Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 15. 4. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Žalec je samoupravna lokalna skupnost.
Območje Občine Žalec obsega območja naslednjih naselij:
Arja vas, Brnica, Dobriša vas, Dobrteša vas, Drešinja vas, Galicija, Gotovlje, Griže, Hramše, Kale, Kasaze, Levec, Liboje, Ložnica pri Žalcu, Mala Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Pernovo, Petrovče, Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, Ruše, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vrbje, Zabukovica, Zalog pri Šempetru, Zaloška Gorica, Zavrh pri Galiciji, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država, če za to zagotovi sredstva.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko občina združuje sredstva ter v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe in se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina Žalec je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež Občine Žalec je v Žalcu, Savinjske čete 5.
Občina Žalec ima svoj pečat, ki je v obliki kroga. Na zgornji krožnici ima napis “Občina“, na spodnji pa napis “Žalec“. V sredini je grb občine.
Pečat občinskega sveta ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec“, na spodnji krožnici pa napis “Občinski svet“. V sredini je grb občine.
Pečat župana ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec“, na spodnji krožnici pa napis “Župan“. V sredini je grb občine.
Pečat občinske uprave ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec“, na spodnji krožnici pa napis “Občinska uprava – Tajnik“. V sredini je grb občine.
Pečat posameznega oddelka občinske uprave ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec“, na spodnji krožnici “Občinska uprava “ in naziv notranje organizacijske enote. V sredini je grb občine.
6. člen
Občina Žalec ima svoj grb in zastavo.
Grb občine je polje zelene barve, v spodnjem delu zaobljen, v zgornjem delu pa zaključen za ravno modro črto. V sredini ima zlato rumen znak hmeljeve kobule in lista.
Zelena barva simbolizira Savinjsko dolino, modra barva reko Savinjo, kobula in list pa hmelj.
Zastava Občine Žalec je zelene barve pravokotne oblike, razmerje med širino in dolžino je 1:2. V desnem zgornjem kotu je zlato rumen znak hmeljeve kobule in lista.
7. člen
Praznik Občine Žalec je 6. september – zgodovinski dan, ko je bil leta 1868 v Žalcu II. tabor na Slovenskem.
8. člen
Na območju občine se ustanovijo krajevne skupnosti Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter v Savinjski dolini, Vrbje in Mestna skupnost Žalec.
Krajevna skupnost Galicija obsega območje naselij: Galicija, Hramše, Pernovo, Velika Pirešica, Zavrh pri Galiciji, Železno.
Krajevna skupnost Gotovlje obsega: območje naselij: Gotovlje in Podvin h. št. 1 do 24 in 101, 102, 104, 106, 108, 110, 112, 114, 116, 117, 118, 120, 126, 139, 140, 142, 145, 146, 147, 154, 158, 159, 160, 162, 163, 174, 190, 192, 194, 195, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212;
Krajevna skupnost Griže obsega območje naselij: Griže, Migojnice, Pongrac, del naselja Zabukovica razen h. št. 138 do 182 b;
Krajevna skupnost Liboje obsega območje naselij: Brnica, Kasaze in Liboje ter del naselja Zabukovica h. št. 138 do 182 b;
Krajevna skupnost Levec obsega območje naselja: Levec;
Krajevna skupnost Petrovče obsega območje naselij: Arja vas, Dobriša vas, Drešinja vas, Mala Pirešica, Novo Celje, Petrovče, Ruše in Zaloška Gorica;
Krajevna skupnost Ponikva obsega območje naselij: Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence;
Krajevna skupnost Vrbje obsega območje naselij: območje naselja: Vrbje;
Krajevna skupnost Šempeter obsega območje naselij: Dobrteša vas, Kale, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje;
Mestna skupnost Žalec obsega območje naselij: Ložnica pri Žalcu, Podvin razen št. 1 do 24 in 101, 102, 104, 106, 108, 110, 112, 114, 116, 117, 118, 120, 126, 139, 140, 142, 145, 146, 147, 154, 158, 159, 160, 162, 163, 174, 190, 192, 194, 195, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, in Žalec.
9. člen
Krajevne skupnosti in mestna skupnost so pravne osebe javnega prava.
Krajevne skupnosti in mestna skupnost imajo svoj statut, na katerega da soglasje občinski svet.
