovoljenja lahko”,
– besedi “carinski deklarant” nadomestita z besedama “imetnik dovoljenja”,
– besedi “carinski postopek” nadomestita z besedama “odložni postopek”.
V petem odstavku se:
– besedi “carinski deklarant” nadomestita z besedama “imetnik dovoljenja”,
– za besedama “carinski organ” dodajo besede “sprejme vse potrebne ukrepe za ureditev primera” in črta besedilo do konca stavka.
76. člen
Besedilo 2. točke 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
“2. domače blago, za katerega je v skladu s posebnimi predpisi določeno, da je z začetkom postopka carinskega skladiščenja potrebno zanj uporabiti ukrepe, ki se običajno uporabijo pri izvozu blaga.”
77. člen
Besedilo drugega odstavka 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Vlada v predpisu iz 72. člena tega zakona določi primere, v katerih se za blago iz 73. člena tega zakona lahko začne postopek carinskega skladiščenja, ne da bi bilo skladiščeno v carinskem skladišču.”
78. člen
V drugem odstavku 75. člena se črtajo besede “domača ali tuja”.
79. člen
V tretjem odstavku 76. člena se besede “dati v hrambo v carinsko skladišče” nadomestijo z besedami “začeti postopek carinskega skladiščenja”.
80. člen
V prvem odstavku 77. člena se besede “podatke, ki dokazujejo ekonomske učinke obstoja takšnega skladišča,” nadomestijo z besedami “podatke o gospodarski upravičenosti takšnega skladišča,”.
V drugem odstavku 77. člena se črtajo besede “druge” ter “splošne in posebne”.
81. člen
V prvem odstavku 79. člena se besede “iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena” nadomestijo z besedami “iz 1. ali 2. točke oziroma 1. in 2. točke prvega odstavka 78. člena tega zakona”.
82. člen
V prvem odstavku 80. člena se za besedo “izjemoma” dodajo vejica in besede “če obstojijo ekonomski razlogi in carinski nadzor ni ogrožen,”
Črta se drugi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedilo “o blagu iz prvega odstavka vodi posebna evidenca, kot je to določeno s predpisom iz 81. člena tega zakona” nadomesti z besedilom: “blago iz prvega odstavka evidentira v skladu z 81. členom tega zakona”.
83. člen
Besedilo prvega odstavka 81. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Imetnik carinskega skladišča mora o blagu, za katero je začet postopek carinskega skladiščenja voditi evidence v obliki in na način, ki ga določi vlada.”
84. člen
Besedilo 82. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Praviloma se blago lahko hrani v carinskem skladišču brez časovne omejitve.
(2) V izjemnih primerih lahko carinski organ določi rok, v katerem mora depozitar začeti novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo za skladiščeno blago.
(3) V predpisu iz 72. člena tega zakona lahko vlada določi posebne roke za postopek carinskega skladiščenja za blago iz 2. točke 73. člena tega zakona.”
85. člen
V prvem odstavku 83. člena se za besedo “prodajo” postavi pika in črta besedilo do konca odstavka.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Domače blago iz 2. točke 73. člena tega zakona, za katero veljajo posebni ukrepi kmetijske politike, je lahko predmet le tistih postopkov in ravnanj, ki so izrecno dovoljena za to blago.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedi “prejšnjim odstavkom” nadomesti z besedami “prvim in drugim odstavkom tega člena.”
Besedilo dosedanjega tretjega odstavka, ki postane četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(4) Postopke in ravnanja iz prvega in drugega odstavka tega člena določi vlada.”
86. člen
V naslovu 84. člena se pred besedo “premeščanje” dodajo besede “začasna odstranitev in”.
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Carinski organ lahko dovoli premestitev carinsko skladiščenega blaga iz enega carinskega skladišča v drugo skladišče istega tipa.”
87. člen
V naslovu 85. člena se za besedo “vrednost” dodata besedi “in narava”.
V prvem odstavku se za besedami “v zvezi z” doda beseda “uvoznim”.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
“(3) Za uvozno blago, ki bo sproščeno v prosti promet v skladu s 3. točko prvega odstavka 59. člena tega zakona se za uporabo 151. člena tega zakona upošteva tista narava, carinska vrednost in količina blaga, ki so veljale v trenutku začetka postopka carinskega skladiščenja za to blago.
(4) Prejšnji odstavek se uporablja, če so bile podlage za določitev carinskega dolga določene ali priznane v času, ko je bil za blago začet postopek carinskega skladiščenja, razen če deklarant zahteva uporabo podlag v trenutku nastanka carinskega dolga.
(5) Tretji odstavek tega člena ne vpliva na naknadno kontrolo deklaracij v skladu z 62. členom tega zakona.”
88. člen
V prvem odstavku 87. člena se črtajo besede “in prihajajo nanj”.
Besedilo drugega odstavka se spremeni, tako da se glasi:
“(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko carinski organ izda samo pod naslednjimi posebnimi pogoji:
1. predvidena prosta carinska prodajalna se nahaja na letališču, odprtem za mednarodni promet ali v pristanišču, odprtem za mednarodni promet na lokaciji, ki zagotavlja ustrezen carinski nadzor in onemogoča dostop nepooblaščenim osebam,
2. bodoči imetnik proste carinske prodajalne predloži zadovoljive dokaze za to, da bodo lahko spoštovani pogoji, pod katerimi lahko poslujejo proste carinske prodajalne.”
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Imetnik proste carinske prodajalne sme posameznemu potniku ob vsakem nakupu prodati le takšno količino tobačnih izdlekov, alkoholnih pijač ter parfumov, kot je količina tega blaga, za katero potnik v potniškem prometu lahko uveljavlja pravico do carinske oprostitve.”
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda “hrambo” nadomesti z besedo “skladiščenje”.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
89. člen
Črta se 88. člen.
90. člen
Besedilo 2. točke 89. člena se spremeni tako, da se glasi:
“2. carinsko blago, namenjeno za ponoven izvoz v obliki pridobljenih proizvodov, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev in ne da bi se zanj izvajali ukrepi trgovinske politike (sistem odloga plačila carine).”
Črta se 3. točka.
91. člen
V prvem odstavku 90. člena se črta zadnji stavek.
V tretjem odstavku se beseda “izbere” nadomesti z besedami “odloči, ali bo zahteval”.
Črtata se četrti in peti odstavek.
92. člen
V 2. točki prvega odstavka 91. člena se za besedama “pred uvozom” doda beseda “uvoznega”.
93. člen
V prvem odstavku 92. člena se črtajo besede “1. do 3. točke”.
V drugem odstavku se v 1. točki:
– za besedo “sedežem” dodajo besede “oziroma stalnim prebivališčem” in
– na koncu podpičje nadomesti s piko in doda nov stavek, ki se glasi: “Vendar pa se dovoljenje lahko izda tudi osebi, ki nima sedeža oziroma stalnega prebivališča v Sloveniji, če gre za uvoz blaga nekomercialnega značaja;”
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Ne glede na 3. točko prejšnjega odstavka, gospodarskih pogojev ni treba dokazovati ali preverjati v primeru, ko se dovoljenje za uvoz zaradi izvoza zahteva zaradi izvedbe oplemenitenja, dogovorjenega s pogodbo med domačo in tujo osebo, če plačilo za opravljeno oplemenitenje ne zajema drugega kot plačilo stroškov oplemenitenja (začasni uvoz na oplemenitenje).”
94. člen
V 93. členu se v prvem odstavku črtajo besede “vendar ne sme biti daljši od dvanajst mesecev”.
V drugem odstavku se za besedo “dnem” črta vejica, besede “ko je odobren” pa nadomestijo z besedami “prepustitve blaga v”. V drugem stavku pa se črta beseda “pravočasne”.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Zaradi poenostavitve lahko carinski organ v dovoljenju določi, da roki, ki pričnejo teči med koledarskim mesecem ali četrtletjem, potečejo zadnjega dne naslednjega koledarskega meseca ali četrtletja.”
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek se beseda “tuje” nadomesti z besedo “carinsko”.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
95. člen
V naslovu 94. člena se besedi “evidence normativov” nadomestita z besedo “normativi”.
Besedilo 94. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
“(1) Carinski organ določi normativ porabe carinskega blaga ali, če je to primerneje, metodo za določitev takšnega normativa. Normativ porabe se določa na podlagi dejanskih okoliščin v katerih se ali naj bi se izvajale proizvodne operacije.
(2) Če to okoliščine primera dopuščajo in predvsem v primeru, kjer gre za proizvodne operacije, ki se izvajajo običajno in v skladu z jasno določenimi tehničnimi pogoji in pri katerih se uporablja blago bistveno enotnih značilnosti ter katerih rezultat je proizvodnja pridobljenih proizvodov enotne kvalitete, se lahko s predpisom iz 72. člena tega zakona določijo standardni normativi porabe. Le-ti se določijo na podlagi vnaprej preverjenih dejanskih podatkov.”
96. člen
Besedilo 95. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Uvoženo blago v nespremenjenem stanju in pridobljeni proizvodi se lahko sprostijo v prost promet v skladu z določbami tega zakona in predpisom iz 72. člena tega zakona, ki veljajo za sprostitev v prosti promet.”
97. člen
V prvem odstavku 96. člena se črtajo besede “ali na oplemenitenje začasno uvoženo blago”.
Besedilo drugega odstavka 96. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Če nastane obveznost plačila carinskega dolga za ponovno uvožene proizvode, se obračunajo:
1. uvozne dajatve za pridobljene proizvode ali nespremenjeno uvozno blago v skladu s 97. in 97.a členom tega zakona in
2. uvozne dajatve za proizvode, ponovno uvožene po predelavi izven carinskega območja v skladu z določbami, ki se nanašajo na postopek začasnega izvoza na oplemenitenje, pod enakimi pogoji, kot če bi bili proizvodi izvoženi po tem postopku in pred izvozom sproščeni v prosti promet.”
98. člen
Besedilo prvega odstavka 97. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
“(1) Če nastane carinski dolg, se višina dolga določi na osnovi podlag za določitev uvoznih dajatev, ki so veljale za carinsko blago v času sprejema carinske deklaracije za postopek uvoza zaradi izvoza za to blago.”
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Če nastane carinski dolg v zvezi s pridobljenimi proizvodi ali uvoženim blagom v nespremenjenem stanju, se za zapadle uvozne dajatve obračunajo tudi kompenzacijske obresti.”
