Na podlagi tretjega odstavka 49. člena, šestega odstavka 93. člena in tretjega odstavka 282. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) minister za pravosodje izdaja
PRAVILNIK
o opravljanju službe izvršitelja
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa identifikacijske oznake izvršitelja, ravnanje izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja ter načinu hrambe zarubljenih ali odvzetih stvari.
II. IDENTIFIKACIJSKI ZNAKI
2. člen
Izvršitelj pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
– izkaznica izvršitelja in priponka;
– pečat;
– oznaka na poslovnih prostorih izvršitelja.
Identifikacijske znake ima izvršitelj pravico pridobiti in uporabljati po pravnomočnosti odločbe o imenovanju za izvršitelja.
3. člen
Izvršitelj ima izkaznico, s katero se izkazuje pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).
Izkaznico na zahtevo izvršitelja naroči in izda minister, pristojen za pravosodje.
4. člen
Izkaznica je sestavljena iz:
– usnjenega ovitka;
– osebni podatki izvršitelja;
– simbola;
– oznake “izvršitelj”.
Usnjen ovitek je iz modrega usnja velikosti 7 × 10 cm. Na sprednji strani ovitka je v slepem tisku vtisnjen grb Republike Slovenije, pod njim pa napis Republika Slovenija (obrazec – skica št. 1).
Na zgornji notranji strani je na usnjeni podlagi vtisnjen grb Republike Slovenije v obliki in barvah, določeni v prvem odstavku 6. člena ustave RS in napis zlate barve, Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje. Pod tem napisom je pritrjena ploščica zlate barve, na kateri je z velikimi črkami napisana oznaka “IZVRŠITELJ”(obrazec – skica št. 2).
Na spodnji notranji strani ovitka je pod prozornim plastičnim ovitkom, prišitim ali zlepljenim na robove, vstavljena identifikacijska kartica, ki se vstavi po vpisu podatkov o imetniku.
Obrazec identifikacijske kartice je velikosti 6 × 9 cm. Obrazec vsebuje:
Zgoraj 0,5 cm pod robom je napis “IZKAZNICA IZVRŠITELJA” v širini 1 cm in reg. številka izkaznice. Pod tem napisom je na levi strani prostor za fotografijo velikosti 3 × 3 cm, na desni strani ob fotografiji napis: “Evidenčna številka izvršitelja”. Pod fotografijo je prostor za ime in priimek izvršitelja in datum izdaje izkaznice. V spodnjem desnem kotu je prostor za podpis ministra za pravosodje in pečat Ministrstva za pravosodje (obrazec – skica 3).
Izkaznica je veljavna samo, če vsebuje vse dele, določene v prvem do petem odstavku tega člena.
O izdanih izkaznicah vodi Ministrstvo za pravosodje evidenco.
Za posamezno izkaznico se v evidenco izkaznic vpiše:
– tekoča številka izkaznice;
– ime, priimek, sedež in evidenčna številka izvršitelja;
– datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju;
– datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je Ministrstvo za pravosodje prejelo obvestilo o izgubi izkaznice.
5. člen
Za nepravilno uporabo ali zlorabo izkaznice je odgovoren izvršitelj.
Če izvršitelj izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je poškodovana, je dolžan o tem takoj obvestiti Ministrstvo za pravosodje, ki izvršitelju izda novo izkaznico in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana izkaznica se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci izdanih izkaznic.
Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti izkaznico Ministrstvu za pravosodje. Vrnjena izkaznica se uniči.
6. člen
Izvršitelj mora pred pričetkom vsakega uradnega dejanja izvršbe in zavarovanja pokazati izkaznico strankam v postopku izvršbe in zavarovanja in drugim udeležencem.
7. člen
K izkaznici sodi tudi priponka izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: priponka), ki je običajno zakrita, pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja pa jo je dolžan izvršitelj nositi vidno.
Priponka je pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 × 10 cm (obrazec – skica št. 4) in vsebuje:
– grb Republike Slovenije;
– napis Republika Slovenija in Ministrstvo za pravosodje;
– naziv okrajnega sodišča, za katerega območje je imenovan;
– oznako izvršitelj;
– ime in priimek izvršitelja.
8. člen
Priponko na zahtevo izvršitelja naroči in izda Ministrstvo za pravosodje, ki o izdanih priponkah vodi evidenco.
Za posamezno priponko se v evidenco priponk vpiše:
– tekoča številka priponke;
– ime, priimek, sedež in evidenčna številka izvršitelja, ki priponko uporablja;
– datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja;
– matrica priponke;
– datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je Ministrstvo za pravosodje prejelo obvestilo o izgubi priponke.
9. člen
Za hrambo in pravilno uporabo priponke je odgovoren izvršitelj, ki je dolžan o izgubi, poškodbi, zlorabi ali kakršnikoli drugi nepravilnosti v zvezi z uporabo priponke obvestiti Ministrstvo za pravosodje, ki izvršitelju izda novo priponko, in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena priponka, ki je bila izgubljena oziroma poškodovana priponka se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci.
Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti priponko Ministrstvu za pravosodje. Vrnjena priponka se uniči.
10. člen
Vsa pisanja izvršitelja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, gospodarskim družbam, organizacijam in skupnostim morajo biti opremljena s pečatom izvršitelja in podpisom izvršitelja. Pečat izvršitelja (v nadaljevanju: pečat), je uradni znak okrogle oblike premera 3,5 cm z osebnim imenom izvršitelja in je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja izvršitelja.
Pečat se uporablja v črni barvi, je okrogle oblike in vsebuje:
– grb Republike Slovenije;
– oznako izvršitelj;
– ime in priimek izvršitelja;
– kraj, kjer ima izvršitelj sedež
– evidenčno številko pečata.
Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat s premerom 2 cm z enako vsebino kot ga ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za pečatenje z voskom ima izvršitelj kovinski pečat okrogle oblike s premerom 4 cm in z enako vsebino kot ga ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za obliko, naročanje in hranjenje pečatov se uporabljajo predpisi, ki urejajo obliko in besedilo pečatov državnih organov razen, če ni s tem pravilnikom kaj posebej določeno.
V pečatu izvršitelja, ki ima sedež na narodnostno mešanem območju se besedilo v jeziku italijanske oziroma madžarske narodnosti navede poleg besedila v slovenskem jeziku.
11. člen
Pečat izvršitelja iz prejšnjega člena naroči Ministrstvo za pravosodje, ki vodi evidenco pečatov in hrani matrice pečatov.
Evidenca pečatov iz prejšnjega odstavka tega člena se vodi v posebni knjigi. Za posamezen pečat se v evidenco vpiše:
– tekoča številka pečata (evidenčna številka);
– datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;
– odtis pečata;
– ime in priimek in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;
– datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum uničenja priponke.
Ministrstvo za pravosodje hrani matrice pečatov na varnem in zavarovanem kraju ali jih komisijsko uniči. Komisijsko se uničijo tudi pečati, ki se nehajo uporabljati. Uničenje pečata se zabeleži v evidenci pečatov.
Izgubo pečata Ministrstvo za pravosodje objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12. člen
Ko izvršitelj prevzame pečate, je odgovoren za njihovo hrambo in pravilno uporabo.
Izgubo, zlorabo, poškodovanje ali kakršnokoli drugo nepravilnost v zvezi z uporabo pečatov, ki jih uporablja, je dolžan izvršitelj nemudoma naznaniti Ministrstvu za pravosodje.
13. člen
Za mehanično odtiskovanje označb in odredb izvršitelja uporablja izvršitelj štampiljke.
Štampiljka, s katero se na zarubljenih stvareh vidno označi, da so zarubljene je kvadratne oblike v velikosti 10 × 10 cm (obrazec – skica št. 5).
Štampiljka vsebuje:
– oznako ZARUBLJENO;
– uro, dan, kraj rubeža;
– ime in priimek lastnika stvari ali solastnikov stvari;
– ime in priimek in sedež oziroma bivališča dolžnika;
– podpis in pečat izvršitelja.
Če na stvari odtis štampiljke ni možen ali ga je zaradi narave stvari nemogoče uporabiti, uporablja izvršitelj samolepilni trak v širini 6 cm, rumene barve, na katerem je neskončno odtisnjena oznaka “ZARUBLJENO” s črnimi črkami. Izvršitelj samolepilni trak prilepi čez zarubljeno stvar in na vidnem mestu pripečati s pečatnim voskom listino, na kateri je odtisnjena štampiljka iz drugega odstavka tega člena.
Poleg oznak o rubežu iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko minister, pristojen za pravosodje z odredbo predpiše še druge oblike oznak ali druge metode, ki jih uporablja izvršitelj za oznako zarubljenih stvari.
14. člen
Zapisnike, poročila ali druga pisanja, ki jih mora sestavljati izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja se sestavljajo na obrazcih, katerih vsebina je določena s tem pravilnikom.
Če mora izvršitelj sestaviti zapis, za katerega ni določen obvezen obrazec po tem pravilniku, mora listina obvezno vsebovati:
– oznako: ime in sedež izvršitelja;
– številko in datum sklepa o izvršbi in naziv in sedež sodišča, ki je sklep izdal;
– številko zadeve pri izvršitelju;
– zadevo in namen zapisa;
– datum in kraj zapisa;
– podpis in pečat izvršitelja.
15. člen
Štampiljke in druge oznake o rubežu stvari iz 13. člena tega pravilnika in obrazce iz prejšnjega člena naroča na zahtevo izvršiteljev Ministrstvo za pravosodje pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelavo štampiljk, drugih oznak in obrazcev na predlog in na stroške izvršiteljev.
Ministrstvo za pravosodje vodi evidenco izvršenih naročil.
16. člen
Izvršitelj mora ob vhodu v zgradbo, kjer ima sedež postaviti napisno tablo velikosti 60 × 40 cm, na kateri mora biti grb Republike Slovenije, napis Republika Slovenija, naziv okrajnega sodišča za območje, katerega je izvršitelj imenovan, označbo izvršitelj ter ime in priimek izvršitelja (obrazec – skica št. 6).
Napisna tabla je temnomodre barve z obrobo zlate barve, na kateri je z črkami zlate barve napisana vsebina.
Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost mora biti dodana še ena napisna tabla z isto vsebino in v enaki obliki še v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku.
Napisne table naroča Ministrstvo za pravosodje pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelovanje napisnih tabel. Stroške izdelave krije izvršitelj.
17. člen
Pod napisno tablo mora biti na običajen način označen delovni čas izvršitelja.
Delovni čas za vse izvršitelje je od ponedeljka do poteka od 8. do 16. ure.
Uradne ure za nepovabljene stranke so pri vseh izvršiteljih v sredo od 13. do 15. ure ter v petek od 9. do 15. ure.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvršitelj dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja med delavniki tudi izven delovnega časa, ob nedeljah in praznikih pa v skladu s tem pravilnikom.
V okviru delovnega časa odredi oziroma določi izvršitelj v skladu s predpisi o delovnih razmerjih delo izven delovnega časa in čas odmora med delom.
18. člen
Počitnice izvršitelja so od 15. julija do 15. avgusta v času sodnih počitnic.
Izvršitelj in pri njem zaposlene osebe morajo pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času iz prvega odstavka tega člena. V času počitnic določi izvršitelj dežurstvo ene pri njem zaposlene osebe.
III. SPLOŠNA PRAVILA RAVNANJA IZVRŠITELJA PRI OPRAVLJANJU DEJANJ IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA
1. Podlaga za opravo in način oprave dejanj izvršbe in zavarovanja
19. člen
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja v posamezni zadevi po pravnomočnosti sklepa sodišča, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, o določitvi izvršitelja, ko prejme odredbo sodišča o opravi dejanj izvršbe ter, ko na svoj žiro račun od upnika prejme predujem za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja.
Če upnik v roku, ki ga je določilo sodišče predujma ne plača, izvršitelj o tem takoj obvesti sodišče.
Izvršitelj opravlja dejanja izvršbe in zavarovanja po odredbi sodišča.
V odredbi sodišča morajo biti navedena vsa dejanja, ki jih mora izvršitelj opraviti v konkretni zadevi. Ob predaji sklepa o določitvi izvršitelja in odredbe iz prejšnjega odstavka sodišče predloži tudi vsa pisanja in odpravke sklepov, ki se po zakonu vročajo ob izvršilnih dejanjih ali dejanjih zavarovanja.
Pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj ravnati po odredbi sodišča in v skladu z zakonom.