Krajevne skupnosti in mestna skupnost nastopajo v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom in odlokom. Krajevne skupnosti in mestna skupnost odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevnih skupnosti in mestne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Krajevne skupnosti in mestno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma mestne skupnosti.
Za sklepanje pravnih poslov potrebujejo krajevne in mestna skupnost soglasje župana občine, in sicer nad višino zneska, katerega določi občinski svet za tekoče leto ob sprejemu odloka o proračunu občine.
V primeru, da krajevne ali mestna skupnost prenehajo obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo pravice in obveznosti na občino oziroma na nove krajevne oziroma mestna skupnost, ki bodo nastale z združitvijo ali razdružitvijo prejšnje krajevne skupnosti.
10. člen
Organ krajevne in mestne skupnosti je svet krajevne skupnosti
Število članov sveta krajevne skupnosti in mestne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Svet krajevne in mestne skupnosti izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve določa zakon.
Svet krajevne in mestne skupnosti ima predsednika sveta krajevne oziroma mestne skupnosti, ki ga izvolijo člani sveta izmed članov sveta krajevne oziroma mestne skupnosti.
Glede načina odločanja sveta krajevne in mestne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi in statuta občine, ki govorijo o načinu dela občinskega sveta.
11. člen
Krajevna in mestna skupnost opravlja naloge, ki se nanašajo na njene prebivalce in ki so mu prenesene v izvajanje.
Na krajevno in mestno skupnost so prenesene naslednje naloge:
– lokalne javne službe;
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin;
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva;
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Za promet z nepremičninami krajevne skupnosti je potrebno soglasje občinskega sveta.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim in mestni skupnosti določijo z odlokom.
Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
12. člen
Krajevne in mestna skupnost se financirajo iz občinskega proračuna, iz prostovoljnih prispevkov fizičnih in pravnih oseb, iz samoprispevka, iz prihodkov od prodaje premoženja plačili za opravljene storitve, in drugimi prihodki.
13. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne oziroma mestne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
14. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno ali mestno skupnost ali spremeni njeno območje.
Sprememba statuta, s katerim se ukine krajevna ali mestna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne ali mestne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev krajevne ali mestne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 5% volivcev posamezne krajevne ali mestne skupnosti.
Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevne ali mestne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posamezne krajevne skupnosti. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
15. člen
Krajevna in mestna skupnost ima praviloma tajnika krajevne ali mestne skupnosti, ki lahko opravlja delo profesionalno ali neprofesionalno. Tajnik lahko na podlagi dogovora opravlja delo za več krajevnih skupnosti. Tajnik opravlja tudi delo za svet krajevne skupnosti
II. NALOGE OBČINE
16. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena – izvirne naloge, ki jih določi s statutom ali so določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. upravlja občinsko premoženje;
2. omogoča pogoje in pospešuje gospodarski razvoj občine in opravlja naloge v s tega področja v skladu z zakonom;
3. načrtuje prostorski razvoj in v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj;
5. v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
6. pospešuje dejavnost socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otroka in družine, skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
7. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
8. ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
9. ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
10. pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, in druge dejavnosti na svojem območju;
11. pospešuje razvoj športa in rekreacije;
12. pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino (katera vključuje tudi sakralno dediščino) na svojem območju;
13. gradi, vzdržuje in ureja lokalne in gozdne ceste, javne poti, rekreacijske in druge površine; v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
14. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
15. organizira komunalno redarstveno službo in skrbi za red v občini;
16. skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
17. organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
18. organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
19. določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
20. sprejema statut občine in druge splošne akte;
21. organizira občinsko upravo;
22. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
17. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Občina na podlagi pisne zahteve pridobiva podatke o fizičnih osebah, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju občine in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje na območju občine.
18. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– dohodek od najemnin in zakupnin za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte,
– dohodek od najemnin za objekte in drugega premoženja,
– občinske takse in nadomestila,
– nadomestila za obremenitev okolja,
– predpisuje druge dajatve v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
19. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
20. člen
Organi občine in krajevnih in mestne skupnosti se volijo za štiri leta.
21. člen
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi delom v volilni enoti.
22. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
23. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov, razen če ni z zakonom drugače določeno.
