Na podlagi prvega odstavka 84. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o izvrševanju pripora
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje pripora.
2. člen
Osebe, zoper katere je pristojno sodišče odredilo pripor oziroma pridržanje (v nadaljnjem besedilu: priporniki), prestajajo pripor v:
1. Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani,
– Oddelku zavoda Radovljica (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Kranju,
– Oddelku zavoda Novo mesto, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Novem mestu oziroma v Krškem,
2. Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Celju,
3. Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Mariboru, Ptuju in Slovenj Gradcu,
– Oddelku zavoda Murska Sobota, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Murski Soboti,
4. Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, (samo pripornice), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Kopru ali Okrožno sodišče v Novi Gorici,
– Oddelku zavoda Nova Gorica (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Novi Gorici,
5. Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig (samo pripornice), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani in Kranju.
Sodišče odda pripornika do pravnomočnosti ukrepa po 64. členu kazenskega zakonika v regionalno pristojen zdravstveni zavod (drugi odstavek 491. člena zakona o kazenskem postopku – v nadaljnjem besedilu: ZKP).
3. člen
Za zakonito izvrševanje pripora je odgovoren upravnik zavoda za prestajanje kazni zapora, v katerem je organizirano prestajanje pripora (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Upravnik zavoda v skladu z ZKP, tem pravilnikom in hišnim redom zavoda po navodilih direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava) organizira prestajanje pripora, skrbi za zakonito in pravilno ravnanje s priporniki, za njihovo varnost in zavarovanje ter opravlja druge naloge, za katere je pristojen po ZKP in tem pravilniku.
4. člen
Pripornika je treba ob sprejemu v zavod seznaniti z določbami ZKP o izvrševanju pripora, z na njegovi podlagi izdanimi predpisi, z ratificiranimi mednarodnimi pravili o izvrševanju pripora in s hišnim redom o prestajanju pripora.
5. člen
Priporniki se morajo ravnati po določbah ZKP, tega pravilnika in po ukazih pooblaščenih uradnih oseb (v nadaljnjem besedilu: pazniki).
6. člen
Strokovni delavci zavoda morajo priporniku pomagati pri reševanju njihovih družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi odreditve in izvrševanja pripora, razen če pripornik to izrecno odklanja.
Z mladoletnikom, ki mu je odvzeta prostost, mora ustrezni strokovni delavec zavoda čim prej opraviti razgovor, pri čemer ga seznani z možnostmi nudenja morebitne individualne pomoči. Hkrati tudi ugotovi, ali so mladoletniku zagotovljeni pogoji za ustrezno nego in varstvo.
Na pripornikovo željo obvesti zavod o njegovem priporu center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu, če je potrebno kaj storiti za preskrbo njegovih otrok ali družine.
7. člen
Zavod mora vse vloge, ki jih oddajo priporniki (pritožbe, prošnje in druge vloge) uradno evidentirati, zabeležiti na vlogi datum in uro, ko je pripornik oddal vlogo in jo takoj ali prvi naslednji delovni dan poslati pristojnemu sodišču, razen če ta pravilnik ne določa drugače.
8. člen
Z izrazom pristojno sodišče so po tem pravilniku mišljeni:
– preiskovalni sodnik, ki opravlja zoper pripornika preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja;
– po vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga predsednik senata oziroma sodnik posameznik;
– sodnik za mladoletnike, če je pripornik mladoletnik.
Z izrazom upravnik zavoda je mišljen po tem pravilniku tudi vodja oddelka zavoda, če pripornik prestaja pripor v oddelku zavoda.
II. PRESTAJANJE PRIPORA
1. Sprejem pripornika v zavod
9. člen
Pripornik se sprejme v zavod praviloma na podlagi pisnega sklepa o priporu.
Če v primeru iz drugega odstavka 210. člena ZKP preiskovalni sodnik zaradi zamude v privedbi ne more v predpisanem roku izdati sklepa o priporu, se pripornik sprejme v pripor brez pisnega sklepa o priporu, preiskovalni sodnik pa mora sklep o priporu poslati zavodu takoj po njegovi izdaji. V tem primeru mora pooblaščeni delavec zavoda o sprejemu pripornika napraviti uradni zaznamek.
Pristojno sodišče mora zavodu sklep o podaljšanju pripora vročiti pred potekom roka, do katerega je bil pripor odrejen.