Kolikor je to potrebno ali kadar je v dvomu, kako najbolje izvršiti sodno odredbo, lahko izvršitelj dodatna navodila, ki jih potrebuje za izvršitev posameznih opravil ali navodila splošne narave, pridobi od zakonitega sodnika ali od vodje izvršilnega oddelka.
Za navodila iz prejšnjega odstavka zaprosi izvršitelj praviloma ustno ali v kratki pisni obliki. Navodila da sodišče izvršitelju praviloma ustno ali prav tako v kratki pisni obliki.
Izvršitelj mora dejanja izvršbe in zavarovanja opraviti kar se da hitro in na zanesljiv način. Pri tem mora izvršitelj paziti, da dolžniku ne prizadene nobene nepotrebne škode.
Izvršitelj mora dejanja izvršbe in zavarovanja opraviti, če je to le mogoče najkasneje v 8 dneh, če gre za dejanja, ki jih je potrebno opraviti na območju okrajnega sodišča. Če gre za dejanja, ki jih je potrebno opraviti izven območja okrajnega sodišča pa, če je to le mogoče v 15 dneh.
Če je v odredbi sodišča določen rok za opravo posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja mora ta rok izvršitelj upoštevati. Če to iz upravičenih razlogov ni mogoče, mora izvršitelj sodišče o tem nemudoma obvestitii, zaradi izdaje nadaljnjih odredb.
2. Evidenca zadev pri izvršitelju
20. člen
Evidence, ki jih izvršitelj vodi v skladu z zakonom o izvršbi in zavarovanju, vodi na obrazcih, določenih s tem pravilnikom.
Izvršitelj lahko vodi evidenco tudi s podporo računalnika. V tem primeru ni potrebno evidence voditi na obrazcih iz prvega odstavka tega člena, vendar pa mora računalniško podprta evidenca vsebovati vse predpisane postavke, navedene v obrazcih.
Podatki iz evidence so tudi podlaga za statistična in druga poročila.
Izvršitelj vodi evidenco za vsako koledarsko leto posebej in posebej za vsako okrajno sodišče. Na koncu koledarskega leta mora izvršitelj podatke iz evidence po predpisanih obrazcih zvezati v trde platnice, ki morajo na sprednji strani vsebovati naslov: “evidenca izvršitelja, ime in priimek ___________, izvršitve v izvršilnih zadevah in zadevah zavarovanja za leto ______________________, za okrajno sodišče _____________.”.
21. člen
Vsaka zadeva, ki jo prejme v izvršitev, mora biti vpisana v evidenco (obrazec IZV št. 1 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev).
Če se izvršba ali zavarovanje vodi zoper več oseb, se zadeva vpiše v evidenco pod eno zaporedno številko, pred imena strank pa se vpišejo arabske številke od 1 dalje. Če se več izvršilnih zadev in zadev zavarovanja vodi zoper istega dolžnika, se vsaka zadeva vpisuje v evidenco pod samostojno zaporedno številko, razen v primeru, ko sodišče več izvršilnih zadev in zadev zavarovanja zoper enega dolžnika združi. V tem primeru se v evidenci odčrtajo prejšnje številke in se odpre nova številka.
22. člen
Pri ročno vodenih evidencah se vsi vpisi vpisujejo s črnilom.
Pri vpisu prvega pisanja v evidenco se izpolnijo ustrezni stolpci v vpisniku. Pri vpisu nujne zadeve se to z ustrezno štampiljko “NUJNO” označi pred zaporedno številno spisa.
Če v evidenci pri kakšni zadevi ni prostora za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom (npr. za zaporedno številko 20 se vpiše rdeča 15, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod št. 15). Pri prvotnem vpisu pa se označi zveza tako, da se zaporedno številko prvotnega vpisa lomi z zaporedno številko zadeve, zapisano z rdečilom, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 15 rdeče/ 20).
V stolpcu pripombe se vpisujejo poleg drugih tudi vsi zaznamki, ki se nanašajo na spremembe v zvezi z izvršilno zadevo ali zadeve zavarovanja po določbah sodnega reda in vse spremembe ali dejstva, ki se nanašajo na postopek izvršbe v posamezni izvršilni zadevi (npr. združitev zadev, predložitve spisov sodišču ali drugim organom, kroženje spisa, roki, začasna preložitev spisa, prekinitev postopka, odlog izvršbe itd.).
23. člen
Pri pomotni vpisani zadevi se zaporedna številka poševno prečrta, v stolpcu za pripombe pa vpiše “pomotni vpis”.
Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim spisom dobi naslednjo zaporedno številko za pomotno vpisano zadevo.
Pomotno vpisane zadeve se pri sklepanju evidence konec leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.
Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi in se vpišejo pravilni podatki. V računalniško vodeni evidenci se prečrta z vodoravno črto čez sredino teksta.
Posamezni vpisi v evidenci se ne smejo brisati niti na drug način uničiti (npr. prelepiti, radirati ali podobno).
24. člen
Ko je postopek pri izvršitelju v določeni zadevi končan, se zaporedna številka v evidenci odčrta. Pri ročno vodenih evidencah je znamenje odčrtanja “ I_________”, pri računalniško vodenih evidencah pa vpis “statistično odčrtano”.
Če je postopek pri izvršitelju rešen le za določeno osebo – dolžnika, se odčrta samo številka pred imenom dolžnika.
Če je zadeva pomotoma odčrtana ali je treba znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrta znak odčrtanja, v računalniško vodeni evidenci pa se navede “ODČRTANJE RAZVELJAVLJENO” in datum.
Če se taka zadeva nato kot končana odčrta, se napravi nov znak odčrtanja.
Izvršitelj mora o odčrtanju zadeve poročati sodišču najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zadevo odčrtal v evidenci.
25. člen
Če se pri sodišču združi več izvršilnih zadev ali zadev zavarovanja zoper istega dolžnika in je sodišče določilo za opravo dejanj istega izvršitelja, se tudi v evidenci izvršitelja več zadev združi tako, da se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za pripombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena in datum sklepa sodišča o združitvi. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za pripombe navede pridružitev zadeve.
Že izvršeni vpisi pridružene zadeve se ne prenesejo. Vsi nadaljnji vpisi pridružene zadeve se nadaljujejo pri zadevi, s katero je zadeva združena.
26. člen
Evidenca se sklene konec leta tako, da se za zadnjo zaporedno številko napiše besedilo z naslednjo vsebino:
– datum sklenitve evidence;
– zaporedna številka zadnjega vpisa;
– število v začetku leta nerešenih zadev;
– število na novo sprejetih zadev, od tega število ponovno vpisanih zadev, ki so že bile izkazane kot rešene;
– število pomotoma vpisanih zadev;
– število rešenih zadev;
– število na koncu leta nerešenih zadev.
To vsebino podpiše izvršitelj, pregledata in vidirata pa ga vodja izvršilnega oddelka okrajnega sodišča in predstojnik okrajnega sodišča.
Sklenjeno, podpisano in vidirano evidenco pošlje izvršitelj Ministrstvu za pravosodje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je evidenco vidiral predstojnik okrajnega sodišča.
27. člen
Zaporedne številke konec leta nerešenih zadev se vpišejo na prvi strani evidence za prihodnje leto pod naslovom “ostalo nerešeno” in sicer kronološko po letih pripada in pod novimi zaporednimi številkami ter lomljeno s zaporednimi številkami iz prejšnje evidence in označbo letnice evidence.(npr. 1/15-97). Če se zadeva v novem letu reši, se v prejšnjih evidencah odčrta, v novem vpisniku pa se odčrta skladno s tem pravilnikom o odčrtanju končane zadeve.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za ponovno odprte zadeve s tem, da se uporabi v novi evidenci oznaka “Ponovno odprta zadeva”.
28. člen
Vsako zadevo, ki jo izvršitelj prejme v izvršitev, mora izvršitelj voditi kot samostojen spis v posebnem ovitku (obrazec IZV št. 2 – ovitek spisa). V ovitku spisa mora biti vložen tudi sodni spis izvršilne zadeve, če ga je sodišče posredovalo izvršitelju.
Izvršitelj osnuje spis tako, da na ovitek spisa vpiše podatke po posameznih rubrikah.
Pri vpisovanju označbe spisa navede zaporedno številko evidence in zadnji dve številki letnice (npr. 15/99). Če sta obe zadnji dve številki nič, navede celotno letnico.
Označbo spisa navede tudi na vsa pisanja in vse listine, ki sodijo v spis in sicer tako, da na vsako novo listino v zgornjem desnem kotu navede označbo spisa (npr. 15/99) nad njo pa se navede listovno številko pisanja.
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v spis kronološko, kot so vpisana v popis spisa. Vročilnice in povratnice se sproti pripnejo k pisanju, na katerega se nanašajo.
29. člen
Izvršitelj mora ovitke s spisi posameznih zadev hraniti v posebnem v za to namenjenem prostoru tako, da je zagotovljena varna hramba, preglednost in dostop nadzornim organom v vsakem času.
Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se listovne številke nadaljujejo.
Če je potrebno ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
Če se zadeva prenese iz dosedanjega v nov ali drug vpisnik v evidenci izvršitelja, se na ovitku prejšnjega označba prečrta in se vpiše nova.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni izvršitelj ali sodišče, se prečrta ime prejšnjega izvršitelja oziroma sodišča in se vpiše nov izvršitelj oziroma novo sodišče.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni vrednost spora, vrsta in predmet izvršbe, se na ovitku prejšnji podatki z rdečilom prečrtajo in se vpišejo novi podatki.
Ovitki spisov so lahko speti preko ovitka z elastiko.
30. člen
V vsakem spisu se vodi popis spisa (obrazec IZV št. 3 – popis spisa), ki je lahko natisnjen na notranji strani ovitka ali na posebnem listu, ki mora biti pritrjen na ovitek spisa. Če ima popis več listov, morajo biti na zgornjem levem kotu označeni z zaporedno številko.
Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo listovno številko, število prilog in kje se te hranijo, če zaradi obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti priloženi spisu, ter datum prejema pisanja in število strani pisanja.
V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
Pisanja se vpisujejo v popis sproti.
31. člen
Če se obstoječi spis prenese od enega izvršitelja k drugemu izvršitelju, se v popisu spisa listovne številke nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na novo številko evidence pri drugem izvršitelju vpiše nova označba spisa.
Če izvršitelj dobi spis, ki nima popisa spisa ali prejme spis, ki ni urejen, ga pošlje predstojniku okrajnega sodišča z zahtevo, da se spis vrne prejšnjemu izvršitelju, ki mora v roku, ki ga določi sodišče spis urediti in vrniti.
3. Dejanja izvršitelja v zadevah izvršbe in zavarovanja
32. člen
Izvršitelj opravlja neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
Izvršitelj opravlja zlasti naslednja dejanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju:
– rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen);
– hramba zarubljenih premičnih stvari (85. člen);
– cenitev zarubljenih premičnih stvari (89. člen);
– prodaja zarubljenih premičnih stvari ali izvedba vnovčenja stvari na drug način;
– organizacija in izvedba javne dražbe za prodajo stvari (javna dražba – 93. člen);
– dejanja v zvezi s poplačilom upnika (97. člen);
– rubež vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi oprave pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja;
– rubež premičnih stvari zaradi izročitve stvari upniku (122. člen);
– prejem v hrambo premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen);
– hramba premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (drugi odstavek 157. člena);
– prodaja premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (158. člen);
– rubež premoženjskih in materialnih pravic dolžnika in prodaja teh pravic na javni dražbi;
– odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in odvzem listin zaradi izročitve stvari, ki jih zaradi narave stvari ni mogoče fizično odnesti ali izročiti (214. člen);
– odvzem določene količine nadomestnih premičnih stvari in izročitev upniku (216. člen);
– prevzem določenega zneska gotovine od dolžnika, ki je upniku potreben za nakup stvari (217. člen);
– odvzem pri rubežu najdene gotovine, njena izročitev upniku ali sodni polog (218. člen);
– izpraznitev (odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest upniku (221. člen);
– prevzem v hrambo premičnih stvari, ki bi jih bilo treba izročiti dolžniku (222. člen);
– prodaja premičnih stvari, ki dolžniku niso bile izročene (223. člen);
– oprava dejanj, ki bi jih moral opraviti dolžnik ali kdo drug (225. in 226. člen);
– odstranitev upiranja dolžnika proti izvršitvi dejanja, ki ga je dolžan trpeti in pri varovanju dela, ki ga je treba opraviti (227. člen);
– pomoč upniku pri vzpostavitvi prejšnjega stanja (228. člen);
– oprava dejanj fizične razdelitve stvari ali skupnega premoženja in prodaja stvari, ki je potrebna zaradi razdelitve (235. in 236. člen);
– rubež in hramba premičnin na podlagi zastavne pravice na premičnini v postopku zavarovanja (248. in 251. člen);
– prodaja premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja (253. člen);
– dejanja v zvezi z izvršitvijo predhodnih in začasnih odredb;
– oprava drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče.