2. Občinski svet
24. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– na predlog župana sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– na predlog župana sprejema akt o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave;
– sprejema akt o načinu financiranja političnih strank v občini;
– sprejema premoženjsko bilanco občine;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni z zakonom drugače določeno;
– odloča o zadolževanju občine in izdaji vrednostnih papirjev;
– predpisuje občinske davke pod pogoji, ki jih določa zakon;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– z odlokom določa z zakonom določene komunalne takse;
– sprejema poslovno poročilo, obračun in zaključni račun javnih zavodov in javnih služb, katerih ustanovitelj je občina;
– obravnava poročilo nadzornega odbora;
– na predlog župana imenuje podžupane;
– nadzoruje delo župana in podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– imenuje člane nadzornega odbora;
– imenuje člane odborov in komisij ter drugih delovnih teles;
– imenuje občinsko volilno komisijo;
– imenuje komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo;
– imenuje člane sveta za varstvo javnih dobrin;
– imenuje odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada;
– imenuje predstavnike ustanovitelja v svet javnega zavoda;
– imenuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje oziroma daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih podjetij, zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, če ni z zakonom drugače določeno;
– daje predhodno mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– potrjuje začasne nujne ukrepe po zakonu o naravnih in drugih nesrečah v neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
– določa organizacijo in način delovanja v vojni;
– določa organizacijo, način izvajanja programa, letni načrt s področja varstva pred naravnimi nesrečami;
– oblikuje volilne enote v občini;
– potrjuje mandate članov občinskega sveta;
– odloča o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki vpliva na potrditev mandatov;
– določa kandidate za člana državnega sveta v skladu s svojimi pravili;
– ustanavlja, spreminja in ukinja krajevne skupnosti;
– določa število članov sveta krajevne skupnosti;
– daje soglasje k statutu krajevne skupnosti;
– obravnava pobude krajevnih skupnosti za ustanovitev občine ali teritorialne spremembe;
– odloča o ustanovitvi, spremembi ali ukinitvi pokrajine in o izstopu občine iz pokrajine;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– razpisuje referendum;
– predlaga podelitev državnega odlikovanja;
– odloča o priznanjih občine v skladu z odlokom;
– odloča o imenovanju, preimenovanju, združevanju in odpravi naselij in ulic ter o določitvi območja naselij;
– ustanavlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter javne službe;
– določa izbirne javne službe;
– določa način in pogoje opravljanja javnih služb;
– daje koncesije;
– ustanavlja občinsko inšpekcijo;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– določa in spremlja politiko cen iz pristojnosti občine;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, statut in odloki.
25. člen
Občinski svet daje predhodno mnenje k imenovanju načelnika upravne enote za območje občine.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
26. člen
Občinski svet ima osemindvajset članov.
27. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po načelu, ki ga določa zakon.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
28. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka.
Županu in podžupanom preneha funkcija, če so po odločitvi Državnega zbora razrešeni.
Podžupanu preneha funkcija podžupana z dnem, ko ga občinski svet na predlog župana razreši funkcije podžupana.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
29. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan občine.
30. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan.
Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta skladno z določili statuta in poslovnika občinskega sveta, morajo pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta, vodenje sej občinskega sveta, odborov in komisij občinskega sveta zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
31. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost se izključi, kadar je tako določeno z zakonom. Občinski svet lahko s sklepom odloči, da se pri obravnavi določene zadeve javnost izključi.
Člani delovnih teles občinskega sveta imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta, predstavniki občinskih odborov pa so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
32. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon in statut občine ter kadar v skladu s statutom tako odloči občinski svet.
33. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
34. člen
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
35. člen
Občina Žalec ima najmanj enega podžupana. Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.
