Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Metlika na seji dne 25. 3. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Metlika
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Metlika obsega območja naslednjih krajevnih skupnost z naselij:
Krajevna skupnost Božakovo: Božakovo, Rakovec, Želebej,
Krajevna skupnost Dobravice: Dolnje Dobravice, Geršiči, Gornje Dobravice, Krivoglavice,
Krajevna skupnost Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina, Vidošiči, Železniki,
Krajevna skupnost Grabrovec: Grabrovec,
Krajevna skupnost Gradac: Gradac, Klošter, Okljuka,
Krajevna skupnost Jugorje: Božič Vrh, Jugorje pri Metliki, Mačkovec pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemljevec,
Krajevna skupnost Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica, Trnovec,
Mestna skupnost Metlika: Metlika, Križevska vas,
Krajevna skupnost Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Grm pri Podzemlju, Kapljišče, Krasinec, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Škrilje, Zemelj.
Krajevna skupnost Radovica: Bojanja vas, Krašnji Vrh, Radoši, Radovica,
Krajevna skupnost Rosalnice: Čurile, Radoviči, Rosalnice, Svržaki,
Krajevna skupnost Slamna vas: Boldraž, Slamna vas,
Krajevna skupnost Suhor: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Metliki, Mestni trg 24.
Občina Metlika ima pečat okrogle oblike premera 34 mm z napisom na obodu »Občina Metlika, Mestni trg 24« ter logotipom grba mesta Metlike v sredini in napisom »Metlika«.
Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki se določijo s statutarnim sklepom.
Občina Metlika za svoj grb prevzema zgodovinski grb mesta Metlike. Grb je sestavljen iz ščita in simbola na ščitu.
Ščit je kvadratne oblike, ki v spodnjem delu preide z vijugo v konico. Točno podobo ščita določa uredba o simbolih občine Metlika in je sestavni del statuta.
Podobo na ščitu predstavlja trdnjava z osrednjim stolpom. Na obzidju trdnjave sta upodobljena dva navzven obrnjena krokarja.
Ščit je srebrne barve z rdečim robom, trdnjava je rdeča, krokarja pa sta črna. Trdnjava simbolizira pomen Metlike v obrambi slovenskega ozemlja pred sovražniki od zunaj, krokarja pa čuječnost in pripravljenost.
Natančna razmerja dimenzij, podobo in barvne odtenke določa uredba o simbolih občine Metlika in je sestavni del statuta.
6. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Mestna skupnost ima status krajevne skupnosti.
7. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobuda za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območjih lahko poda zbor občanov, ob podpori najmanj 10% volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma njenem delu, ki obsega območja posameznih naselij, katera želijo spremembo.
Pobuda iz drugega odstavka tega člena je lahko pod enakimi pogoji podana s podpisi volilnih upravičencev na posebnem obrazcu.
Pobudo iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora občinski svet obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih občanov ali na referendumu ugotoviti interese prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine.
Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.
8. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
9. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
10. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določa organizacijo in način dela občine v vojni;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje;
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;
– zdravstvene službe;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
– pospešuje razvoj kmetijstva v skladu s smernicami, ki so bile sprejete na republiškem nivoju;
4. svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– skrbi za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– skrbi za subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– skrbi za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;
– organizira sistem alarmiranja;
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
– opremo za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– pomaga pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni;
7. zagotavlja in organizira:
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov CZ za osebno in vzajemno zaščito, reševanje in pomoč;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin;
– koncesije o uporabi javnega dobra in drugih razmerjih, v katere vstopa občina;
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
10. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– spremembe prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani kolektivnih organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane;
– imenuje člane nadzornega odbora;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– na predlog župana imenuje višje upravne delavce;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, sprejema njihov plan in zaključni račun;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
– potrjuje gospodarski načrt in zaključni račun javnih gospodarskih služb in javnih zavodov;
– imenuje nosilce individualnih funkcij v javnih gospodarskih službah in javnih zavodih;
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni;
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada;
– obravnava vloge in pritožbe občanov;
– na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določa višino oziroma del plače podžupana in članov občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh, na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drugi občinski organ.