10. člen
Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost po 203. členu ZKP, se sme sprejeti v zavod na pridržanje samo na podlagi pisnega sklepa. Po preteku oseminštirideset ur se pridržana oseba izpusti na prostost, če sodišče ni odredilo pripora. O izpustitvi zavod obvesti pristojno sodišče.
11. člen
Ob sprejemu v zavod paznik opravi osebni pregled pripornika in pregleda stvari, ki jih ima pri sebi.
Osebni pregled pripornice sme opraviti samo ženska.
12. člen
Pripornik ima lahko pri sebi: obleko, obutev, perilo, nogavice, robce, brisače, toaletne potrebščine, posteljnino, osebne predmete (ura, prstane, verižice, fotografije), pribor za pisanje, cigarete, pribor za kajenje, knjige, časopise ter drugo literaturo in denar v znesku do 20.000 SIT.
Radijske in TV sprejemnike smejo priporniki imeti pri sebi oziroma jih nabavljati, če jim teh predmetov ne zagotovi zavod.
Preden pripornik prejme predmete iz prejšnjega odstavka, jih mora na njegove stroške pregledati pooblaščen delavec ustreznega servisa.
Priporniki nabavljajo predmete in stvari iz tega člena v zavodski prodajalni oziroma preko zavoda, če tega ni v prodajalni.
Priporniku se ob osebnem pregledu odvzamejo predmeti, ki jih po ZKP in tem pravilniku med prestajanjem pripora ne sme imeti pri sebi.
13. člen
Priporniku se odvzamejo tudi denar ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek in za katere je podan utemeljen sum, da si jih je pridobil s kaznivim dejanjem ali da je bilo z njimi storjeno kaznivo dejanje ali da so predmet kaznivega dejanja.
Predmete in denar iz prejšnjega odstavka zaseže paznik, ki je opravil osebni pregled. O odvzetih predmetih se izda potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane.
O odvzemu odloči upravnik zavoda, ki o najdenih predmetih iz prvega odstavka tega člena obvesti pristojno sodišče.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na zunajobravnavni kazenski senat pristojnega sodišča.
14. člen
O odvzetih predmetih vodi zavod ustrezno evidenco. Odvzeti denar in dragocenosti zavod vpiše v posebno knjigo.
15. člen
Odvzete predmete zavod hrani v primernem zavarovanem prostoru, odvzeti denar in dragocenosti pa v ustrezno zavarovani blagajni.
Če predmetov in denarja iz prejšnjega odstavka po enem letu ni mogoče izročiti priporniku, se smiselno uporabljajo določbe ZKP o ravnanju z odvzetimi predmeti.
16. člen
Pokvarljive predmete zavod na stroške pripornika izroči ali pošlje njegovi družini ali kakšni drugi osebi, ki jo določi pripornik. Tem osebam zavod na stroške pripornika pošlje tudi druge odvzete predmete, če to zahteva.
Če predmetov iz prejšnjega odstavka ni mogoče izročiti, jih zavod uniči.
2. Zbiranje podatkov o pripornikih in varstvo osebnih podatkov
17. člen
Zbirka podatkov o pripornikih obsega matično knjigo, osebni spis in centralno evidenco.
Matična knjiga se vodi na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Pripornika se vpiše v matično knjigo tisti dan, ko je sprejet v pripor, če to ni mogoče, pa najkasneje naslednji dan po sprejemu v pripor.
Ob sprejemu pripornika v pripor se zanj odpre osebni spis. V osebni spis se vpisujejo podatki, ki jih kot zbirko podatkov opredeljuje 211. člen ZKP.
Podatki o identiteti pripornika in o njegovem osebnem stanju obsegajo:
– ime in priimek, morebitni vzdevek,
– enotna matična številka,
– rojstni podatki,
– podatki o družinskih razmerah,
– podatki o državljanstvu,
– podatki o prebivališču,
– podatki o zdravstvenem stanju,
– podatki o zakonitem zastopniku.
Podatki o sklepu o priporu obsegajo:
– naziv sodišča, ki je odredilo pripor,
– opravilno številko in datum izdaje sklepa,
– kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen,
– zakonski razlogi za pripor.
Podatki o delu, ki ga odpravlja med priporom, obsegajo:
– vrsta dela, ki ga opravlja,
– delovno mesto, na katerega je razporejen,
– trajanje dela in odsotnosti iz dela,
– plačilo, prejeto za opravljeno delo.
