Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Vsebina in namen sklepa
Ta sklep podrobneje določa sestavine, omejitve in odbitne postavke pri izračunu kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank), stopnje za tehtanje kreditnega tveganja in konverzijske faktorje v izračunu tveganju prilagojene aktive ter izračun kapitalskega količnika kot razmerja med kapitalom in vsoto tveganju prilagojene aktive, povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.
Banka in hranilnica mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.

2. Izračun kapitala banke
Bistveni sestavini kapitala banke sta osnovni kapital in rezerve banke, ki tvorita kapital 1. reda ali temeljni kapital (v nadaljevanju: temeljni kapital).
V izračun kapitala banke štejejo tudi druge sestavine kot kapital 2. reda ali dodatni kapital (v nadaljevanju: dodatni kapital), vendar pod pogoji in v okviru omejitev iz tega sklepa.
Po tem sklepu se kapital banke izračuna kot seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala iz 4. točke, zmanjšan za odbitne postavke iz 5. točke tega sklepa.
Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj 50% vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke upošteva dodatni kapital le do višine temeljnega kapitala.
Posamezne sestavine dodatnega kapitala, ki so opredeljene v 17. točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz podtočke 1) in 3) v 4. točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.
3. Temeljni kapital
3.1. Temeljni kapital banke sestavljajo:
1) vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic.
Upošteva se:
– vpisane navadne delnice in udeležbene (nekumulativne ali participativne) prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
– vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na izdane in vplačane delnice iz prejšnje alinee.
2) rezerve banke;
Upoštevajo se zakonske in statutarne rezerve iz dobička, sklad za lastne delnice in druge rezerve.
3) preneseni dobiček preteklih let, ki ni obremenjen s kakršnimikoli obveznostmi in je potrjen na skupščini banke v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
4) dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček in za katerega se na podlagi odločitve pristojnih organov predvideva razporeditev v rezerve ali v preneseni dobiček in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor.
Pod enakimi pogoji se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi ustvarjeni dobiček preteklega leta.
Pri izračunu tekočega dobička med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
Od zneska tekočega dobička se odšteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
5) rezervacije za splošna bančna tveganja, ki jih banka oblikuje v skladu s prvim in drugim odstavkom 75. člena zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon).
6) druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) in 5) te podtočke.
V druge postavke se vključuje revalorizacijski popravek prej navedenih postavk. Upošteva se revalorizacijski popravek sestavin temeljnega kapitala, vendar brez zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.
V primeru, da so zaradi tehnike revalorizacije prihodki iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb vključeni v seštevku gornjih postavk, se odšteje znesek revalorizacije le teh.
3.2. Seštevek postavk iz podtočke 3.1 se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1) lastne delnice;
Upošteva se znesek odkupljenih lastnih delnic po knjižni vrednosti in znesek z odkupljenimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD).
Pri tem se upošteva neposredno in posredno pridobljene lastne delnice, kakor tudi neposredno in posredno pridobljene lastne delnice v zastavo.
Kot odkupljene lastne delnice se štejejo tudi odkupljena globalna potrdila o lastništvu delnic.
2) neopredmetena dolgoročna sredstva banke;
3) preneseno izgubo in izgubo tekočega leta;
Znesku izgube tekočega leta se prišteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
Pri izračunu tekoče izgube med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
4) druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) te podtočke;.
Pod druge postavke se upošteva revalorizacijski popravek zgoraj navedenih postavk.
4. Dodatni kapital
4.1. Dodatni kapital sestavljajo:
1) znesek osnovnega kapitala in presežka kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
Upošteva se:
– vpisane zbirne (kumulativne) prednostne delnice po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
– vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na delnice iz prejšnje alinee.
Kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.
2) podrejeni dolžniški instrumenti;
To so hibridni instrumenti in podrejeni dolg, ki so natančneje določeni v VI. poglavju tega sklepa.
3) druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) in 2) te podtočke;
Pri izračunu se upošteva revalorizacijski popravek postavke pod 1) te podtočke in 45% zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.
4.2. Postavke podtočke 4.1 se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za odkupljene lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala ali z njimi izenačene delnice v skladu z 244. in 245. členom ZGD.
5. Odbitne postavke pri izračunu kapitala
Pri izračunu kapitala se seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala iz 4. točke tega sklepa zmanjša za naslednje odbitne postavke:
1) naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala.
Pri tem se upoštevajo v celoti vse neposredne ali posredne naložbe banke v kapital drugih bank in finančnih organizacij, kadar te presegajo 10% kapitala druge bančne ali finančne institucije.
2) naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe navedene pod 1) te točke, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavke pod 1) in 2) te točke.
Pri tem se upoštevajo naložbe banke v kapital bank in drugih finančnih organizacij, ki posamično ne presegajo 10% kapitala drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, torej tistih, ki niso zajete pod 1) te točke. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom banke. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala banke pred odštetjem postavke pod 1), je odbitna postavka pod 2) te točke.
Delnice drugih bank oziroma finančnih organizacij iz prvega odstavka pod 2) te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, se ne štejejo kot naložbe v kapital pod 2) te točke.
Naložbe banke v delnice borze in klirinško depotne družbe se ne štejejo med odbitno postavko pod 2), ker so v skladu z določili zakona zajete pod 3) te točke.
3) nelikvidna sredstva, ki so navedena v drugem odstavku 66. člena zakona, razen tistih naložb banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, ki so že odbitna postavka pod 1) te točke.