20. člen
Občinski svet ima osemnajst članov.
Župan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki ne morejo biti člani občinskega sveta.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
23. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitve v krajšem času kot je mogoče sklicati sejo sveta lahko župan izvede korespondenčno sejo sveta. Korespondenčna seja se izvede tako, da se župan po telefonu ali na drug ustrezni način posvetuje s svetniki in dobi od njih odgovore. Vprašanje mora biti formulirano tako, da je možen odgovor z da ali ne.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v desetih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
24. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov, zagotavlja občinska uprava.
25. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega odbora, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
26. člen
Seje občinskega sveta so javne. Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predsedniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanje članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj pet članov sveta.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
Občinski odbori in komisije
29. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za urejanje prostora in komunalo;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za kmetijstvo;
– odbor za gospodarstvo, finance in premoženje.
30. člen
Občinski odbor ima pet članov, od tega so najmanj trije člani sveta.
31. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti;
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, o čemer obvešča občinski svet;
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb, o čemer obvešča občinski svet;
– predlaga pravilnike in druge akte.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvetretjinsko večino navzočih članov.
32. člen
Na predlog najmanj pet članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. Za sklep mora glasovati večina vseh članov sveta.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
33. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanjem strank v svetu. Ne glede na to mora biti na listo uvrščen vsaj en kandidat izmed občanov.
34. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
Župan
35. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje in razrešuje na predlog župana občinski svet z večino glasov vseh članov.
36. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov ter za zakonitost dela občine;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito;
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč;
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožane osebe;
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne odgovornosti;
– vodi prireditveni odbor Vinske vigredi;
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volivcev v občini.
37. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitosti oziroma neprimernost odločitve.
38. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
39. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti in zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravlja poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
40. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljnik in štab civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih skupnosti ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
Nadzorni odbor
41. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnih premoženjem ter ocenjevanjem učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev.
Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v prvih dveh alineah prvega odstavka tega člena so:
– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in sklepi občinskega sveta;
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta;
– preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev;
– periodično preverjanje pravilnosti in pravočasnosti nalog izvrševanja občinskega proračuna;
– redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.
Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v tretji alinei iz prvega odstavka tega člena so:
– preučevanje finančnih in obligacijskih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev;
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni;
– izdelava nadzorstvenega zapisnika in poročila;
– preučevanje pripomb strank v postopkih nadzora;
– obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti;
– prijavljanje suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja.
42. člen
Nadzorni odbor po izvedenem postopku nadzora izdela poročilo, ki ga posreduje občinskemu pristojnemu organu in osebi, pri kateri je opravil nadzor.
Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna najkasneje deset dni pred sejo občinskega sveta, na kateri se le-ta obravnava in zagotoviti svojega predstavnika na seji občinskega sveta.
Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja in poročila in predloge nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi storiti vse za zagotovitev spoštovanja ugotovitev nadzornega odbora.
43. člen
Nadzorni odbor mora zagotoviti javnost svojega dela, pri tem pa spoštovati uradne in poslovne skrivnosti ter dostojanstvo nadzorovanih, dobro ime ter integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme o svojem delu obvestiti javnost po dokončnosti poročila iz 42. člena. Poročilo nadzornega odbora postane dokončno, ko je nadzorni odbor poročilo, vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor, ponovno obravnaval in izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskemu svetu, županu in organom porabnikov sredstev občinskega proračuna.
44. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Odbor šteje pet članov.
Kandidata za predsednika odbora predlaga pet članov občinskega sveta.
45. člen
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge neprofesionalno.
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje temeljne pogoje strokovnosti in pozna finančno-računovodske predpise.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani svetov krajevnih skupnosti in člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
46. člen
Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Razlogi razrešitve so:
– izguba volilne pravice,
– trajna nezmožnost za opravljanje nalog člana nadzornega odbora,
– pravnomočna obsodilna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– neprenehanje opravljanja nezdružljivosti funkcije v treh mesecih po imenovanju,
– začetek opravljanja nezdružljive funkcije,
– odstop.