Podatki o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora obsegajo:
– datum in uro sprejema v pripor,
– ura, ko je bil priporniku vročen sklep,
– podatki o sklepu o podaljšanju pripora,
– podatki o sklepu o odpravi pripora,
– datum in ura izpustitve iz pripora.
Podatki o obnašanju pripornika in disciplinskih ukrepih obsegajo:
– poročila in zabeležke obnašanju,
– vrsta disciplinskega prestopka,
– vrsta disciplinske kazni,
– trajanje disciplinske kazni.
18. člen
Upravljalec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo on pooblasti, zbira o pripornikovi identiteti in njegovem osebnem stanju neposredno od pripornika.
Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega člena je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo on pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad izvrševanjem pripora, in osebi, na katero se podatki nanašajo.
19. člen
Osebne podatke iz zbirke podatkov o priporniku lahko uporabljajo delavci zavoda za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci zavoda so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o pripornikih in njihovi predkaznovanosti ter podatke, za katere zvedo, ko opravljajo službene dolžnosti.
Upravljalec zbirke podatkov pošlje podatke o priporniku iz zbirke podatkov drugemu zavodu oziroma oddelku, v katerega je napoten obsojenec na prestajanje kazni zapora; zbirko podatkov se pošlje tudi prevzgojnemu domu, v katerega je napoten mladoletnik na izvrševanje vzgojnega ukrepa.
20. člen
Uprava vodi centralno evidenco o pripornikih.
Podatke za centralno evidenco iz prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov zavodov.
Centralna evidenca pripornikov iz prvega odstavka tega člena vsebuje osebne podatke o priporniku, podatke o sklepu o priporu in podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora.
Za posredovanje podatkov iz centralne evidence pripornikov se smiselno uporabljajo določbe ZKP in tega pravilnika o posredovanju podatkov iz osebnega spisa pripornika.
21. člen
O pridržanju oseb, ki ga odredi sodišče, vodijo zavodi posebno knjigo na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
3. Položaj pripornikov
Prostori in razporeditev pripornika
22. člen
Prostori, v katerih prebivajo priporniki, morajo ustrezati zdravstvenim, prostorskim in higienskim zahtevam.
Spalnice pripornikov so lahko samske ali skupne z največ do 4 posteljami, izjemoma tudi več, če to zahtevajo prostorske razmere zavoda.
23. člen
Zavod upošteva pri razporeditvi pripornika v bivalni prostor odredbo pristojnega sodišča, pripornikovo osebnost, zdravstveno stanje in vrsto kaznivega dejanja, katerega je osumljen oziroma obdolžen.
Priporniki nekadilci morajo biti v bivalnih prostorih ločeni od pripornikov kadilcev, razen če se med seboj ne dogovorijo drugače.
24. člen
Med prestajanjem pripora sme upravnik zavoda pripornika prerazporediti v drug bivalni prostor, če to narekujejo razlogi, določeni v 209. in 473. členu ZKP.
Počitek pripornikov in gibanje na prostem
25. člen
Priporniku mora biti zagotovljen osemurni nepretrgani počitek v štiriindvajsetih urah, praviloma v nočnem času.
Pripornik mora skladno s hišnim redom zjutraj vstati in pospraviti posteljo. V času izven nepretrganega počitka iz prejšnjega odstavka je priporniku dovoljeno ležati na postelji, potem ko opravi obveznosti čiščenja prostora, v katerem biva.
26. člen
Zavod mora priporniku omogočiti, da se giblje najmanj dve ure dnevno na prostem.
Bivanje pripornikov na prostem nadzorujejo pazniki. Pri nadzoru pazniki skrbijo, da priporniki ne pridejo v stik s priporniki, ki so sodelovali pri istem kaznivem dejanju, in tudi ne z drugimi priporniki, če bi bilo to lahko v škodo uspešni izvedbi postopka, kakor tudi ne z obsojenci ali osebami, kaznovanimi z zaporom v postopku o prekršku.
27. člen
Med časom bivanja pripornikov na prostem lahko zavod v mejah možnosti ter pod nadzorstvom paznikov zanje organizira razne športne aktivnosti.
Gibanje pripornika na prostem je mogoče predčasno prekiniti, če je to potrebno zaradi uspešne izvedbe postopka, zaradi ohranitve reda in discipline ali zaradi preprečitve pobega.