99. člen
Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi:
“97.a člen
(posebni primeri določitve carinskega dolga)
(1) Ne glede na 97. člen tega zakona, se:
(a) za pridobljene proizvode obračunajo uvozne dajatve, ki se plačujejo zanje, če:
– so pridobljeni proizvodi sproščeni v prost promet in so uvrščeni na seznam, ki je določen s predpisom iz 72. člena tega zakona, vendar le, če so v sorazmerju z izvoženim delom pridobljenih proizvodov, ki niso uvrščeni na ta seznam. Imetnik dovoljenja lahko zahteva, da se dajatve za te proizvode določi v skladu s 97. členom tega zakona;
– so predmet posebnih kmetijskih dajatev, vendar le, če tako določa predpis iz 72. člena tega zakona;
(b) za pridobljene proizvode, za katere je bil začet kateri od odložnih postopkov ali so bili vnešeni v prosto carinsko cono, obračunajo uvozne dajatve, ki se določijo v skladu s predpisi, veljavnimi za zadevni carinski postopek ali za proste carinske cone. Ne glede na to točko:
– lahko upravičena oseba zahteva, da se dajatve obračunajo v skladu s 97. členom;
– mora, v primeru, ko je bila za pridobljene proizvode začeta druga carinsko dovoljena raba ali uporaba kot pa je predelava pod carinskim nadzorom, biti znesek obračunanih uvoznih dajatev vsaj enak znesku, ki se izračuna v skladu s 97. členom tega zakona;
(c) za pridobljene proizvode obračunajo uvozne dajatve v skladu s predpisi, ki veljajo za postopek predelave pod carinskim nadzorom, če bi za uvoženo blago lahko bil odobren ta postopek;
(d) za pridobljene proizvode uporabi ugodnejše obravnavanje zaradi posebne uporabe za katero so namenjeni, če bi enako uvoženo blago bilo predmet takšnega ugodnejšega obravnavanja;
(e) za pridobljene proizvode lahko uveljavi oprostitev plačila carine, če bi takšno oprostitev bilo mogoče uveljaviti v skladu s 159. do 166. členom tega zakona ali mednarodno pogodbo za enako uvoženo blago.”
100. člen
V prvem odstavku 98. člena se:
– črtajo besede “začasen uvoz blaga na oplemenitenje ali” ter
– številka “152.” nadomesti s številko “157.a”
101. člen
V prvem odstavku 99. člena se:
– črtajo besede “Upravičenec lahko zahteva” in
– za besedo “dolga” dodajo besede “v okviru postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu povračila carine se lahko zahteva”.
V drugem odstavku se beseda “zahteval” nadomesti z besedo “uveljavil”.
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Če se uporabi sistem povračila carine, se določbe 2. točke prvega odstavka, drugi in četrti odstavek 91. člena, tretji odstavek 93. člena, 95. in 97. člen, druga alinea točke (a) in točka (c) prvega odstavka 97.a člena ter 99.a člen ne uporabljajo.”
V petem odstavku se v 2. točki črtajo besede “izvoženo ali” ter besede “začasnega uvoza na oplemenitenje oziroma”.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
“(7) Pridobljeni proizvodi ali uvoženo blago v nespremenjenem stanju se lahko sprostijo v prosti promet, potem ko je bil zanje že začet carinski postopek ali so bili vnešeni v prosto carinsko cono v skladu s petim odstavkom tega člena, v primerih, ki jih določi vlada. V teh primerih se, ne glede na točko (b) prvega odstavka 97.a člena tega zakona, šteje, da je carinski dolg enak znesku v skladu s tem členom povrnjenih oziroma odpuščenih dajatev.
(8) Za določitev zneska uvoznih dajatev, ki jih je treba povrniti ali njihovo plačilo odpustiti, se primerno uporablja prva alinea točke (a) prvega odstavka 97.a člena tega zakona.”
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane deveti odstavek se besede “v enem letu” nadomestijo z besedami “v šestih mesecih”.
102. člen
Za 99. členom se doda nov 99.a člen, ki se glasi:
“99.a člen
(uporaba drugih določb)
Postopek uvoza zaradi izvoza (sistem odloga plačila carine) se uporablja tudi z namenom, da so pridobljeni proizvodi lahko oproščeni plačila izvoznih dajatev, katere bi bilo treba plačati za enake proizvode, pridobljene iz domačega blaga namesto uvoženega.”
103. člen
Besedilo 100. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Postopek predelave pod carinskim nadzorom omogoča, da se uporabi uvoženo blago na carinskem območju za predelavo, ki spremeni njegovo naravo ali obliko, ne da bi bilo uvoženo blago zavezano plačilu carine ali predmet drugih ukrepov trgovinske politike in dovoljuje, da se proizvode, ki so rezultat takšne predelave, sprosti v prost promet pri tem pa so ti proizvodi zavezani plačilu carine po stopnji, ki je predpisana zanje (v nadaljevanju: predelani proizvodi).”
104. člen
V 1. točki tretjega odstavka 101. člena se za besedo “sedež” dodajo besede “oziroma stalno prebivališče”.
V 5. točki tretjega odstavka se beseda “proizvodnjo” nadomesti z besedama “predelovalne dejavnosti”.
105. člen
Besedilo 103. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Če nastane carinski dolg glede nespremenjenega uvoženega blaga ali vmesnih proizvodov glede odobrenega postopka predelave pod carinskim nadzorom, se višina carinskega dolga določi na osnovi podlag za določitev uvoznih dajatev, ki so veljale za uvoženo blago v času sprejema deklaracije za začetek postopka predelave pod carinskim nadzorom.”
106. člen
V 105. členu se besede “Upravičenec lahko v postopku začasnega uvoza” nadomestijo z besedami “V postopku začasnega uvoza se lahko”.
107. člen
Besedilo prvega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Carinski organ določi rok, v katerem mora biti začasno uvoženo blago ponovno izvoženo ali zanj dovoljena druga oblika carinsko dovoljene rabe ali uporabe.”
V drugem odstavku 107. člena se številka “12” nadomesti s številko “24” in na koncu doda nov stavek, ki se glasi: “Carinski organi lahko v soglasju z deklarantom določi tudi krajši rok začasnega uvoza.”
V tretjem odstavku se besedi “upravičene okoliščine” nadomestita z besedama “izjemne okoliščine”.
108. člen
Besedilo prvega odstavka 108. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Popolna oprostitev plačila carine pri začasnem uvozu se lahko, v skladu s pogoji in roki, določenimi v predpisu iz 72. člena tega zakona odobri za:
1. poklicno opremo,
2. blago za razstavljanje ali uporabo na razstavi, sejmu ali podobni prireditvi,
3. pedagoški material in znanstveno opremo,
4. medicinsko, kirurško in laboratorijsko opremo,
5. material za pomoč ob nesrečah,
6. embalažo,
7. kalupe, matrice, klišeje, slike, modele, skice in podobne predmete,
8. instrumente za merjenje in testiranje ter podobne proizvode,
9. specialno orodje in instrumente za proizvodnjo blaga, ki bo v celoti izvoženo,
10. vsakovrstne blago, predmet preizkušanja, raziskovanja ali predstavitev, vendar ne za pridobitne dejavnosti,
11. vsakovrstno blago za izvajanje preizkusov, raziskav ali predstavitev, vendar ne za pridobitne dejavnosti,
12. vzorce blaga,
13. nadomestna proizvodna sredstva,
14. rabljeno blago za prodajo na dražbi,
15. blago, začasno uvoženo na podlagi pogodbe o kupu na poskušnjo,
16. umetniške in zbirateljske predmete ter starine za razstavljanje in morebitno prodajo,
17. pošiljke konfekcijskih izdelkov iz krzna, dragih kamnov, preprog in zlatarskih izdelkov, poslanih na ogled, če njihove posebne karakteristike preprečujejo, da bi bili uvoženi kot vzorci,
18. pozitivi kinematografskih filmov, posneti in razviti ter drugi posneti nosilci slike namenjeni za predvajanje pred komercialno uporabo,
19. filme, magnetne trakove in žice ter druge nosilce zvoka ali slike, namenjene za dopolnitev s tonskim zapisom, za sinhroniziranje ali kopiranje,
20. filme, ki prikazujejo naravo ali delovanje tujega proizvoda ali opreme, če niso namenjeni javnemu predvajanju za plačilo;
21. nosilce podatkov, poslane brezplačno za uporabo pri avtomatski obdelavi podatkov;
22. predmete (vključno z vozili), ki so zaradi svoje vrste in narave neprimerni za kakršne koli namene, razen za oglaševanje določenih proizvodov ali določenih namenov,
23. predmete za osebno rabo potnikov med potovanjem in predmete za šport,
24. turistični reklamni material,
25. opremo in vsakovrstne žive živali za posebej določene namene,
26. razvedrilni material za pomorščake,
27. raznovrstno opremo, ki se uporablja pod nadzorom in odgovornostjo upravnih organov za gradnjo, popravilo ali vzdrževanje infrastrukture splošnega pomena v mejnih območjih,
28. blago, ki glede na posebne okoliščine primera, nima nikakršnega ekonomskega pomena,
29. prevozna sredstva,
30. predmete za gospodinjstvo, ki jih začasno uvažajo tuje fizične osebe, ki prihajajo na začasno bivanje v Slovenijo.”
Črtajo se drugi do četrti odstavek 108. člena. Dosedanji prvi odstavek postane celotno besedilo tega člena.
109. člen
Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:
“108.a člen
(delna oprostitev plačila carine)
(1) Delna oprostitev plačila carine se lahko odobri pri začasnem uvozu blaga, ki ostane v lasti tuje osebe in ni navedeno v 108. členu tega zakona.
(2) Vlada določi natančnejše pogoje za uveljavljanje delne oprostitve plačila carine v skladu s tem oddelkom.
(3) Vlada lahko v primerih, ko je to potrebno zaradi ohranjanja proizvodnje v državi in varovanja bistvenih interesov domačih proizvajalcev podobnega blaga (gospodarski pogoji) določi listo blaga, za katerega pri začasnemu uvozu ni mogoče zahtevati delne oprostitve plačila carine.”
110. člen
V prvem odstavku 109. člena se za besedo “določi” dodajo besede “za vsak mesec ali vsak začeti mesec začasnega uvoza” in črta drugi stavek.
Črtata se peti in šesti odstavek.
111. člen
Za 109. členom se doda nov 109.a člen, ki se glasi:
“109.a člen
(zavarovanje plačila carinskega dolga)
(1) Imetnik dovoljenja mora za začasni uvoz blaga predložiti carinskemu organu ustrezen instrument zavarovanja za zagotovitev plačila morebitnega carinskega dolga v skladu s 157.a členom tega zakona.
(2) Pogoje, pod katerimi ni treba predložiti instrumenta zavarovanja v skladu s prejšnjim odstavkom, določi vlada v predpisu iz 72. člena tega zakona.”
112. člen
Besedilo prvega odstavka 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če nastane carinski dolg v zvezi z začasno uvoženim blagom, se ta določi na osnovi podlag za določitev carinskega dolga, ki so veljale za to blago v času sprejema carinske deklaracije za začasni uvoz blaga. V primerih iz prvega odstavka 108. člena tega zakona se višina carinskega blaga določi na osnovi podlag za določitev carinskega dolga, ki so veljale na dan nastanka carinskega dolga.”
V drugem odstavku se za besedami “je višina carinskega dolga” dodajo besede “za zadevno začasno uvoženo blago”.
113. člen
Besedilo prvega odstavka 111. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Ne glede na 96. člen in 117. člen tega zakona, postopek začasnega izvoza blaga na oplemenitenje dovoljuje upravičencu, da se domače blago začasno izvozi iz carinskega območja, da bi bilo oplemeniteno in da se proizvode, ki so rezultat teh proizvodnih operacij, vrne na carinsko območje in sprosti v prost promet s popolno ali delno oprostitvijo plačila carine.”