Z aktom o imenovanju podžupana občinski svet na predlog župna določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župna opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa po predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupani opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne funkcije iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
Župan o pristojnostih, pooblastilih in zadolžitvah posameznega podžupana seznani občinski svet.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino kot pravno osebo,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje brez pravice glasovanja,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta,
– razpisuje predčasne volitve v občinski svet,
– razpisuje volitve v svet krajevnih skupnosti,
– daje predloge za imenovanje članov okrajnih volilnih komisij z območja občine,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– predlaga planske akte, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izda sklep o javni razgrnitvi prostorskih sestavin družbenih planov ter drugih prostorskih aktov,
– predlaga imenovanje podžupanov,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– zadrži izvajanje odločitev občinskega sveta v primeru protiustavnosti, protizakonitosti in v primeru, če je odločitev v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom,
– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti,
– v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte,
– izvršuje občinski proračun in odgovarja za izvrševanje občinskega proračuna,
– obvešča ministrstvo za finance o sprejetih aktih s področja financ,
– odloča o najetju posojil največ do 5% sprejetega proračuna, ki morajo biti odplačana do konca proračunskega leta,
– sprejema odločitve in izvaja naloge po zakonu o javnih naročilih,
– zagotavlja pogoje poslovanja in dela občinske uprave ter javnost dela,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi,
– imenuje in razrešuje tajnika, predstojnike organov občinske uprave ter višje upravne delavce,
– izdaja odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, odredi delo, daljše od polnega delovnega časa, imenuje komisijo za ugotovitev dejstev za razrešitev višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, odredi začasno opravljanje del, imenuje disciplinsko komisijo za odločanje na drugi stopnji, odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji, imenuje posebno komisijo za ugotavljanje odškodninske odgovornosti, ugotavlja delovno uspešnost delavca glede na obseg in kakovost opravljenega dela, odloča o zahtevah za uveljavljanje pravic delavca iz delovnega razmerja ter o ugovoru zoper odločitve o njegovih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, določa varstvene ukrepe in normative, določi hišni red,
– določa količnik za osnovno plačo zaposlenih v občinski upravi, odloča o napredovanju zaposlenih, določa višino delovne uspešnosti ter skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v skladu z zakonom,
– daje pooblastila za odločanje v upravnih stvareh,
– odloča o pritožbah na drugi stopnji,
– v skladu z zakonom določa pravila o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva,
– sklepa pogodbe, koncesijske pogodbe, dogovore, izdaja soglasja in mnenja iz svoje pristojnosti,
– objavlja razpise iz pristojnosti občine,
– imenuje delovna telesa iz svoje pristojnosti,
– predlaga razlastitve,
– predlaga vpise v zemljiško knjigo iz svoje pristojnosti in po sklepu občinskega sveta,
– sklepa pogodbe, sporazume ter izdaja sklepe, ki mu jih nalaga stanovanjski zakon,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– sprejema načrte zaščite in reševanja ter skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi nesrečami ter vodi zaščito, reševanje in opravlja druge naloge, ki mu jih v zvezi s tem nalaga zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– odloča o razvrstitvi enot prostovoljnih gasilskih društev,
– sprejema obrambne dokumente občine in druge potrebne ukrepe in akte,
– izvaja ukrepe, ki jih naloži inšpekcija,
– sodeluje s policijo ter vlaga zahtevke za nudenje pomoči policije,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut in odloki.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
37. člen
Župan lahko sprejme začasne nujne ukrepe za izvajanje nalog v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, če se občinski svet ne more pravočasno sestati.
Odločitve župana se v potrditev občinskemu svetu posredujejo takoj, ko se ta lahko sestane.
38. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta in podžupani opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Župan opravlja funkcijo poklicno.
39. člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, podžupana in članstva v nadzornem odboru ter z delom v občinski upravi ter za druge funkcije, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in delom v občinski upravi ter za druge funkcije, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
4. Delovna telesa občinskega sveta
40. člen
Občinski svet lahko ustanovi odbore in komisije kot svoja delovna telesa.
Člani odborov se imenujejo izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Občani, ki so člani odborov, se imenujejo izmed strokovnjakov s posameznega področja dela odbora.
Člani komisije se imenujejo izmed članov občinskega sveta.
Predsednika in člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja.
41. člen
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v odboru ali komisiji ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi.
42. člen
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbori in komisije občinskega sveta in vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
43. člen
Občinski odbor šteje sedem članov.
44. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za negospodarske dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za finance, proračun in premoženje.
Občinski svet lahko s sklepom ustanovi tudi druge odbore.
45. člen
Odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve obravnava in daje mnenja in predloge občinskemu svetu v zadevah: prostorskega planiranja in rabe prostora, varstva okolja, varstva in ohranjanja narave, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, področja geodetskih zadev, varstva zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom ter zbiranja in odlaganja odpadkov, upravljanja z energetskimi in komunalnimi objekti, urejanja cest, javnih poti in javnih površin, problematike delovanja javnih podjetij s področja komunalnih dejavnosti in zadev stanovanjskega gospodarstva. Odbor obravnava in predlaga koncesijske akte iz svoje pristojnosti in daje predloge in mnenja v zvezi s prometom zemljišč posebnega in širšega pomena za varstvo narave in okolja.
Odbor obravnava vse normativne akte iz pristojnosti, navedenih v prvem odstavku in jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, razen če zakon in statut občine ne določata drugače.
46. člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava in daje občinskemu svetu mnenja in predloge v zadevah, ki se nanašajo na razvoj kmetijstva in kmetijske dejavnosti, kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, hitrejšega razvoja obrobnih območij občine in izgradnje ter vzdrževanja gozdnih prometnic.
Odbor daje mnenja k strokovnim predlogom o opredelitvi in namembnosti zemljišč pri pripravi planskih aktov, k namembnosti porabe zbranih sredstev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda ter k izvedbi in sofinanciranju agrooperacij.
Odbor obravnava vse normativne akte iz pristojnosti, navedenih v prvem odstavku in jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, razen če zakon in statut občine ne določata drugače.
47. člen
Odbor za negospodarske dejavnosti obravnava in daje občinskemu svetu mnenja in predloge iz pristojnosti predšolskega varstva, varstva otrok in družine, izobraževanja, izobraževanja odraslih, kulture, športa, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in drugih negospodarskih dejavnosti.
Odbor predlaga občinskemu svetu način in spremembe v organizaciji javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet.
Obravnava koncesijske akte s področja negospodarstva, investicije s področju negospodarstva, cene programov predšolske vzgoje, poročila in zaključne račune javnih zavodov s področja negospodarstva, finančne zadeve s področja negospodarstva ter druge zadeve s področja negospodarstva.
Odbor obravnava vse normativne akte iz pristojnosti, navedenih v prvem odstavku in jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, razen če zakon in statut občine ne določata drugače.
48. člen
Odbor za gospodarstvo obravnava in daje občinskemu svetu predloge in mnenja in predloge iz pristojnosti razvojnih vprašanj, gospodarstva občine ter oblikovanja pogojev za razvoj obrti, podjetništva in turizma.
Odbor obravnava vse normativne akte iz pristojnosti, navedenih v prvem odstavku in jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, razen če zakon in statut občine ne določata drugače.
49. člen
Odbor za finance, proračun in premoženje obravnava in daje občinskemu svetu mnenja in predloge iz pristojnosti finančne politike občine, proračuna občine. Odbor obravnava predlog proračuna občine, zaključni račun občine, zaključne račune javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, obravnava oprostitve plačil občinskih obveznosti, če je tako določeno v aktih, ki obveznost določajo, obravnava akte v zvezi z zadolževanjem in poroštvi občine in javnih zavodov ter premoženjske zadeve občine.
Odbor obravnava vse normativne akte ki predpisujejo občinske davke, prispevke nadomestila in takse jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, razen če zakon in statut občine ne določata drugače.
50. člen
Komisija občinskega sveta šteje pet do sedem članov. Člani komisij so imenovani izmed članov občinskega sveta.
Število članov komisije določi občinski svet ob imenovanju komisije.
51. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja,
– komisijo za statut občine in poslovnik občinskega sveta,
– komisijo za pritožbe.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije.
52. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja obravnava in daje mnenja in predloge iz pristojnosti mandatnih vprašanj, izvolitev in imenovanj, odlikovanj, priznanj, vprašanj in položaja omejitev glede opravljanja pridobitne dejavnosti v zasebne namene za osebe, ki opravljajo funkcije v organih lokalnih skupnosti in drugih kadrovskih zadev.
Komisija pripravlja predloge in mnenja iz svoje pristojnosti ter jih posreduje občinskemu svetu v obravnavo in sprejem.
Komisija izdaja odločbe o plačah, drugih prejemkih, nagradah, članov občinskega sveta, župana, podžupana ter članov delovnih teles.
53. člen
Komisija za statut občine in poslovnik občinskega