6. Opredelitve
Tveganju prilagojena aktiva je seštevek posameznih aktivnih postavk, tehtanih s stopnjo kreditnega tveganja iz 7. točke tega sklepa.
Po tem sklepu se kot aktivne postavke štejejo neto knjigovodske vrednosti aktivnih bilančnih postavk in kreditne nadomestitvene vrednosti za neto vrednost zunajbilančnih postavk.
Neto knjigovodska vrednost po tem sklepu pomeni, da je knjigovodska vrednost bilančne postavke zmanjšana za znesek oblikovanih posebnih rezervacij, za znesek amortizacije pri postavkah osnovnih sredstev, diskonta ali tudi za znesek izključenih prihodkov posamezne postavke.
Neto vrednost zunajbilančnih postavk pomeni znižano knjigovodsko vrednost za znesek oblikovanih posebnih rezervacij za zunajbilančne postavke.
Kreditna nadomestitvena vrednost klasičnih zunajbilančnih postavk se izračuna tako, da se neto vrednost zunajbilančnih postavk pomnoži z ustreznim konverzijskim faktorjem iz 8. točke tega sklepa.
Kreditna nadomestitvena vrednost za posebne zunajbilančne postavke se izračuna po eni od metod iz točke 9. tega sklepa.
7. Stopnje za tehtanje kreditnega tveganja aktivnih bilančnih postavk
Za izračun tveganju prilagojene aktive se posamezne aktivne bilančne postavke tehtajo z odstotki, ki izražajo stopnjo kreditnega tveganja kot sledi:
Stopnja kreditnega tveganja 0%
1) bankovci, kovanci v domači in tuji valuti in plemenite kovine;
2) terjatve do Banke Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
3) terjatve do Republike Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji ali nepreklicno brezpogojno garancijo Republike Slovenije na prvi poziv;
4) terjatve do centralnih bank in vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD in terjatve pokrite z nepreklicno, brezpogojno garancijo na prvi poziv ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
5) terjatve do Evropskih Skupnosti ali terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so Evropske Skupnosti;
6) terjatve zavarovane z bančnimi vlogami ali s potrdili o vlogah ali drugimi podobnimi instrumenti, ki jih je izdala in so v posesti pri banki kreditodajalki;
Štejejo le terjatve ali del terjatve, ki je v celoti pokrit z bančno vlogo, katere rok dospelosti je enak ali daljši od dospelosti terjatve. Uporaba bančne vloge za zavarovanje terjatve mora biti določena v temeljnem kreditnem poslu in v pravnem poslu o bančni vlogi.
7) vse aktivne postavke banke, ki v skladu z določili tega sklepa o izračunu kapitala zmanjšujejo kapital (odbitne postavke) in znesek udeležb v kapitalu nefinančnih organizacij v delu, ki je v celoti pokrit s kapitalom.
Stopnja kreditnega tveganja 20%
1) terjatve, zavarovane z drugimi jamstvi Republike Slovenije;
2) terjatve do Evropske Investicijske banke in terjatve, zavarovane z nepreklicno, brezpogojno garancijo ali vrednostnimi papirji te banke;
3) terjatve do multilateralnih razvojnih bank iz priloge 2 tega sklepa in terjatve zavarovane z nepreklicnimi, brezpogojnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
4) terjatve do domačih bank ali terjatve zavarovane z jamstvi oziroma bančnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank, razen naložb v kapital in drugih naložb z lastnostjo kapitala;
Kot domače banke se štejejo banke in hranilnice, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;
5) terjatve do prvovrstnih bank držav članic ali prvovrstnih tujih bank in terjatve zavarovane z jamstvi ali vrednostnimi papirji teh bank; razen naložb v delnice in drugih naložb z lastnostjo kapitala;
6) kratkoročne terjatve do drugih bank in kratkoročne terjatve zavarovane z jamstvi oziroma bančnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank;
7) postavke za denar na poti.
Stopnja kreditnega tveganja 50%
1) terjatve, ki so v celoti in polno zavarovane z zastavo nepremičnin, ki ustreza pogojem, določenim v veljavnem sklepu o razvrstitvi terjatev.
