Na podlagi 74. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banka in hranilnica (v nadaljevanju: banka) mora spremljati in ocenjevati kreditna ter deželna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.
Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke, deželno tveganje pa tveganje nastanka izgube, povezano z državo izvora dolžnika.
2. Banka mora razvrščati aktivne bilančne in zunajbilančne postavke v skupine po tveganosti in ocenjevati višino potencialnih izgub. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti.

3. Tvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu vse dospele in nedospele kratkoročne in dolgoročne kredite, naložbe v vrednostne papirje, udeležbe v kapitalu, eskontirane menice, obračunane obresti, nadomestila in provizije ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri domačih bankah, bankah držav članic in tujih bankah ter ostale terjatve, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.
Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti iz odobrenih kreditov in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih kreditov ter druge prevzete obveznosti in morebitne obveznosti, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.
Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva – nematerialne naložbe.

4. Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.
5. Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je dospelih in nedospelih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk (v nadaljnjem besedilu: terjatev) glede na njihovo tveganost. Razvrstitev terjatev se opravi po posameznih dolžnikih.
6. Vse dolžnike iz skupine povezanih oseb, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o veliki izpostavljenosti, banka praviloma razporedi v skupino razvrstitve, v katero se razvrsti najslabši od njih.
7. Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:
– ocene finančnega položaja posameznega dolžnika;
– njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti;
– vrste in obsega zavarovanja terjatev do posameznega dolžnika;
– izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
Pri terjatvah do tujih oseb je potrebno poleg kreditnega tveganja upoštevati tudi deželno tveganje, na osnovi česar se določi skupna razvrstitev dolžnika – tuje osebe.
a) V skupino A se razvrstijo:
– terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije;
– terjatve do dolžnikov, za katere se ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni;
– terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 8. točke tega sklepa;
b) v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;
c) v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti;
– ki so izrazito podkapitalizirani;
– ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
– od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni;
d) v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere obstaja velika verjetnost izgube,
– ki so nelikvidni in nesolventni,
– za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja,
– ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave,
– ki so v stečaju,
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni,
vendar se utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev;
e) v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane;
– s sporno pravno podlago.
Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih dospelosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo terjatev do dolžnika.
Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih terjatev se smiselno upoštevajo tudi določila 21. točke tega sklepa v primeru dolžnikov, razvrščenih v A in B skupino ter določila 13. in 14. točke glede restrukturiranja terjatev za terjatve iz skupin C, D in E.
Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se lahko v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
8. Prvovrstna zavarovanja terjatev po tem sklepu so:
– bančna vloga, za katero obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve;
– vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD;
– nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih bank;
– prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih; pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
– nepreklicna jamstva Slovenske izvozne družbe, družbe za zavarovanje in financiranje izvoza;
– nepreklicna jamstva Republike Slovenije.
Terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem po tem sklepu, se razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo terjatve.
9. Prvovrstnost banke države članice ali tuje banke se po tem sklepu presoja na osnovi zadnje razpoložljive ocene bonitete banke s strani Moody’s, Standard & Poor’s, Fitch-IBCA in Thomson BankWatch. Banka mora za izpolnjevanje kriterija prvovrstnosti dosegati bonitetno oceno najmanj BBB- pri Standard & Poor’s, Fitch-IBCA ali Thomson BankWatch oziroma Baa3 pri Moody’s.
Kolikor banke države članice ali tuje banke ni ocenila nobena od zgoraj navedenih institucij, ampak druga mednarodno priznana institucija, je za presojo o prvovrstnosti banke države članice ali tuje banke potrebno pridobiti mnenje Banke Slovenije. Banke države članice ali tuje banke brez mednarodno priznane bonitete niso prvovrstne banke; boniteto teh bank morajo banke oceniti same.
10. Prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank so po tem sklepu dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so banke, ki so dobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev ali druge banke, ki izpolnjujejo kriterij prvovrstnosti po tem sklepu oziroma papirji, katerih bonitetna ocena je najmanj BBB- pri Standard & Poor’s, Fitch-IBCA ali Thomson BankWatch oziroma Baa3 pri Moody’s, ne glede na boniteto banke, ki jih je izdala.
11. Nepreklicna jamstva Slovenske izvozne družbe, ki štejejo za prvovrstna zavarovanja po tem sklepu, so:
– zavarovanja pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki pod pogojem, da zavarovanje krije tveganje dolžnikovega neplačila,
– zavarovanja pred kratkoročnimi komercialnimi riziki pod pogojem, da zavarovanje krije tveganje dolžniškega neplačila,
– nepreklicne garancije na prvi poziv.
12. Terjatve, ki so zavarovane z zastavo premoženja, lahko banka razvrsti največ za eno skupino višje, kot bi jih na osnovi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti poravnavanja pogodbenih obveznosti, vendar največ za eno leto po roku za plačilo terjatve. V tem primeru mora banka razpolagati z vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljeno premoženje učinkovito in ustrezno sredstvo sekundarnega poplačila.
Banka, ki razvrsti terjatev, zavarovano z zastavo premoženja za eno skupino višje, kot bi jo na osnovi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti poravnavanja pogodbenih obveznosti, mora v primeru hipoteke in v primeru, da zastavljena premičnina ni v njeni posesti, razpolagati vsaj z naslednjo dokumentacijo:
1. a) z notarskim zapisom o sklenitvi sporazuma o zastavi nepremičnin oziroma premičnin in, kadar je to potrebno, z dokazilom, da je premičnina v upravičeni tuji posesti;
b) z zaznamkom na originalu pogodbe, da je nepremičnina zarubljena na podlagi sporazuma strank, če gre za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi;
c) s pravnomočnim sklepom sodišča o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini ter z vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve te nepremičnine, če gre za nepremičnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo;
d) s pravnomočnim sklepom sodišča o rubežu premičnine ter z dokazilom, da je ta premičnina v posesti upravičene osebe;
2. z ažurnim zemljiškoknjižnim izpiskom;
3. z zavarovalno polico za nepremičnino ali premičnino, vinkulirano v korist banke in
4. s cenitvenim poročilom pooblaščenega izvedenca.
Iz dokumentacije za zastavo premoženja mora biti razvidno, da:
– vrednost zastavljenega premoženja po oceni tržne vrednosti, ki jo izdela pooblaščeni izvedenec, presega skupni znesek te terjatve in terjatev, ki so že vpisane v zemljiško knjigo, in sicer tudi v primeru pospešene prodaje in ob odbitku stroškov, povezanih s prodajo;
– na zastavljenem premoženju ne sme biti nobenih ovir za izvršbo (idealni deleži, premičnina ni zavarovana pred protipogodbenim ravnanjem lastnika, kadar je premičnina v posesti lastnika itd.).
Zastavljeno premoženje mora biti brez stvarnih in pravnih napak.