Higiena in zdravstveno varstvo pripornikov
28. člen
Ob sprejemu v zavod se mora pripornik okopati. Obleka, perilo, obutev in posteljnina, ki jo prinese s seboj, se po potrebi razkuži. Pri tem je treba paziti, da se stvari ne poškodujejo.
Po potrebi se razkužijo tudi stvari, ki jih pripornik dobi pozneje.
29. člen
Priporniki morajo skrbeti za osebno higieno in čistočo obleke. Omogočiti jim je treba, da lahko primerno vzdržujejo osebno higieno, higieno posteljnine in bivalnega prostora. Striženje in britje jim je treba omogočiti po potrebi, britje pa vedno preden gredo na zaslišanje ali glavno obravnavo. Kopati se morajo najmanj vsakih sedem dni.
Pripornikom, ki brez lastne krivde nimajo svojih sredstev, zagotovi zavod potrebna sredstva za vzdrževanje osebne higiene ter za druge najnujnejše potrebe.
30. člen
Priporniki morajo redno skrbeti za čistočo prostorov, v katerih bivajo. Posteljnino je treba zamenjati vsakih štirinajst dni.
31. člen
Vsakega pripornika najkasneje v 48 urah po sprejemu v zavod pregleda zdravnik. Zdravnik pregleda pripornika tudi pred odpustom iz zavoda. Če pripornik ob odpustu odkloni zdravniški pregled, o tem podpiše pisno izjavo oziroma paznik napiše uradni zaznamek.
Če je ob sprejemu pripornika podan utemeljen sum, da je telesno poškodovan, ima nalezljivo ali drugo hujšo bolezen, ga mora zavodski zdravnik takoj pregledati.
32. člen
Pripornik, ki zboli ali je poškodovan, dobi zdravniško pomoč v ambulanti zavoda.
Če je potrebno zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji, odredi tako zdravljenje na predlog zavodskega zdravnika pristojno sodišče. Pristojno sodišče odredi hkrati tudi tiste ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka. Upravnik zavoda poskrbi za izvedbo odrejenih ukrepov in obvešča sodišče o izvajanju teh ukrepov.
V nujnih primerih lahko odredi zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji upravnik zavoda, o čemer takoj obvesti pristojno sodišče.
33. člen
Z dovoljenjem pristojnega sodišča lahko obišče in pregleda pripornika na njegovo zahtevo in na njegove stroške zdravnik, ki si ga sam izbere. Pripornik nosi tudi stroške prevoza, če se tak pregled opravi zunaj zavoda.
Potrebno zavarovanje pri pregledu odredi upravnik zavoda v sporazumu z zavodskim zdravnikom.
34. člen
Na zdravnikovo priporočilo si pripornik lahko priskrbi zdravila na svoje stroške, jih dobiva od svoje družine ali drugih oseb. Zdravila, ki jih prejema mora pred uporabo pregledati zdravnik zavoda. Pripornikom daje zdravila odrejen delavec zavoda po navodilu zdravnika.
Prehrana pripornikov
35. člen
Priporniki dobivajo hrano, ki zadošča za ohranitev njihovega zdravja in popolne telesne sposobnosti.
Dnevno morajo dobivati tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Celodnevna hrana mora vsebovati 2800 kalorij. Hrana mora biti sveža, raznovrstna in vitaminska, okusno pripravljena ter razdeljena v primernih posodah z ustreznim jedilnim priborom.
Priporniki, ki delajo, mladoletni in mlajši polnoletni priporniki ter nosečnice dobivajo hrano po normativih, ki veljajo za obsojence.
Bolni priporniki dobivajo hrano, ki jo določi zdravnik zavoda.
Kvaliteto hrane nadzoruje upravnik zavoda ali oseba, ki jo on pooblasti.
36. člen
Z dovoljenjem pristojnega sodišča lahko zavod v mejah možnosti in pod strokovnim nadzorstvom zavodskega zdravnika zagotovi, da se pripornik hrani na svoje stroške.
Če so podani utemeljeni varnostni razlogi dobiva pripornik hrano na svoje stroške na način in po postopku, ki ga določi upravnik zavoda.