114. člen
V 2. točki prvega odstavka 112. člena se besede “zaradi narave končne uporabe blaga” nadomestijo z besedami “zaradi uporabe blaga v posebne namene”.
115. člen
Besedilo prvega odstavka 113. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Carinski organi dovolijo začasni izvoz na oplemenitenje na zahtevo osebe, ki naroči izvajanje oplemenitenja.”
V drugem odstavku se:
– besedi “prvi odstavek” nadomestita z besedama “prejšnji odstavek”
– besedi “nadomestni proizvodi” nadomestita z besedami “pridobljeni proizvodi”,
– besedilo v oklepaju pa se nadomesti z naslednjim besedilom “(samo glede blaga po poreklu iz Slovenije v smislu 11.a do 14. člena tega zakona)”
116. člen
V prvem odstavku 114. člena se črta beseda “pravočasno”.
117. člen
V prvem odstavku 115. člena se za besedo “odobri” dodajo besede “v skladu z drugim odstavkom tega člena”.
V tretjem odstavku se besede “na podlagi drugih podatkov” nadomestijo z besedami “na osnovi drugih podlag za določitev uvoznih dajatev”.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
“(5) Če je bilo začasno izvoženo blago, preden je bil zanj začet postopek začasnega izvoza na oplemenitenje, sproščeno v prosti promet po nižji carinski stopnji zaradi namena njegove uporabe in so pogoji za njeno uporabo še vedno izpolnjeni, se vrednost, ki jo je treba odšteti določi v višini uvoznih dajatev, ki so bile dejansko zaračunane v trenutku, ko je bilo blago sproščeno v prosti promet.”
Besedilo dosedanjega petega odstavka, ki postane šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(5) Če je predmet proizvodne operacije popravilo začasno izvoženega blaga, je lahko to blago sproščeno v prosti promet s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, če se pristojnemu carinskemu organu dokaže, da je bilo popravilo brezplačno zaradi pogodbene ali zakonske garancijske obveznosti ali zaradi proizvodne napake. Ta ugodnost se ne more uporabiti, če je bila takšna napaka upoštevana že pri prvi sprostitvi blaga v prosti promet.”
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
118. člen
V naslovu 116. člena se na koncu dodajo besede “in carinske ugodnosti”
V prvem odstavku se za besedo “carine” dodajo besede “ali bi se lahko zanj uporabila znižana carinska stopnja”.
V drugem odstavku 116. člena se številka “116.” nadomesti s številko “115.”.
119. člen
V drugem odstavku 117. člena se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: “razen blaga, ki je predmet ukrepov kmetijske politike ali posebnih pravil, ki veljajo za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov.”
V tretjem odstavku 117. člena se za besedo “veljajo” doda besedilo “ne glede na 119. člen tega zakona,”.
V šestem odstavku se besedica “bo” nadomesti z besedami “naj bi bilo”.
V sedmem odstavku se besede “zaradi garancije ali proizvodne napake” nadomestijo z besedami “na podlagi pogodbene ali zakonske garancijske obveznosti ali zaradi proizvodne napake.”
120. člen
Besedilo 118. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Če se pri predhodnem uvozu v skladu s četrtim in petim odstavkom prejšnjega člena uvozne dajatve plačajo v skladu z drugim do četrtim odstavkom 115. člena ali 116. členom tega zakona, se vrednost, ki jo je treba odšteti, določi na osnovi podlag za obračun uvoznih dajatev, ki so veljale za začasno izvoženo blago na dan sprejema carinske deklaracije za začetek carinskega postopa začasnega izvoza blaga na oplemenitenje.”
121. člen
Za 118. členom se doda nov 118.a člen, ki se glasi:
“118.a člen
(uporaba določb v druge namene)
Postopki, predvideni v okviru postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se uporabljajo tudi z namenom izvajanja ne-tarifnih ukrepov trgovinske politike.”
122. člen
V drugem odstavku 120. člena se:
– za besedo “vse” doda beseda “domače” in
– za besedama “tranzitnega blaga” dodajo besede “iz 126. člena tega zakona”.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Vlada določi podrobnosti v zvezi z izvajanjem izvoznega postopka in določi primere ter pogoje pod katerimi za blago, ki zapušča carinsko območje, ni treba vložiti izvozne deklaracije.”
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
123. člen
Za 120. členom se doda nov 120.a člen, ki se glasi:
“120.a člen
(pristojni carinski organ)
Izvozna carinska deklaracija se praviloma vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen za carinski nadzor tam, kjer je blago pakirano ali naloženo zaradi izvoza oziroma tam, kjer ima izvoznik svoj sedež ali stalno prebivališče. Izjeme določi vlada.”
124. člen
Prvi odstavek 121. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) V okviru tranzitnega carinskega postopka se lahko prenese od enega do drugega kraja na carinskem območju:
(a) carinsko blago, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali bilo predmet drugih ukrepov trgovinske politike ter
(b) domače blago, ki je predmet posebnih ukrepov zaradi izvoza in v zvezi s katerim so bile izpolnjene izvozne carinske formalnosti.”
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
“(3) Tranzit blaga v skladu s tem podpoglavjem je mogoč:
(a) z uporabo enotne carinske listine, izpolnjene v skladu s predpisom iz 46. člena tega zakona;
(b) z uporabo zvezka TIR, če se je prevoz začel ali se konča izven carinskega območja ali če gre za pošiljke blaga, ki morajo biti razložene na carinskem območju in so prepeljane skupaj z blagom, ki bo razloženo v drugi državi ali če gre za prevoz med dvema krajema na carinskem območju preko tujega carinskega območja;
(c) z uporabo zvezka ATA kot tranzitnega dokumenta;
(d) po pošti (vključno s paketno pošto);
(e) z uporabo drugih dokumentov, če je tako določeno s predpisom, ki ureja poenostavitve formalnosti v tranzitnih postopkih.
(4) 121. do 125. člen tega zakona se uporabljajo ne glede na posebne določbe glede prevoza blaga v okviru carinskih postopkov z ekonomskim učinkom.
(5) Vlada določi podrobnejša pravila za izvajanje tranzitnega postopka, poenostavitve formalnosti v tranzitnih postopkih in izjeme od posameznih pravil.”
125. člen
Za prvim odstavkom 122. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) 121. do 125. člen tega zakona se uporabljajo tudi za blago, ki se prevaža preko tujega carinskega območja, če je prevoz preko tega območja opravljen na podlagi tranzitnega dokumenta, izdanega na carinskem območju. V tem primeru se izvajanje tranzitnega postopka prekine dokler je blago na tujem carinskem območju.”
126. člen
Črta se 123. člen.
127. člen
V prvem odstavku 124. člena se:
– beseda “vstopnem” nadomesti z besedo “odhodnem”,
– beseda “carine” pa nadomesti z besedami “uvoznih dajatev v skladu s 157.a členom tega zakona”.
128. člen
V prvem odstavku 125. člena se za besedo “zavezanec” doda besede “(glavni zavezanec)”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Carinski organ lahko kot poseben ukrep carinskega nadzora določi tudi posebno pot, po kateri mora blago potovati, zavezanec pa mora zagotoviti, da bo blago prepeljano po tej poti.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedi “prejšnjega odstavka” nadomestita z besedami “prvega in drugega odstavka tega člena”.
129. člen
V prvem odstavku 126. člena se črtajo besede “v tranzitnem postopku”.
V drugem odstavku se številka “123.” nadomesti s številko “122.”
130. člen
Nad 127. členom se doda nov naslov oddelka: “1. oddelek: Splošno”.
131. člen
Besedilo 127. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Prosta carinska cona je del carinskega območja, ki je ločen od preostalega carinskega območja in v katerem se šteje:
(a) da, glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike, ki se uporabljajo ob uvozu, carinsko blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni deklarirano za sprostitev v prosti promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače, kot pod pogoji in na način, kot ga določajo carinski predpisi
(b) da se za domače blago, če tako določajo posebni predpisi, z vnosom v prosto carinsko cono uporabijo ukrepi, ki se praviloma uporabijo za izvoz blaga.”
132. člen
Besedilo prvega odstavka 128. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Vlada lahko na predlog katerekoli domače pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelja) izda predhodno soglasje za ureditev določenega dela carinskega območja kot proste carinske cone in istočasno določi prostorsko omejitev proste carinske cone.”
V tretjem odstavku se beseda “odvzame” nadomesti z besedama “razveljavi ali spremeni”, besede “in uporabniki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več” pa se nadomestijo z besedami “ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več”.
Črta se četrti odstavek.
133. člen
Naslov in besedilo 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
“129. člen
(začetek dela proste carinske cone)
(1) Ustanovitelj lahko začne z delom v prosti carinski coni, ko vlada izda predhodno sloglasje iz prejšnjega člena, pridobi odločbo Carinske uprave v skladu s 129.a členom tega zakona ter pridobi uporabno dovoljenje v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja je treba priložiti tudi odločbo Carinske uprave, s katero le-ta ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v prosti carinski coni.”
134. člen
Za 129. členom se doda nov 129.a člen, ki se glasi:
“129.a člen
(odločba Carinske uprave)
(1) Carinska uprava izda odločbo iz prejšnjega člena s katero dovoli začetek poslovanja nove proste carinske cone ali spremenjene proste carinske cone, če so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v prosti carinski coni ter zagotovljeni ustrezni prostori za delo carinskih organov.
(2) Carinska uprava opravi pregled objektov, namenjenih zagotavljanju izvajanja carinskega nadzora v prosti carinski coni v roku 30 dni od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.
(3) Carinska uprava v roku 8 dni po opravljenem pregledu izda zapisnik o ugotovitvah glede izpolnjevanja pogojev za carinski nadzor, v katerem določi tudi rok za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Na podlagi zapisnika Carinska uprava izda odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v prosti carinski coni ali zahtevku ne ugodi.
(4) Ustanovitelj proste carinske cone je prisoten pri pregledu poslovnih prostorov.”
135. člen
Naslov 130. člena se spremeni tako, da se glasi: “(ograditev proste carinske cone, vhodi in izhodi ter posegi v prostor)”.
Besedilo prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Razen v primerih iz 130.a člena tega zakona mora biti prosta carinska cona ograjena in označena.”
136. člen
Za 130. členom se dodajo novi 130.a do 130.c členi, ki se glasijo:
“130.a člen
(odprte proste carinske cone)
(1) Vlada lahko določi odprto prosto carinsko cono, v kateri se izvajajo carinske kontrole in formalnosti ter upoštevajo pravila za določitev carinskega dolga, kot je to določeno za carinska skladišča. Za takšne proste carinske cone se ne upoštevajo drugi odstavek 130., 133., 137.d in 140.b člen tega zakona.
(2) Proste carinske cone iz prejšnjega odstavka se ne štejejo za proste carinske cone iz 29., 30. oziroma 147. člena tega zakona.
(3) Kadar drugi predpisi urejajo proste carinske cone, se te določbe ne nanašajo na proste carinske cone iz tega člena.