4. Splošna pravila ravnanja izvršitelja pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja
33. člen
Opravljanje dejanj izvršbe ali zavarovanja se šteje za začeto takoj, ko izvršitelj prejme od sodišča, ki je dovolilo izvršbo odredbo za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja.
Naloge za opravo dejanj iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj opraviti brez odlašanja in kolikor je možno po časovnem zaporedju njihove dodelitve.
Naloge za opravo dejanj izvršbe in zavarovanja, ki se nanašajo na istovrstna dejanja proti istemu dolžniku, se izvedejo praviloma istočasno v časovnem zaporedju kot jih je izvršitelj prejel.
Od časovnega zaporedja lahko izvršitelj odstopi zaradi nujnosti posameznih vrst nalog ali zaradi narave predmetov izvršbe ali zavarovanja.
34. člen
Izvršitelj mora opraviti vsa dejanja le v mejah odredbe sodišča. Sodišče v odredbi navede, katere naloge in dejanja v posamezni izvršilni zadevi ali zadevi zavarovanja naj izvršitelj opravi oziroma navede naj opravi vsa potrebna dejanja po sklepu o dovolitvi izvršbe oziroma po odredbi sodišča o zavarovanju na način kot to določa zakon o izvršbi in zavarovanju ali ta pravilnik.
35. člen
Ob nedeljah in praznikih ter ponoči lahko izvršitelj opravi izvršilna dejanja samo, če bi bilo nevarno odlašati, če jih na delovni dan ni mogoče izvršiti, in če za to pridobi dovoljenje sodnika, ki vodi postopek izvršbe ali zavarovanja.
Če dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni bilo dano že v odredbi sodišča o opravi dejanj, mora izvršitelj za to dovoljenje ustno zaprositi in navesti razloge, zaradi katerih oprava dejanj na delovni dan ne bi bila mogoča ali uspešna.
Sodnik, ki vodi izvršilno zadevo ali zadevo zavarovanja, da dovoljenje pisno na izvirnik odredbe za opravo dejanj. Pisno dovoljenje sodnika mora izvršitelj pred pričetkom oprave dejanj pokazati dolžniku ali osebam, ki so prisotne ob opravi dejanj.
Zoper odredbo, s katero se ugodi ali ne ugodi zahtevi izvršitelja iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.
36. člen
Kadar tako določa zakon mora izvršitelj pred opravo posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja obvestiti upnika oziroma dolžnika.
Obvestilo mora izvršitelj poslati ali osebno vročiti upniku ali dolžniku najkasneje 48 ur pred opravo dejanja. V obvestilu mora navesti točen datum, uro in kraj oprave dejanja in opozoriti upnika ali dolžnika na posledice nenavzočnosti.
Če je v zakonu določeno, da mora biti upnik ali dolžnik obvezno prisoten pri opravi dejanj, mora izvršitelj poslati obvestilo z osebno priporočeno pošiljko, ki se vroči na način kot določa zakon ali pa vročitev opravi osebno.
37. člen
Če je z zakonom določeno, da se v primeru nenavzočnosti upnika oziroma dolžnika postopek izvršbe ustavi, izvršitelj nenavzočnost na kraju samem ugotovi v zapisniku, ki ga nemudoma, najkasneje pa v 24 urah po poskusu oprave dejanja pošlje sodišču.
38. člen
Kolikor je to potrebno za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja v dolžnikovem stanovanju, sme izvršitelj:
– preiskati stanovanje dolžnika in njegove zaprte stvari;
– sme odpreti zaprta hišna in sobna vrata in zaprto embalažo.
Če pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja v dolžnikovem stanovanju ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, morata biti pri preiskavi stanovanja in pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja dva polnoletna občana, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju. V zapisniku o opravljenem izvršilnem dejanju ali dejanju zavarovanja mora izvršitelj navesti imena, poklic in bivališče polnoletnih občanov, ki sta sodelovali pri opravi dejanja izvršbe ali zavarovanja. Zapisnik morata oba občana sopodpisati.
39. člen
Kolikor je to potrebno za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja v prostorih pravne osebe, sme izvršitelj:
– preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja in druge prostore pravne osebe;
– odpreti vhodna vrata in sobna vrata in zaprto embalažo.
O opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja v prostorih pravne osebe mora izvršitelj predhodno, najkasneje pa 24 ur pred opravo dejanj obvestiti upravo pravne osebe. V primerih iz 36. člena tega pravilnika, ponovno obvestilo ni potrebno.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka ali iz 36. člena tega pravilnika mora izvršitelj navesti dan, uro in kraj oprave izvršilnih dejanj oziroma dejanj zavarovanja ter pozvati upravo naj mu nemudoma, najkasneje pa v 24 urah sporoči ime osebe, ki bo navzoča pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja.
Če uprava v roku iz prejšnjega odstavka od dneva prejema obvestila ne sporoči izvršitelju ime osebe, izvršitelj upravo ponovno pozove naj v roku, ki ga določi izvršitelj in, ki ne sme biti daljši kot 12 ur, sporoči ime osebe, ki bo navzoča pri opravi dejanj izvršbe ter jo opozori na posledice, če obvestila v določenem roku ne bo prejel.
Obvestilo iz drugega odstavka tega člena pošlje izvršitelj s priporočeno pošiljko po pošti ali pa vročitev pravni osebi opravi sam.
Če uprava ne pošlje sporočila iz prejšnjega odstavka, izvršitelj opravi dejanje tudi brez njene navzočnosti.
Za pravilno poslano sporočilo izvršitelju iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, se šteje tudi obvestilo, poslano po telefaxu ali preko računalnika.
40. člen
Če se dejanje opravlja v javni zgradbi, mora izvršitelj pred opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja to sporočiti predstojniku ali njegovemu namestniku.
Osebo iz prejšnjega odstavka obvesti izvršitelj ustno s predložitvijo naloga za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja. Če vodja urada opravi dejanja ugovarja, mora izvršitelj o tem nemudoma poročati sodišču in dobiti nadaljnje navodilo.
41. člen
Pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja iz 38. in 39. člena tega pravilnika mora izvršitelj ravnati tako, da dolžniku ne povzroči nepotrebne škode v njegovih prostorih. Da se izogne nepotrebni škodi, lahko izvršitelj pritegne k opravi dejanj za to usposobljenega strokovnjaka ustrezne stroke. Stroški strokovnjaka so izvršilni stroški.
V primeru iz prejšnjega odstavka je izvršitelj odgovoren za pravilno izbiro ustreznega strokovnjaka.
42. člen
Kadar je tako določeno z odredbo sodišča, je izvršitelj upravičen, da od dolžnika ali tretje osebe, ki je zavezanec, prevzame plačila ali druge dajatve, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja in dolžniku ali tretji osebi, ki je zavezanec, če je s svojo dajatvijo obveznost izpolnil na njihovo zahtevo izroči listine, ki jih je izvršitelju v ta namen izročilo sodišče ali upnik. Terjatev upnika je treba natančno izračunati in v poročilu sodišču natančno navesti posamezne postavke, iz katerih sestoji upniku izročeni znesek.
Izven uradnih dejanj prevzem denarja in drugih dajatev od strank ni dovoljen.
43. člen
Plačila, ki jih izvršitelj prevzame ali odvzame od dolžnika, upnika ali od tretjih, ki plačajo za dolžnika ali od njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev in o predmetih, ki jih prevzame ali odvzame, mora izvršitelj izdati pobotnico (obrazec IZV št. 4 pobotnica), ki jo izpolni v dveh izvodih. Izvirnik pobotnice izroči zavezancu, kopija pa ostane izvršitelju, ki jo predloži sodišču skupaj s poročilom o opravljenem izvršilnem dejanju in, ki jo posebej pregleda in podpiše sodnik.
44. člen
Izvršitelj sme glede na okoliščine primera, zlasti pa za odstranitev upiranja pri opravi posameznih dejanj samostojno in neposredno, brez predhodne pridobitve sodne odredbe ali naloga, zahtevati prisotnost in pomoč policije. Vodja izvršilnega dejanja oziroma dejanja zavarovanja v takem primeru ostane izvršitelj. Policija izvršitelja varuje pred dejanskimi napadi in sodeluje pri premagovanju aktivnega in pasivnega odpora zavezanca. Policija sme izvršitelju pomagati tudi pri odprtju zaprtega prostora.
45. člen
Izvršitelj je pri opravi izvršilnih dejanj upravičen izdati vse odredbe, ki so potrebne za to, da se vzdrži mir in red, zlasti, da se preprečijo nedopustni dogovori, zastraševanja in vse druge ovire. Za izvršitev odredb sme izvršitelj:
– uporabiti pomoč policije;
– odstraniti osebe, ne glede na to ali so udeleženi pri uradnem dejanju ali ne, ki opravo dejanja motijo ali se nedostojno obnašajo.
46. člen
Razen, če z zakonom ali z odredbo sodišča ni določeno drugače ali, če ne gre za prisilno izpraznitev prostorov, izvršitelj pred odhodom na kraj oprave izvršilnih dejanj ne sme obvestiti zavezanca niti na kak drug način povzročiti, da slednji za to izve.
47. člen
Če je na podlagi zakona ali odredbe sodišča treba počakati z opravo izvršilnega dejanja ali dejanja zavarovanja zaradi vložitve predloga upnika ali, če je določeno, da se mora izvršilno dejanje opraviti v prisotnosti upnika, izvršitelj v evidenci in v popisu spisa to zaznamuje s črko P (predlog) oziroma s črko U (udeležba).
Z opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja je treba počakati toliko časa, dokler upnik ne poda novega ali ponovnega predloga za izvršbo ali zavarovanje in dokler izvršitelj ne prejme odredbe sodišča.
Upniku, ki želi ali skladno z zakonom mora biti navzoč pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja ali, če je tako odredilo sodišče mora izvršitelj sporočiti kraj in čas oprave dejanj.
Če upnik ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ob določenem času ne pride, opravi izvršitelj dejanja izvršbe ali zavarovanja v njegovi odsotnosti, če njegova udeležba ni obvezna po zakonu ali odredbi sodišča.
Če je z zakonom določeno, da mora biti upnik obvezno prisoten pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja, ga mora izvršitelj v obvestilu o kraju in času oprave dejanja opozoriti na posledice odsotnosti. Če upnik kljub temu ne pride ob določenem času, izvršitelj v zapisniku le ugotovi, da se upnik ni udeležil oprave dejanj in z opravo dejanj ne začne. O nenavzočnosti upnika obvesti izvršitelj sodišče.
Če je prisotnost upnika z odredbo odredilo sodišče, po zakonu pa ni obvezna, izvršitelj zaradi nenavzočnosti upnika z opravo dejanj počaka in pridobi nadaljnja navodila sodišča.
48. člen
Pred pričetkom oprave dejanj izvršbe ali zavarovanja mora izvršitelj dolžnika oziroma če tega ni, njegovega zastopnika ali pooblaščenca pozvati k prostovoljni izpolnitvi obveznosti. Če dolžnik oziroma zavezanec izpolni svojo obveznost, mu mora izvršitelj izročiti listine, ki mu jih je v ta namen priložilo sodišče k odredbi o opravi dejanj ali pobotnico v skladu s tem pravilnikom.
Izvršitelj prevzame prostovoljno izpolnitev obveznosti zaradi izpolnitve obveznosti, zaradi katere naj se opravi izvršba.
Izvršitelj lahko izpolnitev obveznosti prevzame tudi od odraslega člana družine dolžnika, ki je pripravljen izpolniti obveznost.
Če dolžnik ali kdo drug izpolni obveznost, preden izvršitelj prične z opravo izvršilnega dejanja, izvršitelj ne prične z opravo dejanj.
O prostovoljni izpolnitvi obveznosti izvršitelj sestavi zapisnik in poročilo sodišču.
49. člen
Delno izpolnitev obveznosti lahko izvršitelj prevzame le, če je za tak prevzem pooblaščen s sodno odredbo.
Če dolžnik ali zanj kdo drug (zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član družine) samo delno prostovoljno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo samo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. V nobenem primeru pa izvršitelj ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti.