13. Z restrukturiranjem terjatev so mišljene aktivnosti, ki jih opravi banka v razmerju do dolžnikov, do katerih ima banka terjatve, ki so razvrščene v skupino C, D ali E.
Temeljno načelo glede računovodskih postopkov, povezanih z restrukturiranjem terjatev, je takojšnje izkazovanje izgub in potencialnih izgub ter izkazovanje prihodkov šele ob njihovi dejanski realizaciji.
14. Banka Slovenije izda posebna navodila za izvajanje 13. točke tega sklepa.

15. Potencialne izgube banke se na podlagi razvrstitve aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk v skupine po tem sklepu izračunavajo praviloma v višini:
– 10 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino B,
– 25 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino C,
– 50 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino D in
– 100 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino E.
Pri izračunu potencialnih izgub lahko banke za skupine B, C in D uporabljajo tudi višje ali nižje odstotke od tistih, ki so navedeni v prvem odstavku te točke.
Uporabljeni odstotki pri vsaki posamezni terjatvi pomenijo najverjetnejši odstotek izgube terjatev.
16. Možni odstotki za izračun potencialnih izgub za terjatve v skupinah B, C in D so naslednji:
– v skupini B od 5 do 15 odstotkov;
– v skupini C od 15 do 40 odstotkov;
– v skupini D od 40 do 99 odstotkov.
17. Banke pri presoji deželnega tveganja določijo potencialne izgube za terjatve do tujih oseb najmanj v višini, ki je za posamezno državo določena v posebnem seznamu, ki ga bankam posreduje Banka Slovenije.
18. Ne glede na 17. točko se potencialne izgube za deželno tveganje ne ugotavljajo za terjatve do tujih oseb s pogodbeno dospelostjo do 6 mesecev, kot tudi ne za terjatve do podružnic prvovrstnih bank držav članic in terjatve do podružnic tujih prvovrstnih bank.
Poleg terjatev iz prejšnjega odstavka in terjatev s prvovrstnimi zavarovanji iz 8. točke tega sklepa se kot izjema lahko upoštevajo še terjatve, zavarovane s solidarnim poroštvom s strani prvovrstnega domačega komitenta, to je komitenta, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v A skupino. Solidarno poroštvo mora biti podprto z akceptnim nalogom in/ali z menico, ki nima klavzule ”brez regresa.”
19. Za določitev skupnega zneska potencialnih izgub pri terjatvah do tujih oseb se poleg zneska potencialnih izgub, ki izhajajo iz osnovne razvrstitve komitenta, upošteva, to je prišteva, še znesek potencialnih izgub za deželno tveganje, vendar največ do višine terjatve.