Stopnja kreditnega tveganja 100%
1) naložbe v osnovna sredstva in zaloge materiala;
2) naložbe v delnice drugih bank in oseb in druge naložbe z lastnostjo kapitala, ki se ne odštevajo od kapitala banke;
3) dolgoročne terjatve do bank, ki niso domače banke ali prvovrstne banke
4) vse druge terjatve in druga bilančna aktiva.
8. Konverzijski faktorji za klasične zunajbilančne postavke in preračun v kreditne nadomestitvene vrednosti
8.1. Posamezne zunajbilančne postavke, ki predstavljajo klasične potencialne in prevzete obveznosti banke se preračunajo v kreditno nadomestitveno vrednost z uporabo konverzijskih faktorjev 0%, 20%, 50% in 100% za naslednje skupine zunajbilančnih instrumentov oziroma transakcij:
Skupina z zelo nizkim tveganjem – 0%
1) neizkoriščeni, brezpogojno preklicni okvirni krediti z rokom originalne zapadlosti do enega leta;
2) drugi posli, za katere obstaja nizko tveganje kot:
– izdane garancije pokrite z nepreklicnimi garancijami Republike Slovenije;
– garancije ali drugi instrumenti, ki so pokriti z denarnimi vlogami;
– preklicni akreditivi.
Skupina z nizkim tveganjem – 20%
1) odprti dokumentarni akreditivi, za katere obstoji možnost samoporavnave oziroma blago, na katero se nanaša, služi kot zastava, ali akreditivi, potrjeni s strani izplačilne banke z zapadlostjo do enega leta.
Skupina s srednjim tveganjem – 50%
1) neizkoriščeni brezpogojno preklicni okvirni krediti (za posojila, za nakup vrednostnih papirjev, izpolnitev garancije...) s pogodbeno zapadlostjo daljšo od enega leta;
2) nepreklicna nefinančna garancija (vsaka garancija ali jamstvo izdano s strani banke, ki poroča in po kateri ima banka obveznost plačati koristniku garancije, če tretja stranka ne izpolni pogojev navedenih v pogodbi). Vključene so storitvene in druge podobne garancije;
3) odprti dokumentarni neblagovni akreditivi ali akreditivi potrjeni s strani banke, z zapadlostjo daljšo od enega leta.
Skupina z visokim tveganjem – 100%
1) druge nepreklicne garancije, jamstva, poroštva itd. (direktni kreditni substituti);
2) obveznosti nakupa in povratnega odkupa, pri katerem kreditno tveganje ostane na banki;
3) druge postavke morebitnih in prevzetih obveznosti banke.
8.2. V primeru, da je zunajbilančna postavka zavarovana z nepreklicno garancijo enega od izdajateljev navedenih v 7. točki tega sklepa, se tehta, kakor da obstaja izpostavljenost do izdajatelja garancije. Prav tako se pri izpostavljenosti pri zunajbilančni postavki, ki je zavarovana z drugimi zavarovanji navedenimi pri stopnjah tveganja za bilančne postavke v 7. točki tega sklepa, uporabi ustrezna stopnja tveganja, ki velja za bilančne postavke z navedenim zavarovanjem.
9. Konverzijski faktorji in preračun v kreditno nadomestitveno vrednost za posebne zunajbilančne postavke – izvedene finančne instrumente
9.1. Pri posebnih zunajbilančnih postavkah iz priloge 1, ki je sestavni del tega sklepa, banka ni izpostavljena kreditnemu tveganju za celotno vrednost, določeno v pogodbi, temveč le za morebitne stroške za nadomestitev denarnega toka odprte pozicije v primerih neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani druge pogodbene stranke, in sicer pri pogodbah, ki izkazujejo pozitivno vrednost.
9.2. Kreditna nadomestitvena vrednost je odvisna od roka zapadlosti pogodbe, kakor tudi od spremenljivosti obrestnih mer in cen, na katerih temelji določena vrsta instrumenta.
9.3. Za izračun nadomestitvenih vrednosti banke lahko izberejo eno od v nadaljevanju navedenih metod, ki jo potem uporabljajo. Dovoljen je le prehod iz metode originalne zapadlosti na metodo tekoče izpostavljenosti.
Metoda originalne zapadlosti
V odvisnosti od vrste instrumenta in roka zapadlosti se osnovne nominalne vrednosti instrumentov oziroma pogodb pomnožijo s konverzijskimi faktorji kot sledi:

-----------------------------------------------------------------------
Pogodbena zapadlost  Izvedeni finančni        Izvedeni finančni
                     instrumenti na           instrumenti na tujo
                     obrestno mero              valuto in zlato
-----------------------------------------------------------------------
do enega leta ali manj     0,5%                      2,0%
od enega leta do dveh let  1,0%                      5,0%
                                               (t.j. 2% + 3%)
za vsako dodatno leto      1,0%                      3,0%
-----------------------------------------------------------------------

Metoda tekoče izpostavljenosti
Izračuna se tekoče nadomestitvene stroške s prevrednotenjem vseh pogodb s pozitivno vrednostjo in z uporabo tekočih cen na trenutne tržne vrednosti (trenutna izpostavljenost) in prišteje oziroma doda še ocenjeno potencialno izpostavljenost za preostali čas do zapadlosti pogodbe.
Zneski za potencialno kreditno izpostavljenost v prihodnosti se računajo z uporabo spodaj navedenih odstotkov na osnovno (nominalno) vrednost pogodb, ki so razdeljene po preostali zapadlosti.

----------------------------------------------------------------------------
Preostala zapadlost  Izvedeni finančni  Izvedeni finančni  Izvedeni finančni
                     instrumenti na     instrumenti na      instrumenti na
                     obrestno mero     tujo valuto in zlato     delnice
----------------------------------------------------------------------------
eno leto ali manj         0,05%               1,0%               6,0%
od enega do petih let     0,5%                5,0%               8,0%
daljša kot pet let        1,5%                7,5%              10,0%
----------------------------------------------------------------------------

10. Vključitev zunajbilančnih postavk v izračun tveganju prilagojene aktive
Po izračunu kreditnih nadomestitvenih vrednosti za zunajbilančne postavke v skladu z 8. in 9. točko tega sklepa, se ti zneski pomnožijo s stopnjo tveganja za bilančne postavke iz 7. točke tega sklepa, ki se izbere v odvisnosti od druge pogodbene stranke in vključijo v izračun tveganju prilagojene aktive.