50. člen
Brez poprejšnje sodne odredbe lahko izvršitelj z opravo izvršilnega dejanja počaka, če mu dolžnik ali zanj kdo drug (zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član družine) dokaže, da je bila po izdaji sodne odredbe izvršitelju, upniku obveznost izpolnjena.
Če je moral dolžnik izpolniti obveznost s plačilom določene vsote gotovine zadošča, da izvršitelju dokaže, da je bila vsota po izdaji odredbe sodišča vplačana v izplačilo upniku.
Plačilo iz prejšnjega odstavka mora biti dokazano z izvirnikom potrdila banke ali pošte o vplačilu oziroma nakazilu ali z izvirnikom javne ali notarsko overjene listine.
Posebne listine iz prejšnjega odstavka niso potrebne, če upnik s tem, da sopodpiše izvršiteljevo poročilo izjavi, da mu je bila po izdaji odredbe sodišča obveznost izpolnjena.
51. člen
Če sodišče v odredbi za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja na predlog upnika določi, kolikokrat naj izvršitelj poskusi z opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja, mora izvršitelj v primeru neuspele oprave dejanj ponavljati opravo tolikokrat, kolikokrat je določeno.
Če sodišče v odredbi izvršitelju ne določi večkratnega poskusa oprave dejanj, lahko izvršitelj opravi dejanja večkrat znotraj petnajstdnevnega oziroma osemdnevnega roka po tem pravilniku, če meni, da gre za ovire, ki se dajo brez večjih težav odpraviti. V nasprotnem primeru izvršitelj sestavi kratko poročilo, v katerem navede razloge za nemožnost oprave dejanj in ga pošlje sodišču.
Za zlorabo pooblastila iz prejšnjega odstavka je izvršitelj disciplinsko odgovoren. Izvršilni stroški, ki ob tem nastanejo, se ne priznajo. Oceno o zlorabi pooblastila poda sodišče v sklepu, v katerem odloči o izvršilnih stroških.
52. člen
Če izvršitelj ugotovi, da dejanj izvršbe ali zavarovanja ni mogoče opraviti, mora v primeru, ko sodišče ali upnik oviro lahko odstrani, sodišče ustno zaprositi za izdajo potrebne odredbe, ki jo izvršitelj sodišču lahko predlaga.
Če ovir ni mogoče odpraviti na način iz prejšnjega odstavka, izvršitelj sestavi poročilo o nezmožnosti oprave dejanj in zaključi zadevo ter jo skupaj s poročilom vrne sodišču.
53. člen
Izvršitelj takoj preneha z opravo dejanj oziroma z opravo dejanj sploh ne začne, če ga sodišče obvesti o prekinitvi izvršbe ali zavarovanja zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika. Z opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja izvršitelj počaka, dokler ne dobi odredbe sodišča o nadaljevanju dejanj izvršbe ali zavarovanja.
54. člen
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju ali dejanju zavarovanja napraviti kratek zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
– kraj in čas sestave zapisnika;
– kraj, dan in uro izvršilnega dejanja ali dejanja zavarovanja;
– imena pri izvršilnem dejanju navzočih udeleženih oseb (upnik, dolžnik in njuni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, odrasli člani družine, tretje osebe, ki imajo morebitne zahtevke do predmetov, na katere se opravlja izvršba ali v katerih hrambi se stvari nahajajo);
– predmet dejanja;
– bistvena dogajanja pri opravi dejanj;
– navedbo pričetka in zaključka oprave dejanj po urah in minutah;
– vsako dolžnikovo plačilo ali plačilo, ki ga je dal zanj kdo drug ob opravi dejanja, se v zapisnik zapiše z navedbo številke pobotnice;
– če je bil upniku ali njegovemu za prevzem pooblaščenemu zastopniku izročen, prostovoljno dan, odvzet ali prinešen predmet ali znesek, se to zabeleži na zapisniku s kratkim potrdilom o prejemu, ki ga prejemnik podpiše na zapisniku;
– izjave tretjih, zlasti o posesti ali lastnini glede predmetov izvršilnega postopka, se v zapisniku navedejo z bistveno vsebino;
– izjave dolžnika, da so predmeti, na katerih naj se opravi izvršba; last drugih oseb ali so zastavljene;
– zaznave izvršitelja, da glede predmetov na katere naj se opravi izvršba, obstoji pridržek lastninske pravice ali rubež (npr. iz prometnega dovoljenja pri rubežu motornega vozila);
– podatki o tem, kdo prevzame in hrani zarubljene stvari, kdaj jih prevzame in kje se zarubljene stvari nahajajo;
– dolžnikove predloge o ustavitvi ali odlogu izvršbe.
Zapisnik podpiše izvršitelj. V primeru, če zapisnik vsebuje potrdila o prejemu, ga podpišejo tudi udeleženci izvršilnega dejanja.
Če se dejanje ne opravi, ker se je z dejanji počakalo, ali ker oprava dejanj ni bila možna ali ker se je upnik z umikom odpovedal izvršbi ali zavarovanju, se v zapisnik navedejo razlogi za neopravo dejanj izvršbe ali zavarovanja.
55. člen
Zapisnik se sestavi neposredno po opravi dejanja in kolikor je mogoče na kraju samem.
Če dejanje zahteva več časa in zaradi tega ali iz drugih razlogov zapisnika ni mogoče pisati na kraju samem, izvršitelj za poznejšo sestavo zapisnika, potrebne zapiske (označba in popis zarubljenih stvari) napravi na kraju samem in zapiske priloži zapisniku.
56. člen
Po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe ali zavarovanja mora izvršitelj o opravi posameznih dejanj ter pomembnih dogajanjih v času oprave dejanj, za sodišče brez odlašanja ali najkasneje v dveh dneh sestaviti pisno poročilo.
Če ni posebnih okoliščin, ki zahtevajo podrobnejši opis oprave dejanj, poda izvršitelj poročilo tako, da predloži zapisnike, ki jih je sestavil pri posameznih dejanj v skladu s tem pravilnikom.
V poročilu mora izvršitelj natančno specificirati stroške, ki so nastali z opravo posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja.
5. Hramba zarubljenih stvari
57. člen
Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ali zavarovanja oziroma z odredbo sodišča, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja ni drugače določeno, hrani zarubljene stvari izvršitelj.
58. člen
Za hrambo zarubljenih stvari po tem pravilniku se šteje:
1. prevzem zarubljene stvari v lastno hrambo,
2. prepustitev zarubljene stvari v hrambo pooblaščeni pravni ali fizični osebi,
3. prepustitev zarubljene stvari v začasno posest dolžnika.
59. člen
Izvršitelj hrani zarubljene stvari s skrbnostjo dobrega gospodarja. Zarubljene stvari se morajo hraniti tako, da niso izpostavljene poškodbam ali drugim okoliščinam, zaradi katerih bi se lahko ali poškodovale ali uničile. Izvršitelj je pri rokovanju z zarubljeno stvarjo dolžan upoštevati ustrezne predpise, ki določajo pogoje in načine za transport, rokovanje ali skladiščenje. Še posebej pazljiv mora biti pri stvareh, ki so zaradi svojih lastnosti strupene, gorljive, eksplozivne ali kako drugače nevarne.
60. člen
Zarubljene stvari hrani izvršitelj praviloma v svojem skladišču. Rokovanje z zarubljenimi stvarmi mora biti skrbno. Pri transportu, rokovanju ali skladiščenju zarubljenih stvari je izvršitelj dolžan upoštevati predpise, ki določajo minimalne tehnične in druge pogoje za posamezne vrste stvari.
61. člen
Če zarubljena stvar zaradi svoje vrste, lastnosti ali namena terja posebne pogoje ali načine za hrambo, transport, rokovanje ali skladiščenje, izvršitelj zagotovi hrambo, transport ali akladiščenje zarubljene stvari pravni ali fizični osebi, ki ima prostore in opremo, ki izpolnjuje minimalne tehnične in druge pogoje. Hramba, transport, skladiščenje zarubljene stvari mora biti dogovorjena s pogodbo, iz katere mora izhajati, da gre za stvari, ki so zarubljene ter pogoje hrambe, transporta ali skladiščenje.
62. člen
Če je tako določeno z odredbo sodišča, izvršitelj zarubljeno stvar prepusti v posesti dolžnika ter na njej skladno s tem pravilnikom vidno označi, da je zarubljena ter opozori dolžnika, da z zarubljeno stvarjo ne sme razpolagati, jo obremeniti ali zmanjšati njeno vrednost oziroma jo uničiti.
63. člen
Izvršitelj mora v zapisniku in v popisu spisa navesti vrsto in kraj hrambe zarubljene stvari.
64. člen
O stvareh, ki jih hrani izvršitelj oziroma zanj kdo drug, vodi izvršitelj seznam stvari, ki jih je sprejel v hrambo (obrazec IZV št. 5 – seznam stvari v hrambi pri izvršitelju).
V seznam stvari vpiše izvršitelj stvari, ki jih prevzame v hrambo.
Listine, ki sodijo k stvarem, ki jih prevzame izvršitelj skupaj s stvarjo, hrani izvršitelj v spisu. V popisu spisa in na prilogi označi zap. številko seznama stvari, ki jih je prejel v hrambo. Izvršitelj odčrta zap. št. seznama, ko se stvar izroči upravičencu oziroma, ko je stvar prodana.
65. člen
Denarne zneske, ki so bili pri izvršilnem dejanju izvršitelju izročeni ali so bili odvzeti ali jih je izvršitelj kako drugače sprejel ali prevzel ali so bili pridobljeni s prodajo odvzetih stvari in, ki se ne predajo neposredno upniku, izvršitelj hrani v sefu, ki ga pri banki odpre v te namene.
66. člen
Negotovinske vrednosti (tuja valuta, vrednostni papirji (menica, ček, obveznice, delnice, izžrebana srečka ipd.) hranilne knjižice in listine, ki se lahko vnovčijo ali za katere se dobi protivrednost (zadolžnice, zavarovalne police ipd.) in dragocenosti (dragulji, zlatniki, žlahtne kovine in izdelki iz njih), bankovci in kovanci, ki niso več v obtoku imajo pa numizmatično ali kovinsko vrednost, tuja valuta v zlatnikih ipd., ki so bile pri dejanju izvršbe ali zavarovanja izvršitelju izročeni ali so bili odvzeti ali jih je izvršitelj kako drugače sprejel ali prevzel in, ki se ne predajo neposredno upniku, izvršitelj hrani v sefu, ki ga za te namene najame ali že ima najetega pri banki.
Stvari iz prejšnjega odstavka se pri prevzemu v hrambo skrbno popišejo in natančno opišejo ter ocenijo.
Izvršitelj je dolžan za namene hrambe zagotoviti takojšnjo pritegnitev sodno zapriseženega cenilca tako da cenilec takoj opravi opis in cenitev stvari. Če to ni mogoče lahko izvršitelj opravi opis in cenitev sam, opis in cenitev pa pozneje odredi sodišče. Cenitev in opis stvari, ki jo opravi izvršitelj potrdi izvršitelj s svojim podpisom.
IV. NALOGE IN OPRAVILA IZVRŠITELJA PRI POSAMEZNIH VRSTAH IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA
A) IZVRŠILNA DEJANJA PRI IZVRŠBI ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE
1. Izvršba na premičnine – dejanja izvršitelja
67. člen
Če z odredbo sodišče ne določi kaj drugače v zvezi z opravo izvršbe na premičnini, izvršitelj opravlja naslednja dejanja izvršbe:
1. rubež stvari;
2. cenitev stvari;
3. prodajo stvari.
68. člen
Preden izvršitelj začne z rubežem, mora ugotoviti:
– ali je dolžniku in upniku vročen sklep o izvršbi. To ugotovi iz odredbe sodišča ali iz izvršilnega spisa. Iz odredbe oziroma iz izvršilnega spisa mora biti razvidno, da je bil poskus vročitve sklepa o izvršbi neuspešen, če vročitev ni izkazana;
– ali so glede stvari, ki so predmet rubeža pripombe o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevale izvršbo (odlog izvršbe, ustavitev izvršbe, zastavne pravice);
– ali so in katere stvari so zoper istega dolžnika že zarubljene. To ugotovi izvršitelj iz rubežnih zapisnikov;
– ali so stvari v posesti dolžnika ali upnika ali v posesti koga tretjega;
– kakšne narave so stvari, zaradi odločitve o hrambi stvari, kolikor stvari z zaznambo ne bodo ostale pri dolžniku;
– ali je za rubež določeno, da se opravi večkrat;
– ali so predmet izvršbe predmeti, ki bi bili lahko izvzeti iz izvršbe.
