Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), drugega odstavka 25. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki nastajajo na območju Republike Slovenije.

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki je zbiranje, prevažanje, predhodna obdelava ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in ukrepi varstva pred ionizirajočim sevanjem.
2. Povzročitelj odpadkov je fizična in pravna oseba, ki pri izvajanju svoje dejavnosti, lastnem delovanju ali izvajanju storitev drugim stalno ali občasno povzroča nastajanje radioaktivnih odpadkov, in vsaka oseba, ki radioaktivne odpadke obdeluje tako, da se spreminjajo lastnosti in sestava teh odpadkov.
3. Uporabnik storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsak povzročitelj radioaktivnih odpadkov. Uporabnik je tudi lastnik ali upravljalec objektov in naprav za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov.
4. Začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov je skladiščenje odpadkov na kraju nastanka do njihove oddaje izvajalcu javne službe in skladiščenje do zmanjšanja ionizirajočega sevanja z razpadom kratkoživih izotopov v odpadkih.
Začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov je tudi skladiščenje radioaktivnih odpadkov zaradi industrijske nesreče ali nesreče pri prevozu radioaktivnih snovi v objektu ali napravi na mestu nastanka ali na drugem primernem mestu, ki ga določi inšpektor, pristojen za varstvo pred ionizirajočim sevanjem.
5. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je skladiščenje radioaktivnih odpadkov v objektu, ki je namenjen za tako skladiščenje in je grajen in upravljan po predpisih o varstvu pred ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: skladišče radioaktivnih odpadkov). V skladišču radioaktivnih odpadkov se skladiščijo obdelani in pripravljeni radioaktivni odpadki zaradi varstva pred sevanjem in z namenom, da se jih hrani do njihove oddaje v odlagališče.

Ta uredba ne ureja ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in ravnanja z odpadki, ki so nastali v Nuklearni elektrarni Krško in Rudniku Žirovski vrh.

Opravljanje javne službe po tej uredbi obsega:
1. prevzem radioaktivnih odpadkov v objektih in napravah za začasno skladiščenje, njihovo prevažanje v obdelavo, skladiščenje in odlaganje;
2. prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka v primeru industrijskih nesreč, nesreč pri prevozu radioaktivnih snovi in drugih nesrečah;
3. prevzem radioaktivnih odpadkov v primeru, ko povzročitelja radioaktivnih odpadkov ni mogoče ugotoviti in določiti;
4. ravnanje s prevzetimi radioaktivnimi odpadki na predpisan način tako:
– da zdravje ljudi ni ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti zaradi vnosa radioaktivnih snovi v človekov organizem in
– da ne pride do radioaktivnega onesnaženja okolja;
5. obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov za namen skladiščenja in odlaganja in
6. upravljanje infrastrukturnega objekta javne službe za skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Opravljanje javne službe iz prejšnjega člena se zagotavlja v javnem gospodarskem zavodu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe).

Izvajanje javne službe mora potekati tako, da je stalno, pravočasno in varno zagotovljen prevzem, prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov.
Opravljanje javne službe mora potekati v skladu s predpisi o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o varstvu okolja.

Izvajalec javne službe mora prevzeti radioaktivne odpadke od vsakega uporabnika.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec javne službe odkloni prevzem radioaktivnih odpadkov od posameznega uporabnika, če ugotovi, da odpadki niso pripravljeni za prevzem v skladu s predpisi.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe najkasneje v oseminštiridesetih urah od zavrnitve prevzema obvestiti inšpektorja, pristojnega za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje javne službe tudi v primeru stavke delavcev pri izvajalcu javne službe.

Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike pri:
1. lastnem delovanju,
2. izvajanju svoje dejavnosti,
3. izvrševanju ukrepov, ki jih odredi inšpektor, pristojen za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.

Izvajalec javne službe mora za opravljanje javne službe:
1. razpolagati z opremo in vozili za prevzem in prevažanje radioaktivnih odpadkov, ki ustrezajo predpisanim pogojem;
2. izpolnjevati splošne pogoje za opravljanje storitev javne službe in posebne pogoje po predpisih o ravnanju z radioaktivnimi odpadki za obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov ter njihovo skladiščenje v skladišču radioaktivnih odpadkov oziroma odlaganje v odlagališču;
3. voditi mora ekološko knjigovodstvo v skladu s predpisi o varstvu okolja;
4. seznanjati uporabnike o načinu in pogojih za prevzem odpadkov, vključno o velikosti in obliki zabojnikov ter načinu začasnega skladiščenja radioaktivnih odpadkov na lokaciji njihovega nastanka in pripravi zabojnikov za prevoz;
5. seznanjati uporabnike o ceniku in načinu obračuna za storitve javne službe;
6. prevzeti radioaktivne odpadke, za katere je v primeru industrijske nesreče ali druge nesreče tako odredil inšpektor, pristojen za varstvo pred ionizirajočimi sevanji in
7. opravljati javno službo trajno, redno in nemoteno.