130.b člen
(izvajanje carinske kontrole)
(1) Če so proste carinske cone ograjene, so ograja, vhodi in izhodi iz prostih carinskih con pod carinskim nadzorom.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom so osebe in prevozna sredstva, ki vstopajo ali odhajajo iz proste carinske cone lahko podvržene carinskemu pregledu.
(3) Carinski organ lahko v primeru, ko je sprejel ukrepe iz petega oziroma šestega odstavka 137. člena tega zakona ali ko je proti uporabniku ali ustanovitelju sprožil postopek zaradi carinskega prekrška oziroma ga je ovadil pristojnim organom zaradi suma storitve kaznivega dejanja, prepove ali omeji zadevnim fizičnim osebam dostop do proste carinske cone.
130.c člen
(preverjanje blaga)
(1) Carinski organ lahko preverja blago, ki se vnaša, iznaša ali zadržuje v prosti carinski coni.
(2) Z namenom, da omogoči preverjanje v skladu s prejšnjim odstavkom morajo uporabniki proste carinske cone predložiti oziroma zagotoviti carinskim organom kopijo prevoznega dokumenta, ki spremlja blago pri vsakem vnosu oziroma iznosu blaga iz proste carinske cone.
(3) Če se carinski organ odloči za preverjanje v skladu s prvim odstavkom tega člena, so mu uporabniki dolžni omogočiti dostop do blaga in dokumentacije o blagu, ki je predmet preverjanja.”
137. člen
Za 131. členom se doda nov naslov oddelka “2. oddelek: Vnos blaga v prosto carinsko cono”.
138. člen
Besedilo prvega odstavka 132. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) V prosto carinsko cono se lahko vnaša:
(a) domače blago, pri čemer pa se upošteva 138. člen tega zakona, in
(b) carinsko blago.”
139. člen
V prvem odstavku 133. člena se besede “Razen, če je to potrebno v skladu z drugim odstavkom 135. člena tega zakona,” nadomestijo z besedmi “Ne glede na 130.c člen tega zakona,”.
V drugem odstavku se besedi “carinski postopki” nadomestita z besedo “postopki”, v točki (a) pa se črtata besedi “kateri drug”.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Na zahtevo upravičene osebe carinski organ potrdi, da je blago, vnešeno v prosto carinsko cono carinsko oziroma domače blago.”
140. člen
Črtajo se 134. do 136. člen.
141. člen
Nad 137. členom se doda nov naslov oddelka “3. oddelek: Ravnanje z blagom v prosti carinski coni”.
142. člen
V prvem odstavku 137. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: “Opravljanje teh dejavnosti je treba vnaprej sporočiti carinskemu organu.”
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
“(7) Carinski organ lahko uvede posamezne omejitve ali prepovedi dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena, če je to potrebno zaradi vrste oziroma narave blaga.”
143. člen
Za 137. členom se dodajo novi 137.a do 137.d členi, ki se glasijo:
“137.a člen
(dovoljeno ravnanje s carinskim blagom v prosti carinski coni)
(1) Carinsko blago, ki ga uporabnik vnese v prosto carinsko cono za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena, je, medtem ko se nahaja v prosti carinski coni, lahko:
1. sproščeno v prost promet;
2. predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega in četrtega odstavka 83. člena tega zakona brez posebnega dovoljenja carinskega organa, razen v primerih iz drugega odstavka 140. člena tega zakona,
3. predmet carinskega postopka uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz v skladu s predpisanimi pogoji za ta postopek,
4. predmet carinskega postopka predelave pod carinskim nadzorom v skladu s predpisanimi pogoji za ta postopek,
5. predmet postopka začasnega uvoza v skladu s predpisanimi pogoji za ta postopek,
6. prepuščeno carinskemu organu v prosto razpolaganje v skladu s 141. členom tega zakona,
7. uničeno, če uporabnik predhodno zagotovi carinskemu organu vse informacije, ki jih ta carinski organ šteje za potrebne glede na okoliščine posameznega primera.
(2) Blago, vnešeno v prosto carisnko cono se lahko uporabi tudi za oskrbovanje ladij v mednarodnem prometu.
137.b člen
(omejitve ravnanja z domačim blagom, ki je predmet posebnih ukrepov kmetijske politike)
Domače blago iz točke (b) 127. člena tega zakona, ki je predmet posebnih ukrepov kmetijske politike, je lahko predmet le tistih ravnanj, ki so izrecno dovoljena za to blago v skladu z drugim odstavkom 83. člena tega zakona. Takšnega ravnanja ni treba odobriti vnaprej.
137.c člen
(drugačno ravnanje z blagom v prosti carinski coni)
(1) Carinskega blaga in domačega blaga iz točke (b) 127. člena tega zakona ni dovoljeno uporabiti ali porabiti v prosti carinski coni drugače, kot je to določeno v 137.a in 137.b členu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa se lahko dovoli, da se v prosti carinski coni porabi ali uporabi blago, ki, v primeru sprostitve v prosti promet ali začasnega uvoza, ne bi bilo zavezano plačilu uvoznih dajatev ali drugim ukrepom trgovinske ali kmetijske politike.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka vložitev deklaracije za sprostitev v prosti promet ali za začasni uvoz ni potrebna, razen, če je blago v okviru carinskih kvot oproščeno plačila uvoznih dajatev ali ni zavezano ukrepom trgovinske ali kmetijske politike.
137.d člen
(evidence v prosti carinski coni)
(1) Vsakdo, ki se ukvarja s skladiščenjem, predelavo, dodelavo, obdelavo, prodajo ali nakupom blaga v prosti carinski coni, mora voditi evidence o blagu, ki se:
– vnaša v prosto carinsko cono,
– iznaša iz proste carinske cone ter
– v prosti carinski coni porabi, rabi ali ravna z njim v skladu s tem zakonom.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka morajo osebe voditi v obliki, ki jo odobri carinski organ in morajo zagotoviti carinskim organom, da lahko identificirajo blago kakor tudi nadzor nad gibanjem blaga v coni.
(3) Oseba iz prvega odstavka mora vpisati blago v predpisane evidence kakor hitro je blago vnešeno v njihov poslovni prostor.”
144. člen
V prvem odstavku 138. člena se beseda “predelavi” nadomesti z besedami “dodelavi ali obdelavi”.
V tretjem odstavku se besede “v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 136. člena” nadomestijo z besedami “v skladu s 137.d členom”.
145. člen
Za 138. členom se doda nov naslov oddelka: “4. oddelek: Iznos blaga iz proste carinske cone”.
146. člen
Besedilo drugega odstavka 139. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Če je blago vnešeno na preostalo carinsko območje se uporabi III. del tega zakona. Določbe 36.a in 37. do 40. člena tega zakona ne veljajo za domače blago, ki se vnaša na preostalo območje.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja za blago, ki je iznešeno iz cone v pomorskem ali zračnem prometu, ne da bi bilo predmet tranzitnega ali kakšnega drugega carinskega postopka.”
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
147. člen
Za 140. členom se dodajo novi 140.a do 140.c členi, ki se glasijo:
“140.a člen
(ravnanje in iznos kmetijskega blaga na preostalo carinsko območje)
(1) Za domače blago iz točke (b) 127. člena tega zakona, ki je predmet posebnih ukrepov kmetijske politike, vnešeno v prosto carinsko cono, je treba določiti uporabo ali rabo, ki je določena v skladu s predpisi, na podlagi katerih se lahko za to blago z vnosom v prosto carinsko cono uporabijo ukrepi, ki so sicer uporabljivi pri izvozu blaga.
(2) Če je blago iz prejšnjega odstavka ponovno iznešeno na preostalo carinsko območje ali zanj ni bila v roku iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona vložena zahteva za rabo ali uporabo iz prejšnjega odstavka, carinski organi sprejmejo ukrepe, ki jih določajo posebni predpisi za primer kršitve predpisanih pogojev.
140.b člen
(dokazilo o statusu blaga)
(1) Če je blago iznešeno ali ponovno iznešeno na preostalo carinsko območje ali je zanj začet carinski postopek, se lahko kot dokazilo o carinskem statusu blaga uporabi potrdilo iz četrtega odstavka 133. člena tega zakona.
(2) Če ni mogoče dokazati, s potrdilom ali na drug ustrezen način, da je zadevno blago domače oziroma carinsko blago, se šteje, da je blago:
(a) domače blago, če je treba obračunati izvozne dajatve ali uporabiti druge ukrepe, ki zadevajo izvoz blaga in so določeni v skladu s trgovinsko politiko;
(b) carinsko blago – za vse druge primere.
140.c člen
(podrobnejši predpisi)
Vlada izda podrobnejše predpise o ustanavljanju, prenehanju in poslovanju prostih carinskih con, o evidencah iz 137.d člena tega zakona ter o izvajanju carinskega nadzora, predvsem glede ograditve cone, določitve vhodov in izhodov, osvetlitve ter dostopov do ograje.”
148. člen
V drugem odstavku 141. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi: “Vlada določi primere, v katerih se lahko za carinsko blago začne kateri od odložnih postopkov, zato da ne bi bilo treba pri ponovnem izvozu izpolniti formalnosti v skladu s tem odstavkom.”
Besedilo tretjega do petega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Razen v primerih, ki jih določi vlada je treba ponovni izvoz ali uničenje blaga predhodno napovedati carinskemu organu, ki zavrne ponovni izvoz, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. Če je bilo blago predmet katerega koli postopka z ekonomskim učinkom, je treba za ponovni izvoz vložiti carinsko deklaracijo, kot je to predpisano za carinsko deklaracijo za izvoz blaga. V tem primeru se uporablja tretji odstavek 120. člena in 120.a člen tega zakona.
(4) Uničenje blaga in prepustitev blaga carinskemu organu ne sme povzročiti stroškov za proračun. Odpadki in ostanki, ki preostanejo po uničenju blaga se obravnavajo kot carinsko blago in se morajo deklarirati za s tem zakonom predvideno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga ter ostanejo pod carinskim nadzorom v skladu z 29. členom tega zakona.
(5) Z blagom, ki se prepusti carinskemu organu v prosto razpolaganje se ravna v skladu z 61.b členom tega zakona.”
149. člen
Za 141. členom se doda naslov novega IV.a dela, ki se glasi:
“IV.a DEL: BLAGO, KI SE IZNAŠA IZ CARINSKEGA OBMOČJA”, besedilo 142. člena pa se spremeni tako, da se glasi:
“142. člen
(iznos blaga iz carinskega območja)
(1) Blago se lahko iznaša iz carinskega območja le preko mejnih prehodov, določenih v skladu z drugim odstavkom 28. člena tega zakona.
(2) Blago, ki se iznaša iz carinskega območja je pod carinskim nadzorom in je lahko predmet kontrole carinskih organov, kakor je le-ta določena s tem zakonom, predpisom, izdanim na njegovi podlagi ali drugimi predpisi.
(3) Pri iznosu blaga iz carinskega območja se upoštevajo carinske poti, določene v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona.”