Ugotovitve iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj zapisati kot uvodne v rubežni zapisnik.
69. člen
Pred opravo rubeža mora izvršitelj, da dobi pregled na tem, v kakšnem obsegu je rubež treba opraviti preračunati koliko in katere stvari je treba rubiti, da bo zadostovalo za poplačilo upnikove terjatve. Če ima upnik pravico do obresti, dan ko prenehajo teči pa datumsko ni določen, se obresti izračunajo do dne, ko se opravi rubež, pri čemer lahko izvršitelj upošteva nadaljnji tek obresti do predvidenega dne plačila.
Znesku iz prejšnjega odstavka se prištejejo še procesni in izvršilni stroški, pri čemer izvršitelj upošteva stroške, ki se jih da že ugotoviti iz sklepa o izvršbi ter doda svoje stroške po tarifi in npr. druge stroške (npr. upnikove stroške, ki še niso določeni), ki jih sodišče ni upoštevalo, pa bodo po oceni izvršitelja potrebni za opravo izvršbe. O teh stroških vodi in piše evidenco v skladu s 30. členom tega pravilnika.
70. člen
Pred opravo rubeža mora izvršitelj o rubežu obvestiti upnika na način, določen v 36. členu tega pravilnika.
71. člen
Izvršitelj sme zarubiti samo tiste stvari, ki se nahajajo pri dolžniku ali njegovem zakonitem zastopniku ali pri upniku.
Stvari, ki niso pri dolžniku ali pri upniku ampak pri nekom tretjem (ker so mu dane v hrambo, so mu posojene ali zastavljene), sme izvršitelj zarubiti le, če tretji v to privoli. Privolitev zapiše izvršitelj v zapisnik.
Če tretji ne privoli v rubež stvari, obvesti o tem izvršitelj upnika in sodišče.
Šteje se, da so stvari pri osebi iz prvega odstavka tega člena, če ima ta dejansko oblast nad to stvarjo. Če nastane pri izvršitelju dvom o osebi, ki ima stvar, lahko izvršitelj s poizvedbami na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih in podobno ugotovi, kdo stvari dejansko uporablja.
V primeru skupne posesti in skupne dejanske oblasti več oseb nad stvarjo (npr. zakonci, družinski člani, solastniki) izvršitelj rubež opravi in napoti osebe, da lahko vložijo ugovor po določbah zakona izvršbi in zavarovanju.
Če je izvršitelj v dvomu ali je stvar, ki jo namerava zarubiti v posesti dolžnika ali tretjega, od katerega je upravičen rubiti mora o tem obvestiti sodišče in prositi za nadaljnja navodila.
72. člen
Če so stvari, ki naj se zarubijo po mnenju izvršitelja ali po dodatno prejetem navodilu sodišča v posesti dolžnika ali koga tretjega, ki je privolil v rubež in jih je voljan izročiti, izvršitelj opravi rubež, četudi druge osebe opravi rubeža ugovarjajo zato, ker trdijo, da gre za kršitev katerekoli njihove pravice.
73. člen
Da ne pride do čezmernih rubežev, mora izvršitelj v rubežnem zapisniku pri posamezni postavki s svinčnikom naznačiti predviden izkupiček, ki naj se na dražbi približno doseže (izvršiteljeva približna cenitev).
Enostranske dolžnikove navedbe o vrednosti stvari mora izvršitelj oceniti s posebno previdnostjo, da ne bi prišlo do oškodovanja upnika.
Če je treba zarubiti stvari, katerih vrednost izvršitelj ne more presoditi na način iz prvega odstavka tega člena (npr. stroji, umetnine, izdelki iz zlata, žlahtne kovine itd.) si mora izvršitelj prizadevati, da se navzoči upnik in morebiti navzoči dolžnik sporazumeta o približni oceni vrednosti.
Če do sporazuma iz prejšnjega odstavka ne pride ali pa ne more priti, ker ni navzoč dolžnik, izvršitelj zapiše oceno upnika ter v zapisniku zaznamuje izjavo dolžnika, da je rubež čezmeren.
Če je izvršitelj glede obsega rubeža v dvomu, lahko rubi več in ne manj kot je po njegovi oceni potrebno.
74. člen
Kolikor niso izvršitelju že s sklepom o izvršbi oziroma v odredbi sodišča dana obvezna in točna navodila glede vrste stvari, ki naj se zarubijo, mora izvršitelj pri izbiri predmetov paziti na to, da bo do poplačila upnika prišlo najhitreje (glede možnosti lažje hrambe, transporta in verjetnosti hitre prodaje), pri čemer pa mora izvršitelj kar najbolj upoštevati potrebe dolžnika.
Izvršitelj mora, če je le mogoče pri izbiri predmetov za rubež upoštevati zlasti naslednji vrstni red stvari in naslednja merila:
1. gotovina;
2. stvari, ki so zavezancu najmanj potrebne, pri tem izvršitelj upošteva izjave dolžnika;
3. stvari, katerih odstranitev in transport ni zahteven in, ki se lažje prodajo (zlato, manjši aparati in naprave itd.);
4. stvari, katerih hramba, vzdrževanje ali odstranitev bi povzročila nesorazmerno visoke stroške ali stvari, ki jih bi bilo mogoče prodati samo z veliko izgubo zarubi izvršitelj samo, če ni drugih predmetov v zadostni količini.
75. člen
Če dolžnik meni, da med določeno ali izbrano zarubljeno stvarjo in višino terjatve obstoji precejšnje nesorazmerje, ga izvršitelj napoti naj predlaga sodišču dovolitev izvršbe na drug predmet.
76. člen
Če izvršitelj oceni, da ni možno pričakovati, da bi se z nadaljevanjem ali opravo izvršbe dobilo več kot znašajo izvršilni stroški, mora o tem seznaniti navzočega upnika in ga opozoriti na to, da lahko predlaga sodišču, da ustavi izvršbo. To opozorilo zaznamuje izvršitelj v zapisniku.
77. člen
Izvršitelj mora pri opravi rubeža stvari posebej paziti in upoštevati določbe zakona, ki določajo omejitve izvršbe in stvari, ki so od izvršbe izvzete.
Stvari glede katerih obstoji dvom ali so izvzete iz izvršbe, izvršitelj ne rubi, če s tem ni ogroženo poplačilo upnika, lahko pa v takem dvomu izvršitelj zahteva ustna navodila sodišča.
78. člen
Zarubljene stvari hrani praviloma izvršitelj na način, določen s tem pravilnikom razen, če s sklepom o izvršbi ali z odredbo sodišča ni določeno, da ostanejo v hrambi pri dolžniku ali, da jih v hrambo prevzame upnik. Izvršitelj mora na zarubljenih stvareh vidno označiti, da so zarubljene na način, določen s tem pravilnikom.
Za zarubljene stvari, ki ostanejo v hrambi pri dolžniku, mora izvršitelj opozoriti dolžnika na posledice razpolaganja, uničenja ali poškodovanja zarubljenih stvari.
79. člen
Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, seznani s tem navzočega upnika in ga opozori, da lahko v treh mesecih od dneva rubeža predlaga ponoven rubež.
Ob dejstvu iz prvega odstavka izvršitelj nemudoma obvesti sodišče in to zaznamuje v rubežnem zapisniku.
Če izvršitelj tudi v ponovnem rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, izvršitelj to navede v rubežnem zapisniku in ga pošlje sodišču.
80. člen
Če pri opravi rubeža dolžnik zatrjuje, da stvari, ki so pri njem niso njegove ali, da so to neodtuljive stvari ali, če druge osebe zatrjujejo na teh stvareh pravice (lastninska, posest, zastavne, prednostne itd.) ali, če so taki zahtevki teh oseb na zunaj vidni, izvršitelj v takih primerih ne sme opustiti oprave rubeža, kolikor ni drugih zarubljenih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika skupaj z izvršilnimi stroški.
Izvršitelj mora osebe, ki ovirajo rubež zaradi navedb iz prejšnjega odstavka napotiti, da morajo svoje zahtevke uveljaviti pri sodišču.
81. člen
Ko izvršitelj zarubi stvari, opravi tudi njihovo cenitev na način iz 73. člena tega pravilnika. Če tako zahtevajo stranke izvršilnega postopka, izvršitelj počaka, da cenitev stvari izvedejo sodni cenilci, ki jih izberejo stranke na svoje stroške.
V primeru, da je opravljenih več cenitev sodnih cenilcev glede iste stvari, pozove izvršitelj stranke naj se o vrednosti sporazumejo; če to ni mogoče pozove stranke naj izmed več cenitev vsaka izbere eno in izvršitelj določi povprečje obeh.
82. člen
Rubež stvari se opravi tako, da jih izvršitelj označi, da so zarubljene, jih vnese v zapisnik in opiše ter jih fizično odnese (razen, če je sodišče odločilo, da ostanejo pri dolžniku ali upniku) v hrambo.
83. člen
O rubežu in cenitvi sestavi izvršitelj rubežni in cenilni zapisnik na predpisanem obrazcu (obrazec IZV št. 6 rubežni in cenilni zapisnik).
84. člen
Na podlagi poznejših sklepov o izvršbi s katerimi sodišče dovoli izvršbo na že zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali za poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika, izvršitelj ne opravi novih rubežev pač pa rubež nadaljujejo z zaznambami v že obstoječem rubežnem zapisniku.
V zaznambi iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj navesti ime upnika in njegovega zastopnika na čigar predlog se novi rubež opravi, njegovo bivališče in bivališče zastopnika, izvršljivo terjatev upnika.
85. člen
Zaradi boljše evidence opravljenih rubežev lahko izvršitelj vodi register rubežev kot kartoteko, ki je sestavljena iz rubežnih kartic.
V register rubežev se vpiše dolžnika, upnika, znesek terjatve, dan oprave rubeža in hramba stvari. Za istega dolžnika se vodi ena kartica, v kateri so vpisani vsi rubeži, ki jih je izvršitelj opravil.
86. člen
Izvršitelj opravi prodajo zarubljenih stvari potem, ko ga sodišče obvesti, da je postal sklep o izvršbi pravnomočen, razen v naslednjih primerih:
1. če dolžnik privoli, da se stvari prodajo pred pravnomočnostjo sklepa;
2. če gre za stvari, ki se hitro kvarijo;
3. če obstoji nevarnost, da bi cena zarubljenih stvari občutno padla.
Že pri opravi rubeža izvršitelj seznani dolžnika o pravici iz 1. točke prejšnjega odstavka oziroma o dejstvih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka. To lahko stori tudi vse do pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Če dolžnik privoli v prodajo zarubljenih stvari pred pravnomočnostjo sklepa oziroma, če izvršitelj oceni, da obstojijo dejstva iz 2. in 3. točke prvega odstavka, mora izvršitelj o tem obvestiti sodišče, ki z odredbo dovoli prodajo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Ne glede na določbe tega člena pa mora izvršitelj paziti, da med dnevom rubeža in dnevom prodaje preteče najmanj 15 dni, razen, če obstojijo razlogi iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.
87. člen
Način prodaje stvari določi izvršitelj, ki izbere med načini, ki jih določa zakon o izvršbi in zavarovanju.
Pri izbiri načina prodaje upošteva oziroma pazi izvršitelj zlasti, da se izbere tak način, da bo doseženo najugodnejše vnovčenje.
Izvršitelj mora upniku in dolžniku sporočiti način, kraj, dan in uro prodaje stvari.
88. člen
Pri prodaji z neposredno pogodbo, izvršitelj določi rok, v katerem se mora kupec izjaviti ali bo sklenil pogodbo o nakupu zarubljene stvari, pri čemer kot ceno v ponudbi določi ocenjeno vrednost stvari.
Izvršitelj lahko na predlog upnika ali dolžnika, ki mora biti podan v 30 dneh od izteka roka iz prejšnjega odstavka, v ponovni ponudbi z prodajo za neposredno pogodbo, določi ceno pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino ocenjene vrednosti.
Če v roku iz prejšnjega odstavka nobena od strank ne poda predloga za ponovitev ponudbe ali, če neposredna pogodba ni bila sklenjena niti na podlagi ponovne ponudbe v roku, ki ga je določil izvršitelj, izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki s sklepom ustavi izvršbo.
Izvršitelj mora v primeru iz prejšnjega odstavka dolžniku predati zarubljene stvari, če dolžnik uveljavi pravico prevzeti zarubljene stvari. O predaji zarubljenih stvari, izvršitelj sestavi zapisnik, v katerem mora ugotoviti stanje stvari, ki se predajajo.