Uporaba in nabava drugih predmetov
37. člen
Določba prejšnjega člena tega pravilnika se smiselno uporablja tudi za nošenje lastne obleke in uporabo posteljnine, kakor tudi za nakup knjig, časopisov in drugih predmetov, ki jih smejo priporniki na podlagi ZKP in tega pravilnika uporabljati in imeti pri sebi.
Predmete, ki so na razpolago v zavodski prodajalni, lahko pripornik kupuje samo v tej prodajalni.
Delo pripornikov
38. člen
Priporniki so dolžni opravljati vsa dela, ki so potrebna za redno vzdrževanje čistoče v prostorih, v katerih prebivajo.
39. člen
Pripornik lahko zahteva, da se mu dovoli opravljati delo, ki ustreza njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, ki jih ugotavlja zavodski zdravnik.
Zahtevo iz prejšnjega odstavka poda pripornik pristojnemu sodišču pisno ali ustno na zapisnik.
Pristojno sodišče se pred odločitvijo o pripornikovi zahtevi posvetuje z upravnikom zavoda o možnostih in pogojih razporeditve pripornika na delo.
Pristojno sodišče lahko dovoli priporniku delati v sporazumu z upravnikom zavoda.
40. člen
Pristojno sodišče dovoli delati priporniku s pisno odredbo, v kateri navede pogoje, pod katerimi je priporniku dovoljeno delati.
41. člen
Pripornik opravlja delo v ustrezno zavarovanem delovnem prostoru. Delo mora biti organizirano tako, da ne vpliva na izvedbo kazenskega postopka.
Posameznim pripornikom se lahko omogoči delo tudi v bivalnih prostorih, če ga je mogoče organizirati in če ni v nasprotju s higieno in interesom varnosti.
Priporniku, ki mu je bil pripor odrejen ali podaljšan po razglasitvi sodbe prve stopnje, se delo lahko omogoči tudi v delovnih prostorih, kjer delajo obsojenci.
42. člen
Delovni čas pripornika traja praviloma 40 ur tedensko. Delo pripornik opravlja v skladu z urnikom, ki velja za delo obsojencev.
43. člen
Priporniku se mora dovoliti, da z delom preneha, če to sam zahteva.
Pripornika je treba oprostiti delovnih obveznosti, če je potrebno, da se pripravi na zaslišanje, glavno obravnavo ali da vloži pravno sredstvo.
Če se ugotovi, da zaradi varnosti ali interesov kazenskega postopka ni smotrno, da bi pripornik še naprej delal, upravnik zavoda začasno odstrani pripornika z dela in obvesti pristojno sodišče.
44. člen
Priporniki imajo pravico do plačila za delo po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij oziroma merilih in kriterijih o plačilu za delo obsojencev, izdanih na njegovi podlagi.
Sprejemanje obiskov
45. člen
Bližnji sorodniki smejo pripornika obiskati praviloma enkrat tedensko.
S hišnim redom zavoda se lahko določi, da smejo bližnji sorodniki pripornika obiskati pogosteje, toda največ trikrat na teden.
Za bližnje sorodnike se štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra, rejnik in skrbnik.
Na prošnjo pripornika lahko pristojno sodišče dovoli obisk tudi drugim osebam.
Pripornika lahko hkrati obiščejo največ trije obiskovalci, razen če prostorski pogoji omogočajo večje število obiskovalcev.
46. člen
Dan, čas in trajanje obiskov določi z odredbo predsednik okrožnega sodišča v sporazumu z upravnikom zavoda.
Pristojno sodišče lahko izjemoma dovoli obisk tudi kakšen drug dan, ki ni določen za obiske.
Obisk ne sme biti krajši od 30 minut.
47. člen
Obiski pripornika se opravijo v posebnem prostoru zavoda. Prostor za obiske je praviloma pregrajen s stekleno pregrado, ki onemogoča izmenjavo predmetov med pripornikom in obiskovalcem.
Z dovoljenjem upravnika zavoda se lahko opravijo obiski tudi brez steklene pregrade.
Obisk zdravnika se izvaja praviloma v zavodski ambulanti.
48. člen
Za red in varnost pri obiskih skrbijo pazniki. Pazniki med obiskom ne smejo poslušati pogovora med pripornikom in njegovim odvetnikom oziroma diplomatskim in konzularnim predstavnikom njegove države ter varuhom človekovih pravic.