47. člen
Iz obravnave posamezne zadeve mora biti izločen član nadzornega odbora, ki je v sorodstvenem razmerju z odgovornimi osebami, oziroma ima delavnopravne ali pogodbene odnose z nadzorovano osebo.
O izločitvi iz prvega odstavka tega člena odloči nadzorni odbor s sklepom, ki je sestavni del poročila.
48. člen
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
Na konstitutivni seji nadzorni odbor imenuje predsednika. Predsednik nadzornega odbora lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
49. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge lahko opravi izvedenec, ki na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem podpiše župan.
Strokovna pomoč župana obsega predvsem tekoče obveščanje nadzornega odbora:
– o premoženjskopravnem in finančnem poslovanju občine,
– o aktih občinskega sveta in župana,
– sklepanju pogodb.
Administrativna pomoč občinske uprave obsega predvsem:
– skrb za pripravo gradiva,
– predložitev dokumentacije,
– vodenje zapisnikov in izdelava pisnih odpravkov sklepov, poročil,
– tehnično izvedbo nadzorovanj organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna.
50. člen
Podrobnejšo organizacijo dela nadzorni organ določi s poslovnikom.
51. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave.
52. člen
Krajevne skupnosti
Krajevna skupnost na svojem območju:
– skrbi za vzdrževanje nekategoriziranih lokalnih cest in poti;
– skrbi za pokopališko dejavnost in pokopališki red;
– organizira izvajanje zimske službe na nekategoriziranih javnih cestah in poteh;
– skrbi za ohranjanje premoženja krajevne skupnosti;
– pospešuje kulturno, društveno in športno dejavnost;
– predlaga osnutek razvoja kraja v kulturnem, gospodarskem in urbanističnem smislu ter predlog poda občinskim službam, občinskemu svetu ter županu;
– skrbi za javne površine in jih vzdržuje.
Krajevna skupnost je pravna oseba in ima svoj žiro račun.
53. člen
Organi krajevnih skupnosti
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti in predsednik KS.
Svet krajevne skupnosti in predsednika volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevnih skupnostih na neposrednih volitvah za štiri leta.
Volitve razpiše župan občine.
Način izvolitve članov sveta krajevnih skupnosti določa zakon o lokalnih volitvah.
Število članov sveta novoustanovljene posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet s sklepom.
54. člen
Svet KS odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Način dela sveta KS ureja statut, ki ne more biti v nasprotju s tem statutom.
55. člen
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta KS pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
56. člen
Oblika dela krajevnih skupnosti je svet krajevnih skupnosti.
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet predstavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.
57. člen
Svet KS daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
58. člen
Financiranje krajevnih skupnosti
Krajevne skupnosti se financirajo iz prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, deleža sredstev občinskega proračuna, ki se določi v odstotku od zagotovljene porabe, lastnih sredstev in drugih virov.
Odstotek sredstev zagotovljene porabe za financiranje krajevnih skupnosti se določi za vsako leto posebej ob zaključku tekočega proračunskega leta za naslednje leto. Delež teh sredstev za vsako krajevno skupnost se določi na naslednji način:
Določen % × proračun občine (poraba)
-------------------------------------× št. preb. KS
št. prebivalcev občine
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Finančni načrt, ki je vezan na proračun občine in prihodke iz drugih virov, je sestavni del občinskega proračuna. Vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so sestavni del občinskega proračuna.
59. člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog določenih z zakonom in s tem statutom.
Pravni posli, ki jih sklepa krajevna skupnost nad vrednostjo, ki presega četrtino finančnega načrta krajevne skupnosti za tekoče leto, so veljavni le ob soglasju župana.
60. člen
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z razdružitvijo ali pa z združitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
Neposredne oblike odločanja občanov
61. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
62. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vsako občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
63. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
64. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
65. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo KS.
Zbor občanov skliče lahko tudi predsednik KS.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči ponudniku zahtev ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
66. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbor volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
67. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
68. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo ali na predlog župana, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
69. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
70. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
71. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebujejo osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
72. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
73. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitev zahteve volivcev za razpis referenduma, v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
74. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
75. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
76. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati tudi na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
77. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
78. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta, oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej odloči najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
79. člen
Predstojnik občinske uprave je župan.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.