89. člen
V neposredni pogodbi o prodaji stvari mora izvršitelj določiti način plačila kupnine.
Takoj po sklenitvi pogodbe je dolžan izvršitelj stvar izročiti kupcu pod pogojem, da je kupec kupnino plačal.
Vse druge stvari, ki so v hrambi pri dolžniku ali upniku ali pri kom drugem, morajo biti predane izvršitelju takoj, ko ta zahteva, da se mu stvari predajo zaradi prodaje stvari.
Ne glede na določbo iz drugega odstavka tega člena, lahko izvršitelj izroči kupcu stvari, čeprav le-ta ni plačal kupnine, če v to na svojo nevarnost privoli upnik v mejah zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine.
Izvršitelj lahko o sklenitvi neposredne pogodbe ali že v sami ponudbi opozori kupca, da v zvezi s prodano stvarjo nima pravic iz jamčevanja za napake stvari.
90. člen
Če je izvršitelj določil, da se stvari prodajo na javni dražbi, določi kraj, dan in uro dražbe ter razglasi javno dražbo z oklicem na sodni deski okrajnega sodišča, ki je izdalo sklep o izvršbi. Če upnik in dolžnik v to privolita, lahko oklic javne dražbe na stroške upnika ali dolžnika objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja.
V oklicu javne dražbe mora izvršitelj določiti kraj, dan in uro dražbe, stvari, ki se bodo prodajale, označbo stvari po njihovi vrsti in navesti, kje si je mogoče stvari ogledati pred dražbo.
Pri izbiri kraja javne dražbe lahko izvršitelj določi:
1. da se opravi javna dražba v posebnih javnih prostorih ne glede na kraj, kjer se zarubljene stvari nahajajo;
2. da se opravi javna dražba v prostorih in kraju, kjer se zarubljene stvari nahajajo;
3. da se opravi javna dražba v kraju, o katerem sta se sporazumela upnik in dolžnik;
4. da se opravi javna dražba, po predlogu upnika ali dolžnika v kraju, kjer bo dosežena večja kupnina.
Kraj, dan in uro javne dražbe posebej sporoči upniku in dolžniku in jima priloži en izvod oklica javne dražbe.
91. člen
Pred začetkom naroka za javno dražbo mora izvršitelj:
– zarubljene stvari pripraviti in jih primerjati z rubežnim zapisnikom. Stvari, ki jih ni več ali so poškodovane ali so se pokvarile (npr. živila), mora navesti v dražbenem zapisniku. Izvršitelj lahko na javni dražbi proda tudi stvari, ki jih ni bilo mogoče prodati z neposredno pogodbo;
– preveriti ali je bilo sporočilo o dražbi vročeno upniku in dolžniku;
– preveriti ali je bila dražba razglašena, kot je bilo določeno.
92. člen
Javno dražbo in narok vodi izvršitelj, ki za draženje stvari lahko pooblasti izklicatelja, če je to glede na število in kakovost blaga potrebno. Narok za javno dražbo je javen.
93. člen
Izvršitelj določi red, po katerem se posamezni predmeti dražijo in ga lahko objavi skupaj z oklicem javne dražbe. V tem primeru objavljenega reda na samem naroku za javno dražbo ne sme spreminjati, razen, če to predlagata in s tem soglašata upnik in dolžnik.
Stvari, ki se prodajajo na javni dražbi se prodajajo praviloma vsaka posamezno. Če se prodaja večja količina istovrstnih stvari, se smejo prodajati skupaj.
Pri določitvi vrstnega reda prodaje, objavi tudi izklicno ceno.
94. člen
Izklicno ceno stvari določi izvršitelj in pri tem pazi, da določi najoptimalnejšo ceno, ki se v času in kraju dražbe da doseči.
Izvršitelj pred začetkom javne dražbe objavi izklicno ceno, ter najnižjo ceno, ki ne sme biti nižja od ocenjene vrednosti, za katero se stvar lahko proda.
Če stvar ni bila prodana niti po najnižji dražbeni ceni iz prejšnjega odstavka, izvršitelj pozove stranke naj v 30 dneh od dneva prve dražbe predlagata novo dražbo. Na novi dražbi se smejo stvari prodati po nižji vrednosti, ki pa ne sme biti nižja od 1/3 ocenjene vrednosti.
Za sklic in opravo nove javne dražbe se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za javno dražbo.
Pred začetkom dražbe izvršitelj tudi objavi, da ponudniki ne polagajo varščine in, da se stvari prodajo samo, če dražitelj takoj položi kupnino v gotovini in stvar takoj prevzame.
95. člen
Dražbo mora izvršitelj začeti ob določenem času.
Izvršitelj mora o poteku dražbe pisati zapisnik. V dražbenem zapisniku mora izvršitelj navesti predvsem:
– ime in priimek izvršitelja in izklicatelja, če pri dražbi sodeluje;
– kraj in čas dražbe in označbo ali gre za prvo ali drugo dražbo;
– številko izvršilne zadeve;
– upnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca in dolžnika ter njegovega zastopnika ali pooblaščenca;
– čas, ko se je narok začel, čas, ko se je začelo draženje in čas, ko je bila dražba končana;
– kateri predmeti so bili draženi z navedbo zaporedne številke rubežnega zapisnika, izklicne cene in ocenjene vrednosti;
– dosežene najvišje ponudbe in imena dražiteljev, ki so ponudili najvišje cene in ime kupca;
– navedba stvari, ki niso bile prodane, in kaj se je glede teh stvari odredilo (npr. izvršitelj je pozval stranke naj predlagajo novo dražbo, stvari se bodo zaradi ustavitve postopka vrnile dolžniku itd.);
– druge opombe izvršitelja.
Zapisnik podpiše izvršitelj.
96. člen
Izvršitelj objavi, da je dražba končana:
1. če so vse stvari prodane;
2. če so glede posameznih stvari ali posameznih skupin stvari ni bila dosežena cenitvena vrednost stvari;
3. če je s prodajo dela zarubljenih stvari že dosežen znesek za poplačilo terjatve z obrestmi vred in izvršilnih stroškov.
97. člen
Izvršitelj mora stvar, ki je bila prodana kupcu pred koncem dražbe predati takoj, ko ta izroči kupnino izvršitelju. Kupec mora stvar takoj prevzeti. Pri tem ga izvršitelj opozori, da glede prodane stvari nima pravic iz jamčevanja za napake stvari.
Če kupec ne plača kupnine do konca dražbe, lahko izvršitelj ponudi stvar dražitelju, ki je ponudil enako ali naslednjo najboljšo ceno za stvar, če se stvar ne draži na novi dražbi.
Kupec, ki je odstopil od prodaje, ker ni položil kupnine, je odgovoren za razliko v ceni, ki je nastala in za stroške ponovljene dražbe.
Znesek iz prejšnjega odstavka lahko določi na predlog izvršitelja sodišče s sklepom po uradni dolžnosti na predlog izvršitelja.
Izvršitelj mora kupcu ob predaji stvari izročiti tudi vse potrebne listine, ki in če sodijo k stvari na podlagi katerih ali s katerimi kupec uveljavlja lastninsko pravico.
98. člen
Izvršitelj mora o prodaji vsake stvari sestaviti in predati potrdilo o predaji stvari in potrdilo o prejemu kupnine.
Potrdili iz prejšnjega odstavka podpišeta v treh izvodih v originalu kupec in izvršitelj. En izvod potrdila prejme kupec, drugi izvod je sestavni del dražbenega zapisnika, ki ga hrani izvršitelj, tretji izvod pa je del dražbenega zapisnika, ki ga izvršitelj pošlje sodišču.
99. člen
Kupnino, doseženo in prejeto na javni dražbi, hrani izvršitelj na način kot je določen s tem pravilnikom o hrambi gotovine, vse do odločitve sodišča o poplačilu upnika.
Dražbeni zapisnik pošlje izvršitelj takoj oziroma najkasneje v 3 dneh po dnevu, ko se je dražba končala, sodišču.
V dražbenem zapisniku izvršitelj zaznamuje še vse izvršilne stroške, ki še niso bili odmerjeni oziroma priglašeni. Če je priglasil dodatne stroške, ki še niso bili odmerjeni, mora upnik izvršitelju predati stroškovnik najkasneje pred koncem javne dražbe.
V dražbenem zapisniku opravi obračun stroškov izvršbe, dolga in obresti ter kupnino izroči upniku do višine njegove terjatve, morebitne razlike pa dolžniku, ter takoj, najkasneje pa v 3 dneh po opravljanih dejanjih dostavi poročilo sodišču.
100. člen
Ko je končana tudi nova javna dražba in so končana vsa dejanja v zvezi s prodajo stvari, ter je položena kupnina, izvršitelj pošlje sodišču poročilo o opravljenih dejanjih izvršbe, rubežni in dražbeni zapisnik, zaradi odločitve sodišča o poplačilu upnikov in obračuna in povrnitve izvršilnih stroškov.
101. člen
Če izvršitelj določi kot način prodaje stvari, prodajo preko osebe, ki opravlja komisijske posle, določi oziroma izbere komisionarja, ki je registriran za opravljanje komisijskih poslov in se dogovori z njim o prodaji zarubljenih stvari ter o višini provizije. Provizija komisionarja je izvršilni strošek. Komisionarju izvršitelj preda zarubljene stvari ali vzorce stvari. Predaja se opravi tako, da izvršitelj sestavi seznam zarubljenih in predanih stvari ter določi za vsako stvar najugodnejšo ceno, za katero naj jo komisionar proda ter cenitveno vrednost, pod katero komisionar ne sme prodati stvari.
Izvršitelj določi rok, v katerem naj komisionar stvari proda.
Če komisionar v roku iz prejšnjega odstavka ne proda stvari, izvršitelj pozove upnika in dolžnika naj predlagata ponovno prodajo pri komisionarju. Pri ponovni prodaji lahko komisionar proda stvari po nižji ceni, ki ne sme biti nižja od 1/3 ocenjene vrednosti stvari. Izvršitelj ponovno določi rok in ga sporoči komisionarju.
Če stranke ne predlagajo ponovne prodaje v roku 30 dni od izteka roka za prvo prodajo pri komisionarju ali, če v roku, ki ga je določil izvršitelj stvari niso bile prodane, sporoči to izvršitelj sodišču in predlaga delno ali popolno ustavitev izvršbe.
Po ustavitvi izvršbe preda izvršitelj stvari, ki niso bile prodane dolžniku, če ta uveljavi pravico do prevzema stvari, potem, ko ga je sodišče o tem obvestilo s sklepom o ustavitvi izvršbe.
Glede kupnine, ki jo je izvršitelj prejel od komisionarja, veljajo določbe tega pravilnika o kupnini pri javni dražbi.
Po opravljeni komisijski prodaji izvršitelj sestavi zapisnik o prodaji, ki mora vsebovati:
– ime in priimek izvršitelja;
– ime in priimek oziroma sedež komisionarja ali več komisionarjev;
– številko izvršilne zadeve in višino terjatve;
– upnike in dolžnika;
– seznam stvari, ki so bile prodane z navedbo zap. št. rubežnega zapisnika, cene, ki je bila dosežena s prodajo in označbo ali je bila prodaja s prvo in drugo prodajo;
– seznam stvari, ki niso bile prodane in ukrepe izvršitelja v zvezi s temi stvarmi;
– skupni znesek dosežene kupnine in ukrepi izvršitelja v zvezi z njo;
– druge opombe in zaznamke izvršitelja.
Zapisnik podpiše izvršitelj in se piše v dveh izvodih v originalu, od katerih eden ostane pri izvršitelju, drugega pa izvršitelj pošlje sodišču takoj ali najkasneje v treh dneh po tem, ko se je iztekel rok za prodajo pri komisionarju.
102. člen
Zarubljene vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi proda izvršitelj bodisi z neposredno pogodbo, bodisi preko borznega posrednika ali s posredovanjem kakšne banke ali preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev.
Če se vrednostni papirji glasijo na ime (npr. delnice na ime) mora izvršitelj doseči prepis na ime kupca in vse za prodajo potrebne listinske izjave s pravnim učinkom namesto dolžnika, kolikor izvršitelj za ta dejanja ne pooblasti odvetnika ali notarja ali pravnega strokovnjaka, zaposlenega pri borznem posredniku.
Stroški odvetnika, notarja ali drugega pravnega strokovnjaka so izvršilni stroški.