Če pripornik ali obiskovalec ogrožata red in varnost zavoda ali poskušata izkoristiti obisk zato, da bi onemogočila uspešno izvedbo kazenskega postopka, paznik prekine obisk in o tem obvesti pristojno sodišče.
O prekinitvi obiska izda upravnik zavoda pisno odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na pristojno sodišče.
49. člen
Zagovorniku je treba omogočiti, da govori s pripornikom v posebnem in za to primernem prostoru, prosto in brez nadzorstva.
Zagovornik lahko govori s pripornikom kadarkoli, razen v času obrokov hrane, in v času, ko pripornik biva na prostem, in v času nočnega počitka.
Dopisovanje pripornikov
50. člen
Vse pisne pošiljke, ki jih pripornik pošlje ali so naslovljene nanj, zavod izroči pristojnemu sodišču.
Če je pisanje naslovljeno na varuha človekovih pravic, ga mora zavod poslati neposredno na ta naslov. Prav tako mora zavod priporniku v zaprti pisemski ovojnici vročiti pisemske pošiljke, ki jih varuh človekovih pravic pošilja na ime pripornika.
Pisma, ki jih pripornik piše zagovorniku ali ta priporniku, je treba izročiti oziroma odposlati neposredno naslovniku še istega dne oziroma prvi naslednji delovni dan.
Priporniku, ki nima sredstev, zagotovi zavod vse potrebno za pisanje prošenj in pritožb, dopisovanje z zagovornikom in bližjimi sorodniki.
Gradiva v zvezi z izvajanjem volilne pravice pripornikov, se ne pošiljajo pristojnemu sodišču.
Telefonski stiki pripornikov
51. člen
Uporabo telefona za stike z osebami zunaj zavoda dovoli priporniku na njegove stroške in v mejah možnosti zavoda pristojno sodišče.
Telefonski pogovori pripornika so nadzorovani, razen pogovorov z zagovornikom oziroma diplomatskim ali konzularnim predstavnikom njegove države. O nadzoru nad telefonskimi pogovori, ki zadevajo interese varnosti ter reda in discipline, odloča upravnik zavoda, ki določi tudi uradno osebe, ki opravlja nadzor.
Pripornik mora biti vnaprej seznanjen z nadzorom telefonskih pogovorov.
Sprejemanje drugih pošiljk
52. člen
Pripornik lahko enkrat tedensko sprejema pošiljke z obleko, hrano in drugimi predmeti, ki jih sme po ZKP in tem pravilniku imeti pri sebi.
Pošiljke iz prejšnjega odstavka priporniki sprejemajo po pošti ali po obiskovalcih, s tem da morajo biti primerno zavite in označene z naslovom odpošiljatelja in prejemnika.
Prinešene ali po pošti poslane pošiljke je treba pred izročitvijo priporniku pazljivo pregledati. Pregled opravi določena uradna oseba zavoda.
Če so priporniku poslani predmeti, ki jih po ZKP in tem pravilniku ne sme imeti pri sebi, se odvzamejo. S temi predmeti se ravna v skladu s petim odstavkom 12. člena tega pravilnika.
53. člen
Pripornik sme sprejemati denar v neomejeni vsoti. Znesek, ki presega vsoto, ki jo sme pripornik imeti pri sebi po tem pravilniku, se hrani kot njegov depozit in se vpiše v knjigo depozita.
Pripornik sme denar, ki ga ima na depozitu, uporabljati za nakup predmetov, ki jih po določbah tega pravilnika sme imeti pri sebi oziroma uporabljati.
III. PREMEŠČANJE IN PRIVEDBA PRIPORNIKOV
54. člen
Obdolženca, za katerega je odrejen pripor, premesti na podlagi odredbe predsednika senata iz tretjega 273. člena ZKP upravnik zavoda. V zavodu na območju sodišča, kjer bo glavna obravnava, se ga razporedi v prostor za pripornike.
55. člen
Zaradi varnosti, reda in discipline ali uspešne in racionalne izvedbe kazenskega postopka se sme pripornika premestiti iz enega v drug zavod. Premestitev je lahko začasna ali dokler traja pripor.
O premestitvi pripornika iz prejšnjega odstavka odloča na predlog upravnika zavoda, v katerem je pripornik v priporu, pristojno sodišče.
Pisni predlog iz prejšnjega odstavka vsebuje razloge za premestitev. Pristojno sodišče izda o predlogu pisni sklep, ki ga vroči priporniku, zavodu, v katerem je pripornik v priporu, ter zavodu, v katerega je pripornik premeščen.
