Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93) ter 29. člena statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Vrhnika na seji dne 30. 3. 1999 sprejel

S tem odlokom se določa zavarovano območje vodnega vira Z-2/94 v Zaplani, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnega vira pred onesnaženjem.

Obseg zavarovanega območja zajetja pitne vode z vira Z-2/94 in varstvenih pasov je določen v strokovnih hidrogeoloških podlagah za zavarovanje zajetja pitne vode Z-2/94 v Zaplani in grafičnih prilogah (kartah) v merilu 1:5000, ki jih je izdelal Hidroconsulting, d.o.o., Dragomer in se nahajajo na vpogled na Občini Vrhnika in Komunalnem podjetju Vrhnika.

Varstveni pasovi za zavarovanje zajetij vodnih virov so naslednji:
1. najožji varstveni pas – območje z najstrožjim varstvenimi ukrepi – cona 1;
2. ožji varstveni pas – območje z strogimi varstvenimi ukrepi – cona 2,
3. širši varstveni pas – območje z blagim režimom zavarovanja – cona 3.

Cona 1 – najožji varstveni pas
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti samega zajetja, kjer je možno namerno onesnaženje vode v zajetju, in sicer:
– območje najožjega varstvenega pasu mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo;
– zaradi preprečitve vdora površinske vode v vrtačo, kjer je vrtina in ob vrtini do podzemne vode se primerno temu uredi zgornji rob vrtače;
– odvodnjavanje ceste nad vrtačo speljati z muldo izven območja;
– dostop na območje cone 1 je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda; inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode;
– zemljišče mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta);
– v območju cone 1 ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje.

Cona 2 – ožji varstveni pas
V ožjem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje s strogim režimom varovanja in zanj veljajo naslednje določbe:
– na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table, ki opozarjajo na vodovarstveno območje, v katerem je prepovedana vožnja cistern z nevarnimi snovmi in je hitrost omejena na 40 km/h;
– prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito in varstvo rastlin ter zatiranje živalskih škodljivcev;
– prepovedano je vsakršno gnojenje z naravnimi (gnoj, gnojevka) in umetnimi gnojili;
– prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
– prepovedana je paša;
– dovoljena je adaptacija obstoječih stavb v smislu izboljšanja higienskih razmer;
– gradnja kanalizacije in greznic je prepovedana, obstoječe pa je potrebno sanirati do vodotesnosti;
– zemljišče je lahko namenjeno samo za določene kulture: travnik, gozdno površino;
– sečnja in spravilo lesa mora potekati pod nadzorom upravljalca vodovoda.

Cona 3 – širši varstveni pas
Za širši varstveni pas, ki zajema zbirno območje vodnega vira pa veljajo naslednje določbe:
– stanovanjski in gospodarski objekti ter vikendi na tem območju morajo imeti nepretočne triprekatne vodotesne greznice z nadzorom praznjenja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija pod nadzorom upravljalca vodovoda;
– prepovedana je uporaba zaščitnih sredstev, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi (fungicidi, insekticidi), polivanje gnojnice po travnikih;
– sečnja in spravilo lesa se izvaja pod nadzorom upravljalca vodovoda;
– v primeru incidenta in izlitja goriva je potrebno takoj ukrepati;
– v primeru asfaltiranja cest, se mora na odsekih, ki potekajo znotraj območja varstvenih pasov odvodnjavanje speljati izven območja varstvenih pasov, kjer pa to ni mogoče se to uredi pod določenimi pogoji, ki jih predpiše pooblaščena organizacija;
– prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
– vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč.
Zaščitni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za zunanji varstveni pas, veljajo za vse znotraj njega ležeče pasove.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik.

1. Z denarno kaznijo od 100.000 do 400.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 4., 5. ali 6. člena tega odloka.
Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik za storjene prekrške iz zgoraj omenjenih členov odloka o zavarovanju vodnega vira Z-2/94 v Zaplani.
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki krši določila prvega odstavka tega člena.
Oseba, pooblaščena za izvajanje nadzora po določilih tega odloka, lahko kazen izterja takoj na kraju samem.
2. Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odpravo škode.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v najožjem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v ožjem varstvenem pasu v enem letu in v širšem varstvenem pasu v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.

Postopki, za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenem območju pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim v določenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omeji izkoriščanje zemljišč so upravičeni do davčne olajšave oziroma odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi.
Upravljalec vodovodnega sistema sporazumno z lastnikom zemljišča določi višino in način plačila odškodnine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.