150. člen
V tretjem odstavku 143. člena se beseda “indirektnega” nadomesti z besedo “posrednega” ter besedi “v imenu” nadomestita z besedama “za račun”.
151. člen
V prvem odstavku 144. člena se črta beseda “tudi”.
152. člen
V prvem odstavku 145. člena se črta beseda “tudi”.
153. člen
V prvem odstavku 146. člena se črta beseda “tudi”; na koncu odstavka pa se doda stavek, ki se glasi: “Kdaj se šteje, da napaka ni imela pomembnega vpliva na pravilno izvajanje začasne hrambe ali carinskega postopka, določi vlada.”
V drugem odstavku se besede “ko je za blago, sproščeno v določen carinski postopek, ugotovljeno” nadomestijo z besedami “ko je blago, prepuščeno v določen carinski postopek, če je ugotovljeno”.
V tretjem odstavku se beseda “sprostitev” nadomesti z besedo “prepustitev”.
154. člen
Četrti odstavek 147. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(4) Kadar carinski organ šteje izginulo blago, kot da je bilo porabljeno ali uporabljeno v prosti carinski coni in ni mogoče uporabiti prejšnjega odstavka, je carinski dolžnik oseba, ki je znana carinskemu organu kot zadnji imetnik blaga.”
155. člen
V prvem odstavku 148. člena se za besedo “oseba” dodajo besede “v skladu s predpisom vlade”.
V tretjem odstavku se za besedo “oprostitvijo” dodajo besede “ali po znižani carinski stopnji”.
156. člen
V drugem odstavku 149. člena se črtajo točke (b), (c) in (d).
V tretjem odstavku se črta beseda “tudi”.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) V primeru iz točke (a) prejšnjega odstavka nastane carinski dolg pri izvozu v trenutku, ko se blago dejansko iznese iz carinskega območja. V primeru iz točke (b) prejšnjega odstavka pa nastane carinski dolg pri izvozu v trenutku, ko blago prispe v drug namembni kraj, kot je namembni kraj kamor bi blago moralo biti prepeljano, da bi bilo lahko v celoti ali deloma oproščeno plačila carinskega dolga pri izvozu ali, če tega trenutka ni mogoče določiti, v trenutku, ko poteče rok, ki ga določijo carinski organi za predložitev dokazil o tem, da so bili pogoji za popolno ali delno oprostitev plačila carinskega dolga pri izvozu izpolnjeni.”
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek se besedi “v imenu” obakrat nadomestita z besedama “za račun”.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
157. člen
Besedilo prvega odstavka 151. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se višina carinskega dolga pri uvozu oziroma izvozu določi na temelju predpisov, ki so v veljavi na dan nastanka carinskega dolga.”
158. člen
Za 151. členom se dodajo novi 151.a do 151.d členi, ki se glasijo:
“151.a člen
(carinski dolg v zvezi z blagom, ki je predmet prepovedi ali omejitev)
(1) Carinski dolg iz 143. do 147. člena ter 149. člena tega zakona nastane tudi, če gre za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi ali omejitev glede uvoza ali izvoza.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa carinski dolg ne nastane v zvezi z nezakonitim vnosom na carinsko območje ponarejenega denarja, mamil in psihotropnih substanc, ki ne postanejo del nadzorovanega ekonomskega prometa zaradi uporabe v medicinske ali znanstvene namene.
(3) Če predpis določa, da se kazen za carinski prekršek ali kaznivo dejanje opredeli v odvisnosti od zneska carinskega dolga ali če je obstoj carinskega dolga podlaga za začetek kazenskega postopka oziroma postopka zaradi prekrška, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da je carinski dolg nastal.
151.b člen
(obračun carinskega dolga pri popolnih ali delnih oprostitvah)
Če je v skladu s prvim odstavkom 11. člena ali 159. do 167. členom tega zakona ali mednarodno pogodbo, ki jo je uveljavila Slovenija, predvidena delna ali popolna oprostitev plačila uvoznih ali izvoznih dajatev, se ta popolna ali delna oprostitev uveljavi tudi v primeru, ko se carinski dolg obračuna v skladu s 144. do 147. členom ali tretjim odstavkom 149. člena tega zakona, vendar le, če ravnanje deklaranta kaže na to, da ne gre za namerno kršitev predpisov ali za ravnanje iz malomarnosti in če dokaže, da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za uveljavitev popolne oziroma delne oprostitve plačila dajatev.
151.c člen
(kraj nastanka carinskega dolga)
(1) Carinski dolg nastane tam, kjer nastanejo okoliščine, zaradi katerih nastane carinski dolg.
(2) Če ni mogoče določiti kraja nastanka carinskega dolga v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je carinski dolg nastal tam, kjer carinski organi ugotovijo, da se je nahajalo blago, ko so nastale okoliščine, ki so privedle do nastanka carinskega dolga.
(3) Če carinski postopek ni bil zaključen, se šteje, da je carinski dolg nastal tam, kjer je za blago začet ta carinski postopek.
(4) Če informacije, ki jih imajo na razpolago carinski organi omogočajo ugotovitev, da je carinski dolg nastal že prej, ko je bilo blago na drugem mestu, se šteje, da je carinski dolg nastal v kraju, ki ga je mogoče določiti kot lokacijo blaga v najzgodnejšem trenutku po nastanku carinskega dolga.
151.d člen
(carinski dolg in preferencialno obravnavanje)
(1) Če mednarodne pogodbe, ki jih je uveljavila Slovenija, omogočajo pri izvozu blaga iz Slovenije v državo pogodbenico preferencialno obravnavanje blaga po poreklu iz Slovenije pod pogojem, da se, če je bilo to blago pridobljeno v okviru postopka uvoza zaradi izvoza, plačajo uvozne dajatve za materiale brez porekla, vdelane v omenjeno blago s poreklom, nastane uvozni carinski dolg v trenutku izdaje dokumentov, ki jih je treba predložiti v državi uvoznici zaradi uveljavitve takega preferencialnega obravnavanja.
(2) Šteje se, da je carinski dolg iz prejšnjega odstavka nastal v trenutku, ko je carinski organ sprejel izvozno carinsko deklaracijo za izvoz zadevnega blaga.
(3) Carinski dolžnik za plačilo carinskega dolga iz prvega odstavka tega člena je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, za račun katere je bila deklaracija vložena.
(4) Višina uvoznih dajatev, ki predstavljajo carinski dolg iz prvega odstavka tega člena se določi na enak način, kot če bi carinski dolg nastal isti dan zaradi sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet za zadevno blago z namenom, da se zakjuči postopek uvoza zaradi izvoza.”
159. člen
Črta se 152. člen.
160. člen
V naslovu 153. člena se beseda “obračun” nadomesti z besedo “določitev”.
Besedilo prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če carinski dolg nastane zaradi sprejema deklaracije za carinski postopek razen postopka začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine ali zaradi drugega dejanja, ki ima enak pravni učinek kot sprejem carinske deklaracije, določi višino tega dolga carinski organ kakor hitro pridobi za to potrebne podatke.”
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
“(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ ob sprejemu carinske deklaracije potrdi carinski dolg, kakor ga je izračunal deklarant na carinski deklaraciji. V tem primeru se šteje, da je dolžnik prejel obračun v trenutku, ko je deklarant prevzel s strani carinskega organa potrjeno carinsko deklaracijo.
(3) V primeru poenostavljenega deklariranja in deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov v skladu z 59. členom tega zakona se carinski dolg določi naenkrat za posamezno v dovoljenju določeno časovno obdobje, ki ne more biti daljše od enega meseca.
(4) Znesek carinskega dolga, določen na podlagi tega člena se carinskemu dolžniku sporoči nemudoma. Znesek carinskega dolga, ki ga carinski dolžnik izračuna sam, se šteje za sporočenega.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane peti odstavek, se črta prvi stavek.
Za novim petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
(6) Carinski organ ne obračuna zneska carinskega dolga, ki ne presega zneska, ki ga določi vlada.”
Dosedanja tretji in četrti odstavek se črtata.
161. člen
Besedilo prvega odstavka 154. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da:
(a) je zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom nastal carinski dolg, ali
(b) že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali
(c) je obračunani znesek carinskega dolga nižji, kot je to določeno s tem zakonom,
izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika, odločbo o nastali obveznosti. Odločbo v skladu s tem odstavkom carinski organ izda takoj, ko pridobi podatke, potrebne za izračun dolga ter podatke, ki omogočijo določitev carinskega dolžnika.”
V drugem odstavku se črta drugi stavek.
V tretjem odstavku se številka “152.” nadomesti s številko “157.a”.
V četrtem odstavku se besede “v enem letu” nadomestijo z besedami “v treh letih”.
Besedilo petega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(5) V skladu s tem členom carinskega dolga ni treba naknadno obračunati, če:
(a) je bila odločitev, da se carinski dolg ne obračuna ali obračuna v nižjem znesku kot je to določeno s tem zakonom sprejeta na podlagi napake carinskega organa, ki je carinski dolžnik ni mogel opaziti in je ravnal v dobri veri in v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi v zvezi s carinskimi deklaracijami,
(b) bi bilo treba naknadno obračunati znesek carinskega dolga, ki ne presega zneska, ki ga določi vlada.”
162. člen
Za 154. členom se doda nov 154.a člen, ki se glasi:
“154.a člen
(plačilo in plačnik carinskega dolga)
(1) Plačilo carinskega dolga se opravi v domači valuti z uporabo veljavnih plačilnih sredstev.
(2) Carinski dolg lahko namesto carinskega dolžnika plača tretja oseba.”
163. člen
V drugem odstavku 155. člena se besedilo točke (b) spremeni tako, da se glasi:
“(b) carinska deklaracija;”.
164. člen
V 3. točki 156. člena se črtajo besede “v skladu z 51. členom tega zakona”
V 4. točki se besede “odvzeto ali zaplenjeno” nadomestijo z besedami “zaseženo ali odvzeto”.
V 5. točki se za besedo “nastal” dodajo besede “v skladu s 144. členom tega zakona”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Carinski dolg iz 151.d člena tega zakona ugasne tudi, če so razveljavljene formalnosti, ki so bile izpeljane z namenom, da bi se uveljavilo preferencialno obravnavanje blaga.”
165. člen
Za 157. členom se doda novo 1.a poglavje in 157.a do 157.h člen, ki se glasijo:
“1.a poglavje
Zavarovanje carinskega dolga
157.a člen
(obvezna predložitev instrumenta zavarovanja carinskega dolga)
(1) Kadar carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev instrumenta zavarovanja zaradi zagotovitve plačila carinskega dolga, mora takšno zavarovanje priskrbeti carinski dolžnik oziroma oseba, ki bi lahko v zvezi z določenim blagom postala carinski dolžnik. Lahko pa carinski organ dovoli, da instrument zavarovanja predloži kdo drug.
(2) Carinski organ sme za zavarovanje enega samega carinskega dolga zahtevati le en ustrezen instrument zavarovanja.
(3) Vlada določi primere in vrednost carinskega dolga za katerega ni treba predložiti instrumenta zavarovanja.