11. Izračun valutnim tveganjem prilagojenih postavk (skupne neto pozicije v tuji valuti)
11.1. Skupna pozicija v tuji valuti se po tem sklepu ugotavlja iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami v tujem denarju.
Po tem sklepu se kot aktivne in pasivne postavke v tujem denarju štejejo vse bilančne in zunajbilančne postavke, ki glasijo na tujo valuto, vključno s prištetimi preračunanimi postavkami v SIT z valutno klavzulo.
11.2. Najprej se izračuna neto odprta pozicija v vsaki valuti, ki sestoji iz vsote:
– neto promptnih pozicij, to je vse aktivne postavke, zmanjšane za pričakovana neplačila (oblikovane rezervacije), minus pasivne postavke iz bilance stanja, vključno z obračunanimi razmejenimi prihodki in odhodki v posamezni valuti;
– neto terminskih pozicij, to je vse predvidene terjatve oziroma prejeta plačila minus vse predvidene obveznosti oziroma plačila po terminskih valutnih transakcijah v posamezni valuti (vključeni so tudi nominalni zneski terminskih poslov s tolarsko neto poravnavo);
– nepreklicnih garancij in drugih podobnih instrumentov v posamezni valuti, ki bodo z veliko verjetnostjo vnovčeni;
– neto delta ekvivalent za celotni znesek opcij na posamezno tujo valuto;
– tržna vrednost drugih opcij v posamezni valuti;
11.3. Ugotovljene razlike med aktivnimi in pasivnimi postavkami po posameznih valutah, to je neto odprte pozicije v vsaki valuti, se preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije. Nato se seštevajo ločeno vse neto kratke in neto dolge pozicije, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih pozicij.
Kratka pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk manjša od vsote pasivnih postavk.
Dolga pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk večja od vsote pasivnih postavk.
11.4. Vsota, ki je višja, predstavlja skupno neto pozicijo v tuji valuti ali valutnim tveganjem prilagojene postavke.
11.5. Banka Slovenije lahko posameznim bankam za namen oziroma potrebe tega sklepa dovoli uporabo internih modelov banke za izračun valutnih tveganj.

12. Minimalni kapital banke
Kapital vsake banke mora vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in druga tveganja ter kapitalskih zahtev za prekoračena stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.
Kot druga tveganja se štejejo tržna tveganja in valutna tveganja.
Dokler ne bo določeno drugače, banke izračunavajo za druga tveganja le kapitalske zahteve za valutna tveganja.
13. Kapitalske zahteve za kreditno in valutno tveganje
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8% tveganju prilagojene aktive iz III. poglavja tega sklepa.
Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izračuna v višini 8% skupne neto pozicije v tuji valuti iz IV. poglavja tega sklepa.
Bankam, katerih skupna neto pozicija v tuji valuti ne dosega 2% kapitala, ni potrebno zagotavljati posebej kapitala za ta namen.
14. Količnik kapitalske ustreznosti
Količnik kapitalske ustreznosti banke je razmerje med kapitalom iz II. poglavja tega sklepa, zmanjšanim za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij po 72. členu zakona, in vsoto tveganju prilagojene aktive iz III. poglavja tega sklepa ter valutnim tveganjem prilagojenih postavk iz IV. poglavja tega sklepa.