Če se prodaja vrednostni papir, ki je v prostem prometu in je prenosen z indosamentom, izvršitelj na hrbtni strani pred predajo posredniku ali banki napiše naslednji zaznamek:
Po sklepu o izvršbi okrajnega sodišča v _________ z dne _________ opr. št. in na podlagi odredbe izvršitelja ______________ o načinu prodaje __________ z izvršbo prodano in izročeno ______ kupcu _____.
Kraj in datum ter podpis izvršitelja.
Zaznamku iz prejšnjega odstavka, ki ima enak učinek kakor zavezančev indosament, doda izvršitelj ali posrednik pri prodaji kupčevo ime.
Če vrednostni papir ni prodan in se vrne izvršitelju se prenosni zaznamek iz četrtega odstavka tega člena črta.
Enako izjavo napiše izvršitelj, če se prodajajo stvari, za katere je izdana skladiščnica oziroma skladiščni list.
103. člen
Za dejanja, potrebna za ohranitev pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja se smiselno uporablja določba 108. člena zakona o izvršbi in zavarovanju.
104. člen
Ko je prodaja zarubljenih stvari končana, izvršitelj v posamezni izvršilni zadevi pripravi poročilo, ki mu priloži vse listine določene s tem pravilnikom in ga pošlje skupaj z izvršilnim spisom, če mu je bil predan zaradi oprave izvršilnih dejanj, sodišču, ki odloči o poplačilu upnika ali več upnikov in o izvršilnih stroških skladno z zakonom.
2. Izvršilna dejanja pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika
105. člen
Pri rubežu terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenašajo z indosamentom, ali terjatve, za katerih uveljavitev je potreben vrednostni papir (npr. menica, ček, delnice, ki se glasijo na ime, hranilna knjižica, zavarovalna polica), opravi rubež izvršitelj tako, da dolžniku odvzame vrednostni papir, ali njegov bistveni del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev in ga hrani v sefu. O tem rubežu sestavi rubežni zapisnik. Za sestavo in vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o rubežnem zapisniku.
Kadar se rubi terjatev iz vrednostnega papirja, ki se glasi na prinosnika (npr. obveznice, loterijske srečke, delnice na prinosnika), se izvršitelj pri rubežu ravna po določbah tega pravilnika, ki urejajo rubež premičnih stvari. Izvršitelj zarubljene vrednostne papirje hrani v sefu, in sestavi rubežni zapisnik.
Poznejši rubež istega vrednostnega papirja v korist drugega upnika, se opravi z zaznambo na prejšnjem rubežnem zapisniku.
Če je in, kadar je potrebno opraviti pravna dejanja, ki so potrebna za ohranitev in izvrševanje pravic iz zarubljenega papirja, in je pri tem potrebno predložiti papir, jih opravlja dolžnik sam, tako, da izvršitelja o tem obvesti, izvršitelj pa mora storiti vse potrebno, da dolžniku preda za posamezna dejanja papir in o tem izda potrdilo, v katerega zapiše, da je dolžnik dolžan vrniti vrednostni papir takoj ko dejanje opravi. V nasprotnem primeru se ravna kot da se dolžnik upira dejanju izvršbe in ga sodišče kaznuje po 33. členu zakona o izvršbi in zavarovanju.
106. člen
Pri izvršbi na izročitev listin za izterjavo terjatve, izvršitelj ravna po določilih tega pravilnika, ki urejajo rubež premičnih stvari in listine po rubežu takoj izroči sodišču ali upniku.
107. člen
Pri izvršbi na izročitev stvari, ki jih dovoli sodišče zaradi izvršitve sklepa o prenosu terjatve v izterjavo, ker je obveznost dolžnikovega dolžnika odvisna od obveznosti dolžnika, da izroči svojemu dolžniku stvar, ki jo ima dolžnik v svoji posesti, izvršitelj opravi rubež stvari po določilih tega pravilnika, ki veljajo za rubež premičnih stvari in jih izroči sodišču. Sodišče lahko že z odredbo odredi, da stvar izroči dolžnikovemu dolžniku izvršitelj neposredno.
3. Izvršilna dejanja pri izvršbi na terjatev, da se izročijo, ali dobavijo premičnine, ali da se izroči nepremičnina
108. člen
Na podlagi sklepa, s katerim je sodišče dovolilo prenos dolžnikove terjatve, da se izročijo ali dobavijo premičnine in določilo, da mora dolžnikov dolžnik izročiti izvršitelju premičnine v hrambo, izvršitelj prevzame predane premičnine, ter sestavi zapisnik o prevzemu premičnin v hrambo. Za hrambo veljajo določbe tega pravilnika.
Prodajo prevzetih stvari v hrambo, zaradi poplačila upnika, izvrši izvršitelj po določbah tega pravilnika o prodaji premičnih stvari.
4. Izvršilna dejanja pri izvršbi na premoženjske in druge materialne pravice
109. člen
Izvršitelj opravi prodajo premoženjskih in drugih materialnih pravic, če se le-te dajo odsvojiti, po določbah tega pravilnika, ki ureja cenitev in prodajo premoženjskih stvari. Sodišče v odredbi navede način in opravo rubeža pravic. Na tej podlagi izvršitelj sestavi popis zarubljenih pravic po določbah tega pravilnika o rubežu premičnih stvari. Zarubljene stvari se natančno popišejo po vsebini in obsegu, upoštevaje listine, ki obstajajo v zvezi s to pravico, pri tem je treba tudi navesti, kaj je dolžan dolžnik za izvrševanje pravic kot nasprotno dajatev ali storitev dati ali storiti.
B) IZVRŠILNA DEJANJA IZVRŠITELJA PRI IZVRŠBI NA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE
1. Izročitev in dobava premičnin
110. člen
Če je dolžnik po sklepu o izvršbi dolžan izročiti eno ali več določenih stvari, ki so pri njemu, izvršitelj na podlagi odredbe sodišča dolžniku te stvari vzame.
Če stvari niso pri dolžniku, ampak pri kom drugemu, jih izvršitelj lahko odvzame le, če jih je drugi voljan izročiti izvršitelju. Če jih ni voljan izročiti, mora izvršitelj o tem takoj obvestiti sodišče in prisotnega upnika opozoriti, da lahko predlaga sodišču naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu na izročitev stvari.
Če izvršitelj ne najde določenih stvari niti pri dolžniku, niti pri komu drugemu, obvesti o tem sodišče, ter opozori upnika, da lahko predlaga sodišču naj oceni vrednost stvari, ki jih ni bilo mogoče najti in naj sprejme sklep o izplačilu njihove vrednosti stvari.
Cenitev iz prejšnjega odstavka na podlagi odredbe sodišča, opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o cenitvi premičnih stvari.
111. člen
Glede načina oprave odvzema določene stvari se uporabljajo določbe tega pravilnika o rubežu premičnih stvari, razen, če ni glede odvzema kaj drugače določeno.
Izvršitelj o opravi dejanja obvesti upnika in od njega lahko zaradi takojšnega prevzema stvari zahteva, naj bo pri opravi odvzema prisoten. Če upnik ni prisoten pri opravi odvzema stvari, to ni ovira da se izvršilno dejanje ne opravi. Upniku se na njegovo zahtevo ali po dogovoru z izvršiteljem, na njegove stroške pošljejo po pošti ali po transporterju.
Če so stvari take narave, da se ne dajo takoj izročiti ali tudi ne poslati in upnik ni ničesar odredil glede prevzema stvari, izvršitelj uvede hrambo stvari po določbah tega pravilnika.
112. člen
Pri opravi dejanja odvzema se izvršitelj najprej prepriča, ali je odvzeta stvar res tista, ki naj se odvzame.
O opravi dejanja odvzema stvari izvršitelj sestavi zapisnik, ki mora vsebovati:
1. ime in priimek izvršitelja in navedbo prisotnih oseb pri opravi dejanja izvršbe;
2. številko izvršilne zadeve in sklepa o izvršbi;
3. kraj, dan in uro oprave dejanja izvršbe;
4. upnika in dolžnika;
5. označbo in natančen spisek stvari, ki so odvzete dolžniku. Če so odvzema neka količina, je treba navesti število, mero in težo stvari, če se odvzamejo vrednostni papirji, je treba navesti vrednost, serijo ali črko papirja, ali drugo oznako, ki jo ima papir;
6. navedbo, ali so bile stvari izročene upniku takoj, oziroma, ali so mu bile poslane ali kako drugače izročene, ter če mu še niso bile, ali mu še ne bodo izročene, kdaj mu bodo izročene in kaj je odrejeno glede hrambe stvari;
7. druge opombe in zaznamki izvršitelja (npr. da druga oseba ni voljna izročiti stvar).
Zapisnik podpiše izvršitelj.
Sestavni del zapisnika je upnikovo prejemno potrdilo, če so mu bile izročene stvari takoj, oziroma postane sestavni del zapisnika, ko se mu izročijo.
Zapisnik se piše v dveh izvodih v originalu, od katerih je eden za izvršitelja in drugi za sodišče oziroma sodni spis.
113. člen
Izvršitelj mora storiti vse potrebno, da se upniku odvzete stvari takoj izročijo. Če to ni mogoče, se izvršitelj sporazume o tem, kam naj se upniku stvari dostavijo in na kakšen način. Stroški dostave in transporta so izvršilni stroški.
Če dejanje odvzema in izročitev ali poslati upniku ne potekata sočasno, ali če se stvari ne dajo takoj izročiti ¸in upnik ni ničesar odredil, mora izvršitelj odrediti hrambo stvari po določbah tega pravilnika.
Če s tem pravilnikom ni drugače določeno, izvršitelj odvzetih stvari ne sme pustiti pri dolžniku.
114. člen
Izvršitelj ob izročitvi sestavi in izda potrdilo o izročitvi odvzetih stvari upniku.
Potrdilo mora vsebovati:
– ime in priimek izvršitelja;
– ime in priimek upnika, ki so mu bile stvari izročene;
– način, kraj, dan in uro vročitve;
– seznam in označbo stvari, ki so izročene;
– podpis izvršitelja in upnika.
Potrdilo mora izvršitelj napisati v treh izvodih v originalu, od katerih enega prejme upnik, drugega izvršitelj, tretjega pa pošlje izvršitelj sodišču.
115. člen
Pri premičnih stvareh, pri katerih zaradi njihove količine ali kakovosti ni mogoče opraviti odvzema in izročitve (npr. večja zaloga blaga, posekan les in podobno) lahko izvršitelj odvzem in izročitev upniku opravi tako, da izvršitelj odvzame dolžniku listine ali orodje oziroma pripomočke, tako da onemogoči dolžniku njihovo uporabo in razpolaganje (npr. ključe skladišča, skladiščnice, tovorne liste ipd) in jih izroči upniku na način iz 103. člena. Na listinah, ali na objektih, kjer se stvari nahajajo, ali na samih stvareh pa izvršitelj označi odvzem in vročitev z zaznambo, ki se glasi:
Odvzeto dne ___________ v izvršbo zahtevka na podlagi sklepa opr. št. _________________ In izročeno upniku _______________
Datum in podpis izvršitelja
Zaznambo izvršbe izvršitelj pripečati na vhod v objekt ali na stvari same.
Če način zaznambe iz prejšnjega odstavka ni možen, izvršitelj s samolepilnim trakom z oznako “odvzeto in izročeno”, označi stvari.
2. Dobava nadomestnih stvari
116. člen
Določbe tega pravilnika o opravi dejanja odvzema in izročitve se uporabljajo tudi, če se mora odvzeti določena količina nadomestnih stvari, ki so pri dolžniku, ali pri komu drugemu.
117. člen
Če izvršitelj ne najde določenih nadomestnih stvari niti pri dolžniku niti pri kom drugem, izvršitelj takoj o tem obvesti sodišče in opozori upnika, da lahko pri sodišču v 8 dneh od prejema obvestila od sodišča predlaga, da se izvršba opravi tako, da sodišče upnika pooblasti, da sme v določenem roku na dolžnikove stroške te stvari kupiti drugje.
118. člen
Na podlagi sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu upnika iz prejšnjega člena, izvršitelj pozove dolžnika, naj pri njem založi znesek, ki je potreben za nakup stvari. V pozivu dolžniku, izvršitelj natančno navede način in rok položitve zneska, pri čemer mora izvršitelj upoštevati rok, ki ga je sodišče določilo upniku za nakup stvari.
Če dolžnik v roku, ki ga je določil izvršitelj, ne položi zneska iz prejšnjega odstavka, izvršitelj o tem obvesti sodišče ter upnika opozori, da lahko predlaga sodišču proti dolžniku izvršbo za izterjavo zneska, potrebnega za nakup stvari.