80. člen
Podrobnejša organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
81. člen
Notranja organiziranost občinske uprave, njeno delovno področje ter sistemizacija delovnih mest v občinski upravi je urejena tako:
– da je zagotovljeno zakonito, pravočasno in učinkovito reševanje pravic, interesov in obveznosti občanov;
– da je zagotovljena popolna zaposlenost delavcev in njihovo prerazporejanje glede na potrebe dela;
– da je zagotovljeno sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami.
82. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občine, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
83. člen
Občinska upava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska upava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
84. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
85. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti, odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
86. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Tajnik mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
87. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji o enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
88. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
89. člen
O izločitvi župana ali tajnika občine odloča občinski svet.
O izločitvi uradne osebe odloča tajnik.
90. člen
Občina se lahko odloči, da ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
91. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku, lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
92. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
93. člen
Občina Metlika organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih poti;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
94. člen
Občina Metlika skrbi tudi za:
– urejanje pokopališč in oddajanje v najem prostorov za grobove;
– pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem;
– urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste;
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic;
– oskrbo s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije;
– oskrbo industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi;
– urejanje javnih parkirišč in garažnih hiš;
– javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih;
– plakatiranje;
– okraševanje naselij;
– urejanje lokalnih cest;
– deratizacijo in dezinfekcijo.
95. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
96. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter način in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
Javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti javnih gospodarskih služb in javni zavodi, poročajo o svojem delu občinskemu svetu vsaj vsakih šest mesecev.
97. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
98. člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
99. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
100. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin odloča lahko tudi župan do višine vrednosti, ki jo določi občinski svet s svojim sklepom.
101. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin, najemnin, prihodkov uprave in drugih dajatev v skladu z zakonom.
102. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, najemnin, prihodkov uprave, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V zaključnem računu proračuna se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.
103. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko porabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
104. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
105. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
106. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
107. člen
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov za pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
108. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
109. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
110. člen
Občina se lahko zadolži skladno z zakonom o financiranju občin.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
111. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O poroštvu odloča občinski svet.
112. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic;
– dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
113. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne turistične takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– najemnine;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
114. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti porabe.
115. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančno-knjigovodska služba.
Delo finančno-knjigovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
Splošni akti občine
116. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
117. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
118. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega dela ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
119. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
120. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
121. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
122. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
123. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina članov občinskega sveta.
Postopek za sprejem odloka
124. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj županu.
125. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
126. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
127. člen
Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in predstavniku predlagatelja, če sam župan ni predlagatelj, in sicer najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
128. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in predlogu odloka v celoti.
129. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet.
130. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
131. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočnih članov.
132. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
133. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Posamični akti občine
134. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
Posamični akti občini so odločbe in sklepi.
S sklepom ali odločbo odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
135. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb, ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku, razen če z zakonom ni drugače določeno.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
136. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
137. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
138. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilih občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
139. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi bile lahko v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
140. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST
141. člen
Občina Metlika se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost. S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti širše lokalne skupnost.
142. člen
Na širšo lokalno skupnost se lahko prenesejo lokalne zadeve širšega pomena, ki se določijo z aktom o ustanovitvi.
Pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občina lahko sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen lahko združuje sredstva in organizira skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
143. člen
Člane sveta širše lokalne skupnosti izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
X. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
144. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
145. člen
Občina Metlika je pobratena z Občino Ronchi dei Legionari iz Italije, Občino Wagna iz Avstrije in Občino Ozalj iz Hrvaške.
Zardi negovanja in razvijanja prijateljskih, znanstvenih in gospodarskih vezi, občina navezuje in ohranja stike z domačimi in tujimi občinami.
O navezavi stikov odloči občinski svet z dvetretjinsko večino.
146. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 013-1/95
Metlika, dne 25. marca 1999.
Župan
Občine Metlika
Slavko Dragovan l. r.