56. člen
Privedba pripornika na pristojno sodišče, k drugemu organu ali v drug zavod se sme opraviti le na podlagi pisnega naloga pristojnega sodišča.
Izjemoma se sme pripornika privesti na sodišče, pri katerem teče kazenski postopek tudi na ustno zahtevo, ki jo je treba predhodno preveriti in o tem narediti uradni zaznamek.
57. člen
Ob privedbi pripornika v drug zavod ali prevzgojni dom je treba v knjigi pripornikov evidentirati sodišče, ki je izdalo nalog za privedbo pripornika, številko in datum ter komu je pripornik napoten.
V primeru iz prejšnjega odstavka je treba izročiti priporniku tudi predmete, ki so bili shranjeni v skladišču zavoda in denar, ki ga je imel na depozitu. Organ, ki je prevzel pripornika potrdi prevzem njegovih stvari, potrdilo pa hrani zavod, iz katerega je bil pripornik priveden.
IV. RED IN DISCIPLINA
1. Vedenje pripornikov
58. člen
Priporniki s svojim vedenjem ne smejo motiti reda in miru v zavodu, ogrožati varnosti zavoda ali varnosti drugih pripornikov. Priporniki morajo imeti korekten odnos do delavcev zavoda.
Medsebojni odnosi pripornikov morajo biti korektni. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupine ali posameznikov nad drugimi skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje ali ustrahovanje, izkoriščanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.
59. člen
Pripornikom, ki bivajo v ločenih prostorih v zavodu, je prepovedano dopisovanje, pogovarjanje ali kakršnokoli sporazumevanje ter vsi ustni ali pisni stiki z osebami zunaj zavoda, ki niso v skladu z ZKP in tem pravilnikom. Prav tako si ne smejo izmenjavati oziroma dajati knjig, časopisov, drugih tiskovin ali kakršnihkoli drugih predmetov.
60. člen
Priporniki ne smejo kupovati, prodajati ali med seboj menjavati nobenih predmetov (obleke, perila, hrane).
2. Predmeti pripornikov
61. člen
Priporniku v zavodu ni dovoljeno imeti predmetov, ki utegnejo služiti za napad, pobeg, ogrožanje sebe ali koga drugega oziroma varnosti zavoda, kakor tudi povezovanje z drugimi osebami v zavodu in izven njega.
Pripornik ne sme imeti alkoholnih pijač, mamil in drugih sredstev, ki so škodljiva za njegovo zdravje.
Če se pri priporniku najdejo predmeti, ki jih ne sme imeti pri sebi, se smiselno uporabi določba 12. člena tega pravilnika.
3. Odreditev posebnih ukrepov zoper pripornika
62. člen
Če paznik ugotovi, da se priporniki med seboj dogovarjajo v zvezi z izvedbo kazenskega postopka, obvesti o tem upravnika zavoda. Upravnik zavoda, v nujnih primerih pa tudi paznik sme premestiti pripornika v drug bivalni prostor, da se prepreči nadaljnje dogovarjanje.
Pripornik se namesti v poseben prostor, če je priveden z bega, zaloten pri pripravah na beg ali pri njegovem poskusu in če se s silo upira ali drugače ogroža svojo varnost in varnost oseb v svoji bližini. Če drugače ni mogoče preprečiti ogrožanja ali povzročitve večje materialne škode, se lahko pripornika tudi vklene.
Ukrepe iz drugega odstavka tega člena odredi upravnik zavoda, v nujnih primerih pa tudi paznik.
O odrejenih ukrepih iz tega člena upravnik zavoda takoj obvesti pristojno sodišče, ki odredi nadaljnje ukrepe.
4. Disciplinsko kaznovanje pripornikov
63. člen
Paznik mora o vseh disciplinskih prestopkih pripornika obvestiti upravnika zavoda.
Upravnik zavoda poda pristojnemu sodišču pisni predlog za disciplinsko kaznovanje pripornika.
V predlogu je treba navesti opis disciplinskega prestopka in dokaze.
Sklep o izrečeni disciplinski kazni pristojnega sodišča je treba izročiti priporniku takoj, njegovo morebitno pritožbo zoper ta sklep pa poslati senatu pristojnega sodišču (četrti odstavek 213.c člena ZKP).
