Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Krajevnih skupnosti Dolsko in Beričevo–Brinje, na seji 8. aprila 1999

1. Določbe 6., 84. in 85. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95 in 27/96) niso v neskladju z zakonom.
2. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 92., 93. in 95. člena istega statuta se ustavi.

1. Sveta krajevnih skupnosti Dolsko in Beričevo–Brinje v pobudi z dne 20. 3. 1997 menita, da so določbe 6., 84., 85., 92., 93. in 95. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: statut) v neskladju z določbo 18. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 – v nadaljevanju: ZLS). Poudarjata, da je 92. člen statuta ukinil dotedanje krajevne skupnosti, z določbami 6., 84., 85. in 93. člena pa vsilil prebivalcem nove vaške skupnosti, čeprav so se krajani krajevnih skupnosti Dolsko, Klopce in Beričevo na zborih krajanov odločno opredelili za ohranitev krajevnih skupnosti. Pobudnika sta tudi predlagala, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb statuta.
2. Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: občinski svet) odgovoril na navedbe v pobudi in opisal dejanski in pravni položaj prejšnjih krajevnih skupnosti na območju občine. Navaja, da je občinski svet od oktobra 1995 do junija 1996 poskušal ustanoviti vaške oziroma krajevne skupnosti, tako da je predlagal njihovo ustanovitev z odlokom o ustanovitvi vaških skupnosti in s spremembami in dopolnitvami statuta, vendar predlagana akta v občinskem svetu nista bila izglasovana z dvetretjinsko večino. Nasprotni udeleženec poudarja, da z izpodbijanim 92. členom statuta krajevne skupnosti niso bile ukinjene, ampak je bil spremenjen le njihov pravni status. Poudarja, da obstoječe krajevne skupnosti delujejo v omejenem obsegu še naprej in tudi s svojim premoženjem upravljajo same. Odgovoru prilaga zapisnike (7) o zborih krajanov, na katerih so razpravljali o predlogih za ustanovitev vaških skupnosti, predlog odloka o vaških skupnostih in osnutek sprememb in dopolnitev statuta.

3. Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude s sklepom št. U-I-80/97 z dne 5. 6. 1997 pobudo sprejelo, zavrnilo pa je predlog za začasno zadržanje izpodbijanih določb statuta.
4. Iz odgovora nasprotnega udeleženca in iz izpodbijanih prehodnih in končnih določb statuta (92. do 95. člen) je razvidno, da prejšnje krajevne skupnosti, ki so obstajale na območju novoustanovljene občine, s sprejetjem statuta niso prenehale. Prvi odstavek 92. člena statuta je določil, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo obstajati krajevne skupnosti kot pravne osebe, iz naslednjih določb pa izhaja, da so obstoječe krajevne skupnosti še naprej obdržale pravico do upravljanja s svojim premoženjem (94. člen) in so del svoje pravne subjektivitete torej obdržale. Navedene določbe statuta so bile, kolikor so spreminjale pravni položaj prejšnjih krajevnih skupnosti pred ustanovitvijo novih vaških skupnosti, predvidenih v statutu, v nasprotju s takrat veljavnim 4. členom zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94 – v nadaljevanju: ZUODNO). Ta je določal, da krajevne skupnosti, ustanovljene v prejšnjih občinah, nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih novih svetov vaških, krajevnih ali četrtnih skupnosti oziroma do uveljavitve občinskega statuta, če v občinskem statutu ne bi bila predvidena delitev občine na te skupnosti. Na podlagi 99. člena ZLS so morali občinski sveti sprejeti statute občin do 30. 4. 1995. Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 – v nadaljevanju: ZLV) je v 120. členu določil, da se morajo opraviti prve volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti v enem letu po uveljavitvi statuta občine. Na podlagi navedenih določb bi prejšnje krajevne skupnosti lahko delovale najdalje do 30. 4. 1996. Novela ZLS iz leta 1997 (Uradni lis RS, št. 70/97), ki je s spremembami 18. in 19. člena ZLS in novimi določbami 19.a, 19.b, 19.c in 19.č člena natančneje uredila organizacijo, pravni položaj in delovanje ožjih delov občine, je v končni določbi 18. člena predvidela, da bi morali občinski sveti uskladiti statute z določbami novele v šestih mesecih po njeni uveljavitvi (15. 5. 1998) in da ožjim delom občin, ki so pravne osebe in katerih organizacija, delovanje in pravni status ne bodo usklajeni, preneha pravna subjektiviteta ter da se po uradni dolžnosti odpravijo njihovi žiro računi z 31. 12. 1998 (prvi in drugi odstavek 18. člena). S to določbo je zakonodajalec dokončno predvidel prenehanje vseh krajevnih skupnosti, ki so bile ustanovljene še v prejšnjih občinah, in so na podlagi 4. člena ZUODNO nadaljevale s svojim delom, ker občinski sveti niso uskladili notranje členitve z določbami ZLS. Na območju občine kot lokalne skupnosti torej lahko delujejo le tisti ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti), ki so ustanovljeni v skladu z ZLS in s statutom občine.
5. Občina Dol pri Ljubljani je ena izmed občin, ki v obdobju štirih let svojega obstoja ni uspela v skladu z ZLS in svojim statutom urediti členitve na ožje dele. Kot je razvidno iz odgovora občine, so prejšnje krajevne skupnosti, med njimi tudi pobudnici, v omejenem obsegu delovale še naprej, hkrati pa je v občini potekal proces členitve njenega območja, ki pa ni uspel. Določba 4. člena ZUODNO, ki je bila podlaga za nadaljnji obstoj prejšnjih krajevnih skupnosti, s potekom navedenih rokov ni imela več pravnih učinkov. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56/98 in 75/98 – ZUODNO-98) je bila določba 4. člena v celoti spremenjena tako, da določa prenehanje krajevnih skupnosti in ožjih delov občin na območju novih občin, ustanovljenih v letu 1998. Z navedeno spremembo 4. člena, je prejšnje besedilo te določbe prenehalo veljati. S tem pa so postale izpodbijane določbe statuta (92., 93. in 95. člena), ki sicer v času veljavnosti 4. člena ZUODNO niso bile v skladu z njim, brez pravnih učinkov.
6. Ustavno sodišče je pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti veljavnih predpisov. Po določbi 47. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ustavno sodišče lahko ugotovi, da izpodbijani predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z ustavo in z zakonom, vendar le, če meni, da bi bilo potrebno odpraviti v pobudi zatrjevane posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. V obravnavani zadevi izpodbijane določbe statuta zaradi že navedenih zakonskih določb nimajo več pravnih učinkov. Tudi če bi ustavno sodišče odpravilo izpodbijane določbe (z veljavnostjo za nazaj), s tako odločitvijo ne bi moglo odpraviti v pobudi zatrjevanih posledic (47. člen ZUstS), to je vzpostaviti pravnega statusa krajevnih skupnosti za nazaj. Prejšnje krajevne skupnosti na območju občine so, vse do njihovega dokončnega prenehanja dne 31. 12. 1998, obstajale še naprej, opravljale določene naloge in tudi upravljale s svojim premoženjem. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče nadaljnji postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 92., 93. in 95. člena statuta ustavilo.
7. Izpodbijani določbi 6. in 84. člena statuta, ki le na splošno določata, da se na območju občine lahko ustanovijo vaške skupnosti in da občina lahko svoje pristojnosti prenese na vaško skupnost, ne nasprotujeta določbam ZLS, ki urejajo členitev občine na njene ožje dele. Do členitve občine na njene ožje dele bo prišlo le, če bo občinski svet uskladil statut z določbami ZLS (členi 18–19.č). Kot je bilo že navedeno, bi občina morala uskladiti svoj statut v šestih mesecih po uveljavitvi novele ZLS iz leta 1997, to je do 15. 5. 1998. Kljub pripravljenemu osnutku sprememb in dopolnitev statuta, v katerem je bila predlagana ustanovitev pet vaških skupnosti (Beričevo–Brinje, Dol pri Ljubljani, Dolsko, Senožeti in Klopce), občinski svet sprememb in dopolnitev statuta ni sprejel. Iz prilog k odgovoru občinskega sveta je razvidno, da so bili opravljeni zbori krajanov, na katerih so krajani razpravljali o členitvi občine na vaške skupnosti. Iz zapisnikov je razvidno, da so se prebivalci izrekli za obstoječe krajevne skupnosti, ki naj bi bile pravne osebe z vsemi dotakratnimi pristojnostmi. Le v enem primeru so se prebivalci izrekli za ustanovitev vaške skupnosti, in sicer na območju prejšnje Krajevne skupnosti Dol. Dokler občina ne bo uskladila statuta z določbami ZLS, ki urejajo členitev občine na ožje dele, lahko prebivalci prejšnjih krajevnih skupnosti na zborih krajanov izrazijo svoj interes za ustanovitev krajevnih skupnosti, zbor krajanov pa lahko da pobudo za njihovo ustanovitev. Pobudo za ustanovitev lahko da tudi s statutom določeno število prebivalcev dela občine (tretji odstavek 18. člena ZLS). ZLS namreč prepušča notranjo členitev občine njenemu samostojnemu normativnemu urejanju. V okviru zakonsko določenih značilnosti (zemljepisnih, zgodovinskih, gospodarskih, upravnih, kulturnih in drugih) in ugotovljenih interesov prebivalcev na zborih krajanov ali na referendumih pa občinski sveti samostojno odločijo o ustanovitvi ožjih delov na območju občine. Občinski sveti morajo najti kompromis med nasprotujočimi si interesi prebivalcev, različne značilnosti pa lahko utemeljujejo tudi različno notranjo členitev občine.
8. Določba 85. člena statuta, ki določa, da vaška skupnost daje predloge in mnenja organom občine, ni v neskladju z zakonom. ZLS v drugem odstavku 19.a člena ZLS daje pooblastilo ožjim delom, da občinskemu svetu predlagajo odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena in tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-80/97
Ljubljana, dne 8. aprila 1999.