119. člen
Znesek, ki ga je dolžnik na poziv izvršitelja pri njem založil, je dolžan izvršitelj hraniti pri sebi vse dotlej, dokler ga upnik ne obvesti o tem, kje in katero stvar bo kupil.
Ko izvršitelj prejme upnikovo obvestilo iz prejšnjega odstavka, mora nemudoma stvar kupiti in jo izročiti upniku.
O prejemu pologa od dolžnika za nakupu stvari in o izročitvi stvari upniku, sestavi izvršitelj poročilo, ki mora poleg obveznih sestavin po tem pravilniku vsebovati še:
– datum in znesek dolžnikovega pologa, ki ga je vplačal dolžnik;
– način in čas hrambe pologa pri izvršitelju;
– datum, ko je upnik obvestil izvršitelja, kje in katera stvar naj se kupi;
– datum, kraj in cena nakupa stvari;
– datum in kraj izročitve stvari upniku;
– obračun stroškov in razlika med vrednostjo kupljene stvari in višino pologa, ki ga je dolžnik vplačal.
Kolikor so se iz zneska pologa v času hrambe pri izvršitelju natekle obresti, jih je dolžan izvršitelj izročiti dolžniku. Znesek obresti, datum in kraj izročitve navede izvršitelj v poročilu iz prejšnjega odstavka.
O izročitvi stvari upniku in izplačilu morebitnih obresti dolžniku, izda izvršitelj potrdilo.
120. člen
Če upnik v roku, ki ga je sodišče določilo za nakup stvari, obvesti izvršitelja, da stvari ni mogoče kupiti drugje, oziroma če izvršitelj oceni, da je upnik izkazal za verjetno, da stvari ni mogoče kupiti drugje, izvršitelj o tem takoj obvesti sodišče ter upnika opozori, da lahko poda sodišču predlog, naj izda sklep, s katerim določi, da mora dolžnik v določenem roku plačati to vrednost upniku in dovoli izvršbo na ta znesek. Znesek, ki ga je pri izvršitelju založil dolžnik za nakup stvari, mora izvršitelj dolžniku vrniti, razen če upnik sodišču predlaga izvršbo iz prejšnjega odstavka na znesek, ki ga je dolžnik položil pri izvršitelju.
V primeru iz prejšnjega odstavka se izvršba na denarno terjatev opravi na znesek, ki je založen pri izvršitelju.
3. Izpraznitev in izročitev nepremičnin
121. člen
Opravo dejanj izvršbe izpraznitev nepremičnine od ljudi in stvari lahko začne izvršitelj opravljati šele po preteku 8 dni od dneva, ko je dolžniku vročen sklep o izvršbi in, ko je prejel pisno zagotovilo upnika, da je zagotovil vse potrebno za opravo dejanj izpraznitve (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo) oziroma, ko je prejel od upnika izjavo, naj vse potrebno zagotovi izvršitelj skupaj s potrdilom o vplačilu predujma za vse stroške izvršitelja v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine, ki jih predhodno določi in specificira izvršitelj.
122. člen
Izvršitelj mora določiti čas izpraznitve in ga ustno ali pisno sporočiti upniku in dolžniku. En izvod sklepa o izvršbi na izpraznitev nepremičnine, skupaj z obvestilom o času oprave izvršbe, pošlje izvršitelj v vednost pristojnemu organu socialnega skrbstva, ter če je to potrebno pristojnim organom za nadzor in odstranitev prometnih zastojev.
Obvestilo morajo organi iz prejšnjega odstavka prejeti najmanj 24 ur pred opravo dejanj izvršbe.
123. člen
Premičnine, ki jih je treba odstraniti in, ki niso predmet izvršbe, izvršitelj izroči dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu.
O izročitvi iz prejšnjega odstavka izda izvršitelj potrdilo, ki ga podpišeta izvršitelj in prevzemnik stvari.
Če pri opravi izvršbe ni osebe, kateri se po prvem odstavku tega člena smejo izročiti stvari, odredi izvršitelj hrambo stvari.
O hrambi stvari obvesti izvršitelj dolžnika in mu določi primeren rok, do katerega lahko dolžnik zahteva, da se mu stvari izročijo.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka izvršitelj natančno specificira stroške hrambe do dneva izteka roka za izročitev stvari ter opozori dolžnika:
– da je najkasneje ob izročitvi stvari dolžan plačati določene stroške oziroma dokazati, da so stroški plačani na način, kot je bil določen v obvestilu (npr. nakazilo na žiro račun izvršitelja);
– da bodo po izteku roka iz prejšnjega odstavka stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za hrambo in za prodajo stvari.
124. člen
Če dolžnik ne prevzame stvari na način in pod pogoji iz 116. člena tega pravilnika, izvršitelj o tem nemudoma obvesti sodišče s predlogom, da sodišče po uradni dolžnosti dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške.
Prodajo stvari opravi izvršitelj na način kot je določen s tem pravilnikom za prodajo stvari pri izvršbi na premičnine.
Po opravljeni prodaji stvari mora izvršitelj del s prodajo doseženega izkupička, ki ostane po poravnavi stroškov hrambe in prodaje stvari izročiti čimprej dolžniku. O izročitvi izkupička izda izvršitelj potrdilo, če je bila izročitev izvršena neposredno dolžniku.
125. člen
Osebe, ki se v nepremičnini, ki jo je treba izpraznit tudi od oseb, nahajajo na podlagi od dolžnika izvedene pravice (najemniki, družinski člani, začasno bivajoče osebe ipd.) mora izvršitelj skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno tudi s pomočjo policije.
Izvršitelj pa ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne sme iz nepremičnine odstraniti oseb, ki so v nepremičnini na podlagi lastne pravice (npr. solastnik). V tem primeru in v primeru, če se nočejo odstraniti osebe, glede katerih obstoji dvom ali imajo pravico ostati v nepremičnini, zaprosi izvršitelj sodišče za navodila.
126. člen
Po izpraznitvi stvari in oseb iz nepremičnine izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku.
Izročitev v posest lahko opravi izvršitelj le ob navzočnosti upnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
127. člen
O vsakem posameznem dejanju izpraznitve in izročitve nepremičnine sestavi izvršitelj delne zapisnike, če se dejanja opravljajo postopno in več dni.
Po opravi vseh dejanj in po izročitvi nepremičnine v posest upniku, sestavi izvršitelj poročilo, ki mora poleg obveznih sestavin po tem pravilniku vsebovati predvsem:
– seznam stvari, ki jih je bilo potrebno odstraniti;
– datum odstranitve;
– navedbo, kje so stvari (ali so bile izročene dolžniku ali komu drugemu in komu), in kdaj so bile izročene ali so bile dane v hrambo in kam ter kdaj;
– seznam oseb, ki so bile prisilno odstranjene;
– seznam oseb, ki so na stvareh uveljavljale lastne pravice (solastninsko, zastavno in druge pravice);
– dan, uro in kraj izročitve nepremičnine v posest upniku z navedbo oseb, ki so bile pri tem dejanju prisotne.
4. Dejanja izvršitelja pri obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti
128. člen
Upnik lahko na podlagi pooblastila, ki mu ga je s sklepom dalo sodišče, da lahko na dolžnikove stroške stori nekaj sam ali po kom drugem, kar bi moral storiti dolžnik, določi, da opravo tega dejanja oziroma storitve opravi izvršitelj. V tem primeru izvršitelj postopa po navodilih upnika in o opravi dejanja sestavi poročilo.
129. člen
Pri izvršitvi dejanja, ki ga more storiti le dolžnik in ga ne more storiti namesto njega nihče drug, izvršitelj po odredbi sodišča nadzoruje ali je dolžnik v roku, ki ga je s sklepom določilo sodišče izpolnil določeno obveznost in o tem poroča sodišču.
130. člen
Ko je na podlagi sklepa o izvršbi dolžnik dolžan nekaj dopustiti ali opustiti, izvaja nadzor nad izpolnitvijo obveznosti izvršitelj po odredbi sodišča.
Če se dolžnik upira dejanju, ki ga je dolžan dopustiti, lahko sodišče na upnikov predlog odredi, da pri odstranitvi upiranja dolžnika ali zaščiti pri delu pomaga izvršitelj.
Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka, se mora izvršitelj natančno poučiti o tem, katero dejanje mora zavezanec dopustiti. Izvršitelj mora poskrbeti, da dolžnik dopusti opravo dejanja brezpogojno, pri čemer lahko uporabi sredstva, določena s tem pravilnikom (npr. pomoč policije).
Če sodišče s sklepom odloči, da mora dolžnik položiti varščino za škodo, ki jo bo upnik verjetno utrpel, če bo dolžnik še naprej ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo, sodišče z odredbo določi, katera dejanja naj opravi izvršitelj v zvezi s položitvijo varščine.
131. člen
Na podlagi odredbe sodišča in v skladu s sklepom sodišča, s katerim sodišče dovoli upniku, da vzpostavi prejšnje stanje, ki je bilo spremenjeno, zaradi dolžnikovega ravnanja v nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova, izvršitelj nudi pomoč upniku pri vzpostavitvi prejšnjega stanja v obsegu in na način, določen z odredbo oziroma sklepom sodišče.
Pred opravo dejanj, ki jih mora izvršitelj opraviti, se mora izvršitelj natančno prepričati, za kakšna dejanja gre in ali je dolžnik založil znesek za stroške, ki bodo nastali z opravo dejanj za vzpostavitev v prejšnje stanje.
O opravi dejanj iz prvega odstavka tega člena sestavlja izvršitelj zapisnike, ki jih sproti posreduje sodišču.
132. člen
Izvršitelj pri fizični razdelitvi stvari opravi tista posamezna dejanja fizične razdelitve stvari, ki jih z odredbo določi sodišče in tista, ki so potrebna za opravo posameznih v odredbi navedenih dejanj.
Preden začne opravljati posamezna dejanja iz prejšnjega odstavka, mora izvršitelj s pisnim obvestilom o kraju, času in vrsti oprave posameznega dejanja povabiti udeležence, naj bodo navzoči pri opravi dejanj delitve stvari.
Pri opravi delitve izvršitelj izroči stvar tistemu udeležencu, ki mu po izvršilnem naslovu pripada.
133. člen
O opravi posameznih dejanj fizične razdelitve stvari sestavi izvršitelj zapisnik o dejanjih fizične razdelitve stvari, ki mora poleg obveznih sestavin po tem pravilniku vsebovati tudi seznam stvari, ki so bile razdeljene in katerim udeležencem so bile izročene v posest.
134. člen
Prodajo premičnih ali nepremičnih stvari, ki jih je potrebno opraviti zaradi razdelitve stvari, opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o opravi dejanj prodaje premičnih oziroma nepremičnih stvari.
V. RAVNANJE IZVRŠITELJA PRI OPRAVI DEJANJ ZAVAROVANJA
1. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini
135. člen
Dejanja, ki jih odredi sodišče v zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o opravi rubeža na premičninah.
Zarubljene stvari iz prejšnjega odstavka hrani izvršitelj po določbah tega pravilnika o hrambi zarubljenih stvari.
Gotovino, ki jo da dolžnik prostovoljno kot tudi gotovino, ki se z rubežem v zavarovanje odvzame, hrani izvršitelj po določbah tega pravilnika o hrambi gotovine in dragocenosti in jo nikakor ne sme izročiti upniku.
2. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju s predhodnimi odredbami
136. člen
Če za zavarovanje denarnih terjatev s predhodnimi odredbami odredi rubež, hrambo in/ali prodajo premičnin, opravi izvršitelj ta dejanja po določbah tega pravilnika o rubežu, hrambi in prodaji premičnin.
3. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju z začasnimi odredbami
137. člen
Če za zavarovanje denarnih ali nedenarnih terjatev z začasnimi odredbami odredi prepoved razpolaganja, hrambo premičnih stvari opravi izvršitelj ta dejanja po določbah tega pravilnika o rubežu in hrambi premičnih stvari.
Če je z odredbo sodišča določeno, da se opravijo ali opustijo določena dejanja ali spremembe, opravi ta dejanja izvršitelj po določbah tega pravilnika o izvršbi na obveznost nekaj storiti ali dopustiti ali opustiti.
VI. KONČNI DOLOČBI
138. člen
Obrazci in skice iz tega pravilnika so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del.
139. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi akta iz drugega odstavka 299. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98).
Št. 751-23/99
Ljubljana, dne 29. aprila 1999.
Tomaž Marušič l. r.
Minister
za pravosodje