Izvajalec javne službe opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Izvajalec javne službe nosi vse stroške v zvezi s storitvami javne službe, ki jih določa ta uredba.
Izvajalec javne službe lahko najame drugo osebo za opravljanje pomožnih del za izvajanje javne službe.

V razmerju do izvajalca javne službe imajo uporabniki naslednje pravice:
1. pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe;
2. pravico do enake kvalitete storitev, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na celotnem ozemlju Republike Slovenije;
3. pravico do zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na vrsto in količino radioaktivnih odpadkov.

Uporabniki morajo:
1. začasno skladiščiti radioaktivne odpadke tako, da je zagotovljeno varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter fizično varovanje, ki preprečuje dostop nepoklicnim osebam do prostora, v katerem so zabojniki za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov;
2. omogočati nadzor inšpektorju, pristojnemu za varstvo pred ionizirajočimi sevanji in
3. plačati opravljeno storitev javne službe.

Viri financiranja javne službe po tej uredbi so:
1. plačilo uporabnikov za storitve izvajalca javne službe glede na vrsto, količino in obseg obdelave radioaktivnih odpadkov zaradi oddaje v objekt za skladiščenje,
2. sredstva državnega proračuna.

Stroški opravljanja javne službe so:
1. stroški poslovanja zlasti:
– stroški obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov, njihovega skladiščenja in odlaganja,
– stroški tekočega vzdrževanja, kot so uporaba vroče celice, varovanje skladišča radioaktivnih odpadkov, poraba elektrike, vode in uporaba kanalizacije ter druge infrastrukture,
– stroški investicijskega vzdrževanja skladišča radioaktivnih odpadkov,
– stroški zavarovalnih premij,
– stroški amortizacije opreme za obdelavo in pripravo ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov,
– stroški podizvajalcev za nekatere storitve javne službe;
2. stroški dela;
3. stroški varstva pred ionizirajočim sevanjem ter varstva okolja in
4. stroški monitoringa radioaktivnosti.

Cene storitev javne službe določi Vlada Republike Slovenije.
Pri določitvi cen storitev javne službe Vlada Republike Slovenije upošteva stroške izvajalca javne službe in ceno storitev diferencira po posameznih vrstah radioaktivnih odpadkov glede na njihovo aktivnost in prostornino, ki jo zasedajo v skladišču, ter obseg potrebne obdelave in priprave pred skladiščenjem.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za jedrsko varnost.

Ne glede na določbe 13. člena upravljalec obstoječe raziskovalne infrastrukture, kot so reaktorji in odprti ter zaprti viri sevanja, za radioaktivne odpadke, ki nastajajo pri obratovanju te infrastrukture, ne plačuje skladiščenja.

Do ustanovitve javnega gospodarskega zavoda za opravljanje javne službe iz 4. člena te uredbe izvaja javno službo po tej uredbi javni gospodarski zavod Agencija za radioaktivne odpadke (v nadaljnjem besedilu: agencija).
Infrastrukturni objekt za izvajanje javne službe po tej uredbi je obstoječe skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Brinje 40, Dol pri Ljubljani.

90 dni po uveljavitvi te uredbe preide upravljanje skladišča radioaktivnih odpadkov na lokaciji Brinje 40, Dol pri Ljubljani, z opremo, ki je namenjena delu v skladišču, in z vsemi odpadki na agencijo.
Z dnem prevzema skladišča radioaktivnih odpadkov ima agencija zagotovljeno pravico uporabe vse infrastrukture, ki je potrebna za varno oddajanje in skladiščenje radioaktivnih odpadkov.

V 30 dneh po uveljavitvi te uredbe Institut Jožef Stefan preda agenciji vso dokumentacijo, ki se nanaša na skladišče radioaktivnih odpadkov na lokaciji Brinje 40, Dol pri Ljubljani.
Agencija in Institut Jožef Stefan, ki je upravljalec Reaktorskega centra Podgorica na lokaciji Brinje 40, Dol pri Ljubljani, sporazumno uredita plačilo stroškov, ki nastajajo zaradi uporabe vroče celice, varovanja skladišča radioaktivnih odpadkov, porabe elektrike, vode, uporabe kanalizacije ter druge infrastrukture, katero se uporablja za obratovanje skladišča radioaktivnih odpadkov.

Agencija mora zagotoviti opravljanje javne službe v celotnem obsegu v 12 mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.