157.b člen
(drugi primeri predložitve instrumenta zavarovanja)
(1) Če carinski predpisi določajo, da carinski organ lahko zahteva predložitev instrumenta zavarovanja, bo le-ta zahteval njegovo predložitev kadar meni, da je carinski dolg nastal ali bi lahko nastal in ni gotovo, da bo dolžnik obveznost tudi izpolnil v predpisanem roku.
(2) Če v skladu s prejšnjim odstavkom ni treba predložiti instrumenta zavarovanja lahko carinski organ kljub temu od carinskega dolžnika ali osebe, ki bi lahko postala carinski dolžnik v zvezi z določenim blagom, zahteva druga jamstva za spoštovanje njenih obveznosti.
(3) Predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se lahko zahteva v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji za zavarovanje plačila carinskega dolga, predpisani s carinskimi predpisi ali v trenutku, ko carinski organ ugotovi, da izpolnitev že nastalega ali morebitnega carinskega dolga ni gotova.
157.c člen
(splošno zavarovanje)
Na zahtevo osebe iz prvega odstavka 157.a ali prvega odstavka 157.b člena lahko carinski organ dovoli uporabo splošnega instrumenta zavarovanja, s katerim se lahko zavaruje plačilo carinskega dolga, ki izvira ali bi lahko izviral iz dveh ali več carinskih operacij.
157.d člen
(višina obveznega zavarovanja)
(1) Kadar je v skladu s carinskimi predpisi obvezno treba predložiti instrument zavarovanja, carinski organ določi njegovo višino, ki mora biti enaka:
a) višini carinskega dolga ali dolgov, ki naj bi bili zavarovani s tem instrumentom zavarovanja, če je to mogoče z gotovostjo ugotoviti v trenutku, ko je treba predložiti instrument zavarovanja,
b) v vseh drugih primerih enaka maksimalni višini carinskega dolga, ki ga oceni carinski organ in ki je ali bi lahko nastal.
(2) Če je predložen splošni instrument zavarovanja za carinske dolgove, ki se spreminjajo v času veljavnosti instrumenta zavarovanja, se višina instrumenta zavarovanja določi tako, da so carinski dolgovi zavarovani ves čas.
(3) Če carinski predpisi določajo, da se instrument zavarovanja lahko zahteva in ga carinski organ tudi zahteva, se višina takšnega zavarovanja določi tako, da ne presega zneska, določenega v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Vlada določi primere in pogoje pod katerimi je mogoče predložiti splošno zavarovanje v pavšalnem znesku.
157.e člen
(vrste instrumentov zavarovanja)
(1) Plačilo carinskega dolga se lahko v skladu s carinskimi predpisi zavaruje z:
a) bančno garancijo,
b) garantnim pismom,
c) cirkularnim certificiranim čekom,
d) avalirano menico ali
e) gotovinskim pologom.
(2) Pogoje in primere, v katerih se lahko uporabijo instrumenti zavarovanja iz prejšnjega odstavka določi vlada.
(3) Carinski organi lahko zavrnejo instrument zavarovanja, če le-ta ne nudi zadostnega jamstva, da bo carinski dolg plačan v predpisanem roku.
(4) Oseba, ki mora predložiti instrument zavarovanja, lahko, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, prosto izbira med vrstami instrumentov zavarovanja iz prvega dostavka tega člena.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek pa carinski organ lahko zavrne sprejem predlaganega instrumenta zavarovanja, če le-ta ni v skladu s pravilnim izvajanjem zadevnega carinskega postopka. Carinski organ lahko zahteva, da se izbrana vrsta instrumenta zavarovanja uporablja določeno časovno obdobje.
157.f člen
(dodatni oziroma nadomestni instrument zavarovanja)
Če carinski organ ugotovi, da položeni instrument zavarovanja ne zagotavlja, ne zagotavlja v celoti ali ni več gotovo, da še zagotavlja plačilo carinskega dolga v predpisanem obdobju, zahteva, da oseba iz prvega odstavka 157.a člena oziroma prvega odstavka 157.b člena predloži bodisi dodatni bodisi nadomestni instrument zavarovanja.
157.g člen
(vrnitev instrumenta zavarovanja)
(1) Instrumenta zavarovanja ni mogoče vrniti dokler carinski dolg, ki ga zavaruje, ne ugasne oziroma ne more več nastati. Ko carinski dolg ugasne ali ne more več nastati, se instrument zavarovanja vrne nemudoma.
(2) Če carinski dolg ugasne le deloma ali bi lahko carinski dolg nastal le še glede dela zneska, ki je bil zavarovan, se lahko instrument zavarovanja vrne delno, v skladu z zahtevo osebe, ki je instrument zavarovanja položila, razen če zadevni znesek tega ne opravičuje.
157.h člen
(podrobnejši predpisi)
Vlada izda podrobnejše predpise o zavarovanju plačila carinskega dolga v skladu s tem zakonom kakor tudi določi posebnosti glede zavarovanja plačila carinskega dolga v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je uveljavila Republika Slovenija.”
166. člen
Besedilo drugega odstavka 158. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Plačan carinski dolg se v skladu s predpisom vlade povrne do tistega zneska, za katerega se dokaže, da v času plačila ni bil zakonsko dolgovan ali je bil naknadno obračunan v nasprotju s 154. členom tega zakona. Obresti za plačan carinski dolg se plača le, če je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa.”
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Plačilo carinskega dolga se odpusti do tistega zneska, za katerega se dokaže, da v času obračuna ni bil zakonsko dolgovan ali je bil naknadno določen v nasprotju s 154. členom tega zakona.”
V petem odstavku se besede “v roku enega leta” v ustreznem sklonu nadomestijo z besedami “v roku treh let”; besede “od dneva pošiljatve obračuna carinskemu zavezancu” pa nadomestijo z besedami “od dneva, ko je bil obračun vročen carinskemu dolžniku”.
V šestem odstavku se besede “v roku enega leta” v ustreznem sklonu nadomestijo z besedami “v roku treh let”.
V devetem odstavku se besedi “pred uvozom” nadomestita z besedami “pred sprostitvijo blaga v prosti promet”.
V desetem odstavku se besede “ko je bil obračun poslan dolžniku” nadomestijo z besedami “ko je bil obračun vročen carinskemu dolžniku”.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
“(11) Plačani carinski dolg se lahko povrne ali plačilo odpusti tudi v drugih primerih, ki niso zajeti v tem členu, če:
1. okoliščine posameznih primerov, ki jih določi vlada, ne kažejo na prevaro ali veliko malomarnost dolžnika in so izpolnjeni tudi posebni pogoji, ki jih določi vlada;
2. je zahtevek za odpustitev plačila carine ali povračilo plačane carine vložen pri pristojnem carinskem organu v roku enega leta od dneva, ko je bil obračun vročen dolžniku. Ta rok lahko carinski organi v posebej utemeljenih primerih tudi podaljšajo.”
Dosedanji enajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.
Besedilo dosedanjega dvanajstega odstavka, ki postane trinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(13) Vlada določi višino carinskega dolga, za katero se ne izvede postopek za odpustitev plačila carinskega dolga oziroma povrnitev preveč plačanega carinskega dolga.”
167. člen
Za 164. členom se doda nov 164.a člen, ki se glasi:
“164.a člen
(carinske oprostitve – proizvodi morskega ribolova)
Ne glede na točko (f) 13. člena tega zakona so pri sprostitvi v prosti promet oproščeni plačila carine:
1. proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, pridobljeni iz teritorialnega morja druge države z ladjami, ki so registrirane v Sloveniji in plujejo pod slovensko zastavo in
2. proizvodi, pridobljeni iz proizvodov iz prejšnje točke na krovu ladij-tovarn, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnje točke.”
168. člen
V prvem odstavku 166. člena se besede “na podlagi 3. do 9. in 11. do 14. točke 161. člena” nadomestijo z besedami “na podlagi 3. do 6., 8. in 11. do 14. točke 161. člena”.
V drugem odstavku se beseda “podatkov” nadomesti z besedo “podlag”.
169. člen
V prvem odstavku 167. člena se besedi “dveh let” nadomestita z besedami “treh let”.
Za prvim odstavkom 167. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Carinski organ lahko v posebej upravičenih primerih na podlagi pravočasne pisne zahteve upravičenca podaljša rok iz prejšnjega odstavka.”
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Besedilo dosedanjega četrtega odstavka, ki postane peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(5) Oprostitve plačila carine v skladu s prvim odstavkom tega člena ni mogoče odobriti za:
(a) blago, ki je bilo izvoženo v okviru postopka začasnega izvoza blaga na predelavo, razen če to blago ostane v nespremenjenem stanju v državi, v katero je bilo izvoženo;
(b) blago, ki je bilo pri izvozu predmet posebnih ukrepov kmetijske ali trgovinske politike. Vlada določi okoliščine in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za odobritev izjeme od tega pravila.”
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
“(6) Določbe tega člena se smisleno uporabljajo tudi za pridobljene proizvode, ki so bili prvotno izvoženi ali povnovno izvoženi zaradi zaključka postopka uvoza zaradi izvoza. Znesek zakonsko dolgovanega carinskega dolga, ki ga je treba v tem primeru plačati, se določi v skladu s predpisi za postopek uvoza zaradi izvoza, pri čemer se šteje dan ponovnega izvoza za dan sprostitve v prosti promet.”