64. člen
Če je podan utemeljen sum, da je pripornik med prestajanjem pripora storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, poda upravnik zavoda zoper njega kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu in obvesti pristojno sodišče.
V. IZPUSTITEV PRIPORNIKA
65. člen
Zavod sme pripornika izpustiti na prostost samo na podlagi pisnega sklepa o odpravi pripora. Pripornika je treba izpustiti takoj po prejemu sklepa o odpravi pripora.
O času izpustitve pripornika obvesti zavod tistega, ki je izdal sklep o odpravi pripora. V knjigo pripornikov se vpiše v ustrezno rubriko: sodišče, ki je izdalo sklep o odpravi pripora, številko, datum in uro ter mesec in leto, ko je bil pripornik izpuščen.
Izjemoma je mogoče pripornika izpustiti na prostost na podlagi telefonskega naročila pristojnega sodišča. Tako telefonsko naročilo mora zavod preveriti, preden pripornika izpusti iz zavoda. O izpustitvi pripornika iz zavoda napravi pooblaščen delavec zavoda uradni zaznamek.
Pristojno sodišče mora v primeru iz prejšnjega odstavka zavodu v 24 urah dostaviti sklep o odpravi pripora.
66. člen
Ob izpustitvi iz pripora je treba priporniku izročiti vse njegove predmete in druge stvari, ki so mu bile odvzete v zavodu, in neporabljen denar, ki je bil shranjen kot njegov depozit.
Uradna oseba zavoda, ki izroči predmete, in pripornik v skladiščnici oziroma depozitni knjigi pisno potrdita izročitev in prejem predmetov ter denarja.
VI. RAVNANJE OB SMRTI PRIPORNIKA
67. člen
Če pripornik v zavodu umre upravnik zavoda nemudoma obvesti pristojno sodišče, direktorja Uprave in bližnje sorodnike.
Predsednik pristojnega sodišča imenuje komisijo, ki ugotovi vzrok smrti.
Komisijo sestavljajo: preiskovalni sodnik, državni tožilec, upravnik zavoda in zdravnik.
68. člen
Zavod izroči pripornikovo truplo in njegove stvari družini umrlega ali njegovim bližjim sorodnikom.
Če pripornik nima družine ali če družina oziroma njegovi bližji sorodniki pripornikovega trupla nočejo prevzeti, zavod poskrbi za pokop na najbližjem pokopališču na stroške sodišča, pred katerim teče kazenski postopek.
Pristojno sodišče obvesti o pripornikovi smrti pristojni matični urad.
VII. NADZORSTVO
69. člen
Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki izvršuje predsednik ali določen sodnik okrožnega sodišča na območju, kjer je zavod, v katerem priporniki prestajajo pripor.
Če se ugotovijo hude napake glede zakonitega in pravilnega ravnanja s priporniki, obvesti predsednik okrožnega sodišča o tem upravo.
O nepravilnostih, ki jih odkrijejo za nadzor pooblaščeni delavci uprave, seznanijo predsednika pristojnega okrožnega sodišča.
70. člen
Pripornik ima pravico pritožiti se zoper ravnanje in postopanje delavcev zavoda.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Natančnejše določbe o ravnanju pripornikov (vstajanje in nočni počitek, sprejemanje dnevnih obrokov hrane, čiščenje bivalnih prostorov, bivanje na prostem, oddaja in sprejem pisemskih in drugih pošiljk, nabava predmetov na lastne stroške, britje, kopanje, zdravniški pregled itd.) se določi s hišnim redom, ki ga izda po predhodnem mnenju direktorja uprave upravnik zavoda v soglasju s predsednikom okrožnega sodišča.
Hišni red iz prejšnjega odstavka mora biti izdan v roku enega meseca po uveljavitvi tega pravilnika.
72. člen
Ta pravilnik mora biti izobešen v vseh bivalnih prostorih pripornikov. Vsi drugi predpisi ter ratificirani mednarodni akti s področja izvrševanja kazenskih sankcij, zakon o kazenskem postopku in kazenski zakonik morajo biti pripornikom na razpolago v knjižnici zavoda.
73. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za osebe, pridržane po odredbi sodišča.
74. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o izvrševanju pripora (Uradni list SRS, št. 22/81).
75. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 792-1/99
Ljubljana, dne 19. marca 1999.
Tomaž Marušič l. r.
Minister
za pravosodje