20. Banka lahko vključi v izkaz uspeha samo plačane prihodke. Kot plačilo se šteje pritok na račun ali v blagajno banke.
Izključeni prihodki po tem sklepu so prihodki, ki so le obračunani in niso vključeni v izkaz uspeha banke.
21. Izjemoma lahko banka vključuje v izkaz uspeha obračunane in še neplačane prihodke od terjatev do komitentov, razvrščenih v skupino A ali B in prav tako od terjatev, ki so razvrščene v slabše skupine samo zaradi deželnega tveganja, vendar le v primeru, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dolžnik tekoče poravnava svoje dospele obveznosti;
– projekcija denarnih pritokov in odtokov dolžnika nedvomno omogoča poravnavanje obveznosti do banke v pogodbeno določenih rokih;
– terjatev ni razvrščena v skupino B zaradi zastave premoženja.
22. Zneske izključenih prihodkov vodi banka v aktivi bilance stanja kot terjatev do dolžnika, v pasivi bilance stanja pa na posebnem računu izključenih prihodkov.
23. Če banka med letom prerazporedi dolžnika oziroma terjatev iz skupine A ali B v skupino C, D ali E, stornira v izkazu uspeha celoletne prihodke, ki so bili že vključeni v izkaz uspeha kot obračunani in neplačani v skladu z 20. in 21. točko tega sklepa.
V nasprotnem primeru ravna v skladu z 21. točko tega sklepa.

24. Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžniku z vodenjem kreditnih map. Iz kreditnih map morajo biti razvidni osnovni podatki o dolžniku, njegovem finančnem stanju ter o vsebini kreditnega razmerja.
Kreditne mape morajo vsebovati:
– osnovne podatke o dolžniku (firma, sedež, število zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo, posredne in neposredne kapitalske povezave);
– njegove glavne dolžnike in upnike;
– finančne izkaze za zadnja tri leta;
– analizo in oceno finančno ekonomskega položaja dolžnika;
– seznam vseh bilančnih in zunajbilančnih terjatev (konto, partija);
– vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe;
– sklep organa, pristojnega za odobritev posla ter pogodbo o sklenjenem poslu;
– analitično knjigovodsko evidenco;
– dokazila o zavarovanju ter dokumentacijo o realizaciji zavarovanja;
– drugo pomembno dokumentacijo.
25. Banka mora izdelati interno navodilo za vodenje kreditnih map ter določiti odgovorne osebe za popolnost in celovitost posameznih map.

26. Pristojni organi banke morajo zagotoviti, da uprava banke razvije in sprejme ustrezne interne postopke za izvajanje določil sklepa in navodil, predvsem pa, da v banki:
– vzpostavi notranjo revizijo, ki bo zagotovila predpisano uporabo meril razvrščanja in ostalih določil sklepa,
– vzpostavi sistem za stalno in tekoče spremljanje kreditnih in deželnih tveganj,
– zagotovi, da je izvajanje tega sklepa podprto z ustreznimi računovodskimi postopki in
– zagotovi pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
27. Vse dolžnike je potrebno razvrstiti v ustrezno skupino pred vzpostavitvijo terjatve oziroma zunajbilančne obveznosti, nato pa tekoče, najmanj pa trimesečno, oceniti celotni kreditni portfelj in opraviti potrebne prerazvrstitve.
28. O izvajanju tega sklepa poročajo banke Banki Slovenije po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja v obliki in na način, ki je predpisan z navodilom.
29. Rok za predložitev poročil iz 28. točke tega sklepa na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. v naslednjem mesecu.
Prva poročila po tem sklepu izdelajo banke po stanju na dan 30. 6. 1999.
30. V primeru posebne zahteve Banke Slovenije izdela banka poročilo tudi po stanju na dan, ki ni določen v 29. točki tega sklepa in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.
31. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnice tujih bank.
32. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 78/96 in 49/98).
33. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.