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
170. člen
Besedilo 168. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 120.000 do 15,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 500.000 do 30,000.000 tolarjev, če:
1. vnese ali iznese oziroma poskusi vnesti ali iznesti blago iz carinskega območja mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt (prvi in tretji odstavek 28. člena, 142. člen);
2. vnese ali iznese oziroma poskusi vnesti ali iznesti čez mejni prehod skrito blago ne da bi ga izrecno predložil (29., 32. člen in drugi odstavek 142. člena);
3. ravna v nasprotju s 30. členom tega zakona;
4. ne predloži blaga carinskemu organu v skladu z 32. členom tega zakona;
5. ne predloži skupne prijave v skladu z 34. členom tega zakona;
6. ravna v nasprotju z 37.a členom tega zakona;
7. začasno hrani blago v nasprotju s tem zakonom (prvi, drugi in četrti odstavek 38. člena);
8. uporablja začasno hranjeno blago v nasprotju s tem zakonom (39. člen);
9. ne vloži carinske deklaracije za blago, ki naj bi bilo predmet carinskega postopka (prvi odstavek 45. člena);
10. v uvozni carinski deklaraciji nepravilno navede količino, vrsto, kakovost, vrednost ali poreklo blaga ali ne navede vsega blaga ali pa zaradi izpolnitve uvozne carinske deklaracije deklarantu ali njegovemu zastopniku predloži listine v katerih so navedeni nepravilni podatki o količini, vrsti, kakovosti, vrednosti ali poreklu blaga, ta pa tako deklaracijo vloži pri carinskemu organu, če bi to povzročilo plačilo uvoznih dajatev v manjšem znesku (48. člen);
11. v uvozni carinski deklaraciji navede pomanjkljive podatke o vrsti blaga, če so ti podatki odločilni za pravilno uvrščanje v nomenklaturo carinske tarife in to povzroči ali bi lahko povzročilo manjše plačilo carinskih dajatev (drugi odstavek 46. člena, 47.a člen in 48. člen);
12. carinskim organom posredno ali neposredno v zvezi z izvedbo carinskih postopkov predloži carinsko deklaracijo ali druge listine v katerih je navedena nepravilna vrsta, količina, vrednost, kakovost ali poreklo blaga ali v katerih so nepravilno navedeni drugi podatki, če bi to povzročilo ali bi lahko povzročilo, da se uvozne dajatve ne bi plačale ali bi se plačale v manjšem znesku ali pa bi se upravičencu priznala kakšna carinska ugodnost ali korist, ki mu ne pripada (8. člen, 48. člen, 108. člen, 158.–164. člen);
13. carinskim organom v zvezi z izvoznim carinskim postopkom predloži posredno ali neposredno izvozno carinsko deklaracijo ali kakšno drugo listino, v kateri je navedena drugačna kakovost, vrsta, količina, vrednost ali poreklo blaga, če bi to povzročilo, da se pri izvozu blaga izogne pravilnemu izkazovanju navedenih podatkov v carinski deklaraciji, ali v izvozno carinsko deklaracijo ali priložene listine navede druge nepravilne podatke, ki bi se lahko uporabili v kakšnem drugem carinskem postopku tako, da bi se upravičencu priznala kakšna ugodnost ali korist, ki mu ne pripada (8., 48. in 120. člen);
14. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 61.a člena tega zakona;
15. ravna, kot da je bilo blago sproščeno v prost promet, čeprav niso bile izvedene formalnosti za sprostitev blaga v prost promet in niso bile plačane uvozne dajatve (drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 63. člena);
16. ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem za carinski postopek z ekonomskim učinkom (drugi odstavek 69. člena);
17. ne izpolnjuje oziroma ne zagotovi izpolnjevanja obveznosti v skladu z zakonom in dovoljenjem za odprtje carinskega skladišča (prvi odstavek 78. člena, tretji odstavek 84. člena);
18. ne izpolnjuje obveznosti depozitarja blaga v carinskem skladišču (79. člen);
19. v carinskem skladišču opravlja dejavnosti iz 80. člena tega zakona v nasprotju ali brez dovoljenja carinskih organov (80. člen);
20. ne vodi proste carinske prodajalne v skladu z izdanim dovoljenjem (87. člen);
21. ne pelje blaga po poti, ki jo določi carinski organ (drugi in tretji odstavek 125. člena);
22. ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 125. člena;
23. začne z delom v prosti carinski coni preden pridobi potrebno soglasje, odločbo in uporabno dovoljenje (prvi odstavek 129. člena);
24. posega v prostor proste carinske cone brez soglasja carinskega organa (četrti odstavek 130. člena);
25. ne ravna v skladu z drugim odstavkom 130.c člena;
26. ne omogoči carinskim organom dostopa do blaga in dokumentacije o blagu (tretji odstavek 130.c člena);
27. kot uporabnik proste carinske cone ne ravna v skladu z drugim odstavkom 131. člena
28. vnaša blago v prosto carinsko cono v nasprotju z drugim odstavkom 133. člena
29. opravlja dejavnost v prosti carinski coni v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 137. člena tega zakona;
30. v nasprotju z začasno prepovedjo ali omejitvijo carinskega organa opravlja dejavnost v prosti carinski coni (peti in šesti odstavek 137. člena);
31. carinsko in domače blago uporablja ali rabi v prosti carinski coni v nasprotju s prvim odstavkom 137.c člena tega zakona;
32. ne vodi evidence o blagu v prosti carinski coni ali evidence ne vodi v odobreni obliki (prvi ali drugi odstavek 137.d člena);
33. skladišči domače blago v prosti carinski coni v nasprotju s prvim odstavkom 138. člena tega zakona;
34. ne evidentira skladiščenega domačega blaga v skladu s predpisom iz 140.c člena (tretji odstavek 138. člena);
35. v nasprotju z drugim odstavkom 139. člena prenese blago iz proste carinske cone na preostalo carinsko območje;
36. z neresničnim prikazovanjem dejstev izposluje ali poskusi izposlovati v carinskem postopku oprostitev plačila uvoznih dajatev ali plačilo manjšega zneska uvoznih dajatev ali kakšno drugo olajšavo (8., 48., 69., 70., 77., 99., 108., 115., 116. člen ter 158. do 164. člen, 167. člen)
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.”
171. člen
Besedilo 169. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 75.000 do 10,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 300.000 do 20,000.000 tolarjev, če:
1. ne predloži dokumentov ali ne da pojasnil, ki so potrebni carinskim organom oziroma ne zagotovi druge potrebne pomoči za izvedbo carinskih postopkov (8., 8.a člen in drugi odstavke 48. člena);
2. ne hrani dokumentov v skladu s tem zakonom (9. člen);
3. ne vloži zahteve za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v predpisanih rokih (36.a in 37. člen);
4. ovira preverjanje točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije (52. do 54. člen);
5. odstrani carinske oznake ali jih ustrezno ne zavaruje pred poškodbo oziroma uničenjem ali stori ali opusti karkoli drugega, da bi se brez poškodbe carinskih oznak izognil carinskemu nadzoru nad blagom (drugi in tretji odstavek 55. člena);
6. ne vodi predpisane evidence v skladu z drugim odstavkom 59. člena;
7. ne predloži dopolnilne carinske deklaracije v skladu s tretjim odstavkom 59. člena;
8. ne obvešča carinskega organa o dejstvih, ki nastopijo po izdaji dovoljenja in so pomembni za vsebino oziroma veljavnost dovoljenja (prvi odstavek 70. člena);
9. ne konča carinskega postopka z ekonomskim učinkom v skladu z zakonom (peti odstavek 71. člena in 72. člen);
10. ne vodi evidence o blagu, ki se nahaja v carinskem skladišču v skladu z 81. členom;
11. ne izvozi oziroma ponovno ne izvozi v okviru postopka uvoza zaradi izvoza pridobljenih proizvodov v določenem roku ali zanje ne zahteva drugega carinskega postopka (prvi odstavek 93. člena);
12. ne uvozi blaga v skladu z dovoljenjem za uporabo enakovrednega blaga v predpisanem roku (četrti odstavek 93. člena);
13. ne vodi evidence normativov porabe uvoženega oziroma začasno uvoženega blaga oziroma ne vodi te evidence v skladu z zakonom ali ne predloži carinskemu organu na njegovo zahtevo podatkov o normativih ali onemogoči oziroma ovira preverjanje točnosti teh podatkov (94. člen);
14. ne spoštuje predpisanih rokov in načina vodenja evidenc v skladu s postopkom predelave pod carinskim nadzorom (102. člen);
15. ne izvozi začasno uvoženega blaga v določenem roku, ali ne zahteva izvedbe drugega carinskega postopka (107. člen);
16. ne uporablja začasno uvoženega blaga v skladu z namenom, za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev plačila carine v skladu s tem zakonom (105. in 108. člen);
17. uporablja blago, začasno izvoženo na oplemenitenje, v nasprotju s tem zakonom (prvi in tretji odstavek 111. člena);
18. ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona;
19. v nasprotju s 166. členom tega zakona odtuji blago, ga da v uporabo drugemu ali kako drugače uporabi blago, razen za namene za katere je bilo blago oproščeno plačila carine, oziroma blago, ki je bilo oproščeno plačila carine, zastavi, posodi ali kako drugače izroči za zavarovanje obveznosti, preden je plačan carinski dolg.
(2) Z denarno kaznijo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.”
172. člen
Besedilo 170. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Z denarno kaznijo od 30.000 do 450.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. ne predloži dokumentov ali ne da pojasnil, ki so potrebni carinskim organom oziroma ne zagotovi druge potrebne pomoči za izvedbo carinskih postopkov (8., 8.a člen in drugi odstavek 48. člena);
2. carinskim organom v zvezi z izvedbo postopkov predloži carinsko deklaracijo ali druge listine, v katerih je navedena drugačna kakovost, vrsta, količina, vrednost ali poreklo blaga ali v kateri so napačno navedeni drugi podatki, če bi to povzročilo plačilo uvoznih dajatev v manjšem znesku (8. člen, 48. člen, 108. člen, 158. člen do 164. člen);
3. vnese ali iznese ali poskusi vnesti ali iznesti blago iz carinskega območja mimo mejnih prehodov ali v času, ko mejni prehod ni odprt (prvi in tretji odstavek 28. člena, 142. člen);
4. vnese ali iznese oziroma poskusi vnesti ali iznesti čez mejni prehod skrito blago, ki ni bilo izrecno predloženo (29., 32. člen in drugi odstavek 142. člena);
5. ravna v nasprotju z 30. členom tega zakona;
6. ne predloži blaga carinskemu organu v skladu z 32. členom tega zakona;
7. ne predloži skupne prijave oziroma zahteve za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe v skladu s 34. členom tega zakona;
8. ne predloži blaga komercialnega značaja ali blaga za katerega so predpisane omejitve, posebne formalnosti ali prepovedi uvoza ali ne predloži skupne prijave ali carinske deklaracije za tako blago (32. člen, 34. člen, prvi odstavek 45. člena, 46. člen in 66. člen);
9. ne vloži zahteve za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v predpisanih rokih (36.a in 37. člen);
10. ravna v nasprotju s 37.a členom tega zakona;
11. ovira preverjanje točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije (52. do 54. člen);
12. odstrani carinske oznake ali jih ustrezno ne zavaruje pred poškodbo oziroma uničenjem ali stori ali opusti karkoli drugega, da bi se brez poškodbe carinskih oznak izognil carinskemu nadzoru nad blagom (drugi odstavek 55. člena)
13. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 61.a člena tega zakona;
14. ravna, kot da je bilo blago sproščeno v prost promet, čeprav niso bile izvedene formalnosti za sprostitev blaga v prost promet (drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 63. člena, 144. člen);
15. uporablja začasno uvoženo blago v nasprotju z namenom za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev carine ali če takšno blago odtuji ali da v uporabo drugemu (105. in 108. člen);
16. ne izvozi začasno uvožena blaga v določenem roku ali ne zahteva izvedbe drugega carinskega postopka (107. člen);
17. ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 125. člena tega zakona;
18. ne pelje blaga po poti, ki jo določi carinski organ (drugi in tretji odstavek 125. člena);
19. ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona;
20. v nasprotju z 166. členom odtuji blago, ga da v uporabo drugemu ali kako drugače uporabi blago razen za namene za katere je bilo oproščeno plačila carine, oziroma blago, ki je bilo oproščeno plačila carine, zastavi, posodi ali kako drugače izroči za zavarovanje obveznosti, preden je plačan carinski dolg;
21. z neresničnim prikazovanjem dejstev izposluje ali poskusi izposlovati v carinskem postopku oprostitev plačila uvoznih dajatev ali plačilo manjšega zneska uvoznih dajatev ali kakšno drugo olajšavo (69. člen, 70. člen, 108. člen, 158. do 164. člen ter 167. člen).
173. člen
Besedilo 171. člena se spremeni tako, da se glasi:
(1) Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 75.000 do 15,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kupi, proda, izroči drugemu, prejme v darilo, prikrije, prejme v hrambo ali zaradi prevoza, hrani, uporabi ali prejme v posest na kakršni koli podlagi, blago, za katero ve ali pa bi po okoliščinah primera morala vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 168. do 170. člena tega zakona, če je storilec storil katero izmed dejanj iz 168. do 170. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 30.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.”
174. člen
Besedilo 172. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev carinski delavec takoj na kraju samem kaznuje pravno osebo ali posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti
1. stori prekršek iz 5., 6. in 22. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona ali 3., 9., 11., 12., 14. ali 15. točke prvega odstavka 169. člena tega zakona, če prekorači predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti do deset dni,
2. stori prekršek iz 5., 7. do 34. točke in 36. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona ali 1., 2., 4. do 10., 13., 14., 16. do 19. točke prvega odstavka 169. člena oziroma stori te prekrške v zvezi s prvim odstavkom 171. člena tega zakona, če carinska vrednost tega blaga ne presega 100.000 tolarjev.
(2) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev carinski delavec takoj na kraju samem kaznuje tudi odgovornega delavca pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev carinski delavec takoj na kraju samem kaznuje pravno osebo ali posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. stori prekršek iz 5., 6. in 22. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona ali 3., 9., 11., 12., 14. ali 15. točke prvega odstavka 169. člena tega zakona, če prekorači predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti do pet dni,
2. stori prekršek iz 6. do 34. točke in 36. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona ali 1., 2., 4. do 10., 13., 14., 16. do 19. točke prvega odstavka 169. člena oziroma stori te prekrške v zvezi s prvim odstavkom 171. člena tega zakona, če carinska vrednost tega blaga ne presega 50.000 tolarjev.
(4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev carinski delavec takoj na kraju samem kaznuje tudi odgovornega delavca pravne osebe, ki stori dejanje iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev carinski delavec takoj na kraju samem kaznuje fizično osebo, ki:
1. stori prekršek iz 7., 9., 16. in 17. točke prvega odstavka 170. člena tega zakona, če zamudi predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti do 10 dni,
2. stori prekršek iz 1., 2., 6., 7., 10. do 21. točke prvega odstavka 170. člena tega zakona oziroma stori ta prekršek v zvezi s prvim odstavkom 171. člena tega zakona, če carinska vrednost blaga, ki je predmet prekrška ne presega 100.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev carinski delavec takoj na kraju samem kaznuje fizično osebo, ki:
1. stori prekršek iz 7., 9., 16. in 17. točke prvega odstavka 170. člena tega zakona, če zamudi predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti do pet dni,
2. stori prekršek iz 1., 2., 6., 7., 10. do 21. točke prvega odstavka 170. člena tega zakona oziroma stori ta prekršek v zvezi s prvim odstavkom 171. člena tega zakona, če carinska vrednost blaga, ki je predmet prekrška ne presega 50.000 tolarjev.”
175. člen
Besedilo prvega odstavka 173. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Blago, ki je predmet prekrškov iz 1., 2., 3., 4. in 35. točke 168. člena tega zakona ter 3., 4.in 8. točke 170. člena tega zakona ter iz 171. člena v zvezi s 1., 2., 3., 4. in 35. točko 168. člena ter 3., 4. in 8. točko 170. člena carinskega zakona, se odvzame.”
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Blago, ki je predmet prekrška iz prejšnjega odstavka se odvzame tudi, če ni last storilca.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedi “prejšnjega odstavka” nadomesti z besedami “prvega odstavka tega člena”.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek se na koncu doda naslednje besedilo: “Šteje se, da blago ni najdeno tudi, če ga mora carinski organ v skladu z zakonom vrniti lastniku ali kakšni drugi osebi.”
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek, dosedanji šesti odstavek pa se črta.
176. člen
V naslovu 174. člena se črtata besedi “in prenosnih”, črta se prvi odstavek, besedilo drugega odstavka, ki ostane celotno besedilo tega člena, pa se spremeni tako, da se glasi:
“Prevozno sredstvo, ki je bilo v zvezi z naklepno storjenim prekrškom iz 1. in 2. točke 168. člena ali 3., 4., in 8. točke 170. člena uporabljeno za prevoz mamil, orožja, streliva ali razstreliva ali drugega blaga, ki je predmet omejitev ali prepovedi uvoza ter prevozno sredstvo, v katerem so bili v zvezi s prekrškom iz 2. točke 168. člena ali 4. točke 170. člena predmeti skriti v prostoru, posebej izdelanem za skrivanje blaga, se odvzame. Prevozno sredstvo se v teh primerih odvzame tudi, če ni last storilca.”
177. člen
Naslov in besedilo 175. člena se nadomestita z naslednjim naslovom in besedilom:
“175. člen
(posebni primeri odvzema predmetov prekrška oziroma prevoznega sredstva)
(1) Ne glede na prvi odstavek 173. člena tega zakona se vzamejo tudi predmeti, ki so nastali, bili pridobljeni, ali namenjeni za storitev prekrška, določenega v carinskem zakonu, če so zanje predpisane uvozne ali izvozne prepovedi ali omejitve, če dejanje glede na vrednost predmetov pomeni večje prikrajšanje dajatev, ki se plačujejo ob uvozu ali izvozu, če bi dejanje povzročilo motnje na trgu ali bi omogočilo nelojalno konkurenco.
(2) Zaseženi predmeti, ki se v skladu s 173. členom tega zakona ali s prejšnjim odstavkom odvzamejo, se vzamejo tudi tedaj, če se postopek za prekršek ustavi zaradi zastaranja, zaradi smrti obdolženca ali prenehanja pravne osebe, zaradi neprištevnosti storilca ob storitvi prekrška ali zato, ker je dejanje storil pod vplivom sile, grožnje ali prisile, ali ker ga je storil v pravni ali dejanski zmoti ali če se postopek za prekršek mora ustaviti, ker niso izpolnjeni pogoji za kaznovanje tuje pravne in odgovorne osebe.
(3) Predmeti se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena vzamejo tudi, če niso last storilca ali pravne osebe, katere odgovorna oseba je dejanje storila.
(4) Odločba o izreku varstvenega ukrepa odvzema se vroči tudi lastniku blaga, če je ta znan, ali njegovemu zastopniku.”
178. člen
Za 175. členom se doda nov 175.a člen, ki se glasi:
“175.a člen
(plačilo vrednosti blaga namesto odvzema blaga in vrnitev zaseženega blaga)
(1) Kadar je predpisan odvzem blaga, ali je z odločbo pravnomočno izrečen ukrep odvzema blaga, se to lahko v opravičenih primerih na prošnjo storilca prekrška ali lastnika blaga z odločbo v upravnem postopku vrne storilcu prekrška ali lastniku blaga pod pogojem, da ta plača vrednost blaga, ki pomeni carinsko osnovo, in vse dajatve, ki se plačujejo ob sprostitvi blaga v prosti promet.
(2) Če carinski organ ugotovi, da zaseženo blago ne bo odvzeto v skladu s 173. ali 174. členom tega zakona, ga lahko sam ali na prošnjo storilca prekrška ali lastnika blaga takoj vrne ali pa to stori z odločbo o prekršku, pri čemer blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler se ne uredi njegov carinski status.”
179. člen
Besedilo 176. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
“(1) Carinski delavci zasežejo predmete prekrškov oziroma prevozna sredstva iz 173. do 175. člena tega zakona.
(2) Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve zasežejo predmete prekrškov oziroma prevozna sredstva iz 173. do 175. člena tega zakona, če uradno zvedo za prekršek ali storilca zalotijo na kraju samem – na zeleni meji ali v notranjosti carinskega območja.
(3) Carinski delavci in pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve lahko zasežejo tudi predmete in prevozna sredstva, ki niso navedeni v prvem oziroma drugem odstavku tega člena, če so bili uporabljeni ali namenjeni za storitev prekrška oziroma so nastali s prekrškom, določenim s tem zakonom.
(4) Zaseženo blago je pod carinskim nadzorom.”
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
180. člen
(1) Preverjanje minimalnih pogojev iz 4.b člena tega zakona se ne more začeti prej kot šest mesecev po uveljavitvi predpisa iz tretjega odstavka 4.b člena tega zakona.
(2) Osebe, ki so bile registrirane in so opravljale posle zastopanja v postopkih pred carinskimi organi na dan uveljavitve tega zakona lahko opravljajo svojo dejavnost še naprej, vendar morajo najpozneje do 1. 7. 2000 predložiti Carinski upravi Republike Slovenije dokazila o izpolnjevanju minimalnih pogojev.
181. člen
(1) Proste carinske prodajalne, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovale na mednarodnih cestnih mejnih prehodih, lahko nadaljujejo svoje poslovanje v skladu s carinskimi predpisi, ki se nanašajo na proste carinske prodajalne v pristaniščih in na letališčih, vendar ne dalj kot do polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji.
(2) Odpiranje novih prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih ni dovoljeno. Rekonstrukcija ali obnovitev proste carinske prodajalne na obstoječih lokacijah in ob nebistveno povečanih kapacitetah ne šteje za odpiranje nove proste carinske prodajalne.
(3) Vlada objavi datum, ko morajo prodajalne iz prvega odstavka tega člena prenehati s prodajo blaga, ki je oproščeno plačila carine, najpozneje šest mesecev pred izpolnitvijo pogoja iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na določbo 87. člena carinskega zakona lahko proste carinske prodajalne do datuma iz prejšnjega odstavka prodajajo blago tudi kupcem pri vstopu na carinsko območje
(5) Popolni zahtevki za pridobitev dovoljenja iz 87. člena carinskega zakona, ki so bili vloženi pred uveljavitvijo tega zakona, se rešujejo v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
182. člen
Specializirana skladišča, ki so bila ustanovljena pred uveljavitvijo tega zakona, poslujejo naprej kot carinska skladišča.
183. člen
Ne glede na prvi odstavek 108. člena carinskega zakona lahko vladne in nevladne mednarodne ter meddržavne organizacije ter meddržavne komisije, ki imajo sedež ali svoje predstavništvo na carinskem območju, ne uživajo pa ugodnosti v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je uveljavila Slovenija, še tri leta po začetku uporabe tega zakona v skladu s carinskimi predpisi začasno uvažajo opremo za svoje uradne potrebe s popolno oprostitvijo plačila carine.
184. člen
Podzakonske akte za izvajanje tega zakona pristojni organi izdajo najpozneje en mesec pred začetkom uporabe tega zakona.
185. člen
(1) Direktor Carinske uprave RS daje predhodno soglasje za gradnjo, rekonstrukcijo ipd. objektov na mejnih prehodih v delu, ki je namenjen carinskim organom oziroma carinski kontroli in nadzoru.
(2) Ta člen se uporablja do uveljavitve novega zakona o carinski službi.
186. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. julija 1999, razen četrtega odstavka 181. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve zakona.
Št. 437-01/94-7/25
Ljubljana, dne 22. aprila 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