15. Skupne lastnosti
V izračun kapitala se lahko vključijo tudi druge sestavine, to so podrejeni dolžniški instrumenti, ki morajo ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje izpolnjevati v tej točki navedene splošne pogoje in posebne lastnosti oziroma značilnosti, ki se zahtevajo posebej za hibridne instrumente in posebej za podrejeni dolg.
V izračun kapitala se šteje le vplačani znesek podrejenih dolžniških instrumentov.
Za hibridne instrumente in podrejeni dolg veljajo določbe o podrejenosti, ki morajo zagotavljati, da v likvidaciji ali v stečaju od banke noben podrejeni upnik ne prejme ali obdrži kakršnegakoli zneska iz naslova hibridnega instrumenta ali podrejenega dolga, vse dokler niso izplačani oziroma ni zagotovljeno plačilo vsem ostalim upnikom.
Vsak pravni posel oziroma vsak akt, ki kakorkoli ureja odnose med upnikom oziroma vlagateljem in banko mora imeti izrecno navedene pogoje, ki zagotavljajo, da so terjatve upnikov iz teh pogodb (podrejeni upniki) v celoti podrejene v odnosu do drugih upnikov in lastnosti posameznih instrumentov, kot so navedene v tem poglavju.
16. Hibridni instrumenti
Hibridni instrumenti se zaradi svojih specifičnih lastnosti zaščite, ki jo nudijo vlagateljem, ker imajo lastnosti tako kapitala kot običajnega dolga, uvrščajo najbliže delniškemu kapitalu.
Sem štejejo vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje, lastnosti oziroma značilnosti:
1) so z nedoločenim rokom zapadlosti;
2) niso zavarovani, so vplačani in glede izplačila ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni vsem ostalim dolžniškim instrumentom; to je čistim dolžniškim instrumentom (obveznostim do navadnih upnikov) in podrejenemu dolgu iz 17. točke tega poglavja;
3) so na voljo banki, oziroma ima le-ta z njimi pravico prosto razpolagati v primeru kritja izgube v času rednega poslovanja, kakor tudi ob stečaju oziroma likvidaciji;
4) se posebej izkazujejo v knjigovodskih evidencah, njihova višina je potrjena s strani uprave banke in so predhodno predloženi v pregled Banki Slovenije;
5) ne morejo biti vnovčeni na prinosnikovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Banke Slovenije;
Banka Slovenije ne bo izdala soglasja za izplačilo prej kot 5 let in en dan po vpisu in če nima dokazila ali potrditve, da banka tudi po tem izplačilu ne bo dosegala potrebne višine kapitala in kapitalske ustreznosti;
6) banka mora imeti možnost, da zadrži izplačilo obresti ali dividend iz naslova teh instrumentov, vendar le v primeru, da banka v tem obdobju ni izkazala dobička in/ali izplačala dividend;
7) Banka Slovenije lahko zahteva tudi spremembo teh instrumentov v navadne ali nekumulativne prednostne delnice, če je ogrožena solventnost banke in če lastniki banke ne zagotovijo vplačila dodatnega kapitala.
17. Podrejeni dolg
Podrejeni dolg šteje med sestavine dodatnega kapitala zaradi svojih specifičnih lastnosti z vnaprej znanim rokom zapadlosti in sposobnosti pokrivanja izgub v primeru stečaja ali likvidacije banke.
Za vključitev v dodatni kapital mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:
1) upošteva se samo polno plačane zneske, ki niso zavarovani;
2) iz pravnega akta oziroma posla mora biti razvidno, da so ti instrumenti ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni čistim dolžniškim instrumentom in niso izplačani prej, dokler niso izplačane vse (nepodrejene) obveznosti do navadnih upnikov;
3) je razpoložljiv za kritje izgube banke šele ob stečaju oziroma likvidaciji in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke;
4) pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj petlet in en dan;
Če rok zapadlosti ni določen, je dolg lahko izplačan le v primeru, da je podano petletno predhodno obvestilo Banki Slovenije, ali v primeru predhodno pridobljenega soglasja Banke Slovenije. Banka Slovenije lahko da soglasje, če je zahteva dana na iniciativo izdajatelja in če ni ogrožena solventnost banke ali spoštovanje drugih zahtev in omejitev;
5) sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom;
6) obseg vključevanja v kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njihovega dospetja.
Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je več kot pet let pred dnevom prvega ali celotnega izplačila dolžniškega instrumenta, se upošteva celotni znesek vplačanega dolžniškega instrumenta. Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, pa se za ta del zneska upošteva 20% diskont, v primeru manj kot štiri leta in več kot 3 leta se upošteva 40% diskont. Če pa preostaja do datuma izplačila eno leto ali manj kot eno leto, pa se upošteva 100% diskont, torej ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.

18. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnico tuje banke, in sicer tako, da se pri izračunu kapitala upošteva denarni znesek (varstveni depozit) iz tretjega odstavka 53. člena zakona.
19. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za bančne skupine v obsegu in na način, določen v predpisu o konsolidiranem nadzoru.
20. Banka je dolžna razviti ustrezen informacijski sistem in postopke za spremljanje višine kapitala in kapitalskih zahtev ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
21. Banka je dolžna v rokih, predpisanih v tem poglavju predložiti Banki Slovenije poročila o kapitalu in kapitalski ustreznosti po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije, je banka dolžna predložiti poročila po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.
22. Banka Slovenije lahko izda natančnejša navodila za izvajanje tega sklepa.
23. Rok za predložitev poročil iz prejšnje točke tega sklepa je za stanje na zadnji dan v letu deseti delovni dan po roku za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa do 25. v naslednjem mesecu.
24. Prva poročila po tem sklepu predložijo banke v obliki poročil, ki so sestavni del sklepa, po stanju na dan 30. 6. 1999.
Ne glede na določila prvega odstavka te točke, se del poročila, ki se nanaša na izračun valutnim tveganjem prilagojenih postavk in kapitalskih zahtev zanje, izpolni prvič po stanju na dan 30. 6. 2000.
25. Banke, ki v izračun kapitala vključujejo hibridne in dolžniške instrumente na podlagi sklepa o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 55/93, 66/93, 46/94, 10/95, 54/95 in 25/97) lahko še naprej uporabljajo določila omenjenega sklepa glede lastnosti teh instrumentov, vendar le do zapadlosti teh instrumentov po prvotno dogovorjenih pogojih.
26. Določila, ki določajo kapitalske zahteve za valutna tveganja, se uporabljajo od vključno 30. 6. 2000.
27. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 55/94, 46/93, 66/93, 10/95 in 54/95 in 25/97).
28. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

            PRILOGA 1: Posebne zunajbilančne postavke


1. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA OBRESTNO
   MERO

(a) enovalutne zamenjave obrestnih mer (single-currency interest
    rate swaps),

(b) zamenjave osnove (basis swaps),

(c) dogovori o obrestni meri (forward-rate agreements),

(d) terminske pogodbe na obrestno mero (interest rate futures),

(e) kupljene obrestne opcije (interest rate options purchased),

(f) drugi podobno izvedeni finančni instrumenti.


2. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA TUJE VALUTE
   IN ZLATO

(a) medvalutne zamenjave obrestnih mer (cross-currency interest
    rate swaps),

(b) terminski posli na tuje valute (forward foreign-exchange
    contracts),

(c) terminske pogodbe na tuje valute (currency futures),

(d) kupljene valutne opcije (currency options purchased),

(e) drugi podobni izvedeni finančni instrumenti,

(f) izvedeni finančni instrumenti na zlato, podobni instrumentom  
    iz (a) do (e).


3. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI PODOBNI INSTRUMENTOM
   IZ 1(a) do (e) in 2(a) do (d) NA INDEKSE IN
   DRUGE OSNOVNE INSTRUMENTE, kot so:

(a) delnice in drugo lastniško premoženje (equities),

(b) dragocene kovine, razen zlata,

(c) drugo blago,

(d) drugi podobni izvedeni finančni instrumenti.

            PRILOGA 2: Multilateralne razvojne banke

- International Bank for Reconstruction and Development,

- International Finance Corporation,

- Inter-American Development Bank,

- Asian Development Bank,

- African Development Bank,

- Council od Europe Resettlement Fund,

- Nordic Investment Bank,

- Caribbean Development Bank,

- European Bank for Reconstruction and Development,

- European Investment Fund,

- Inter-American Investment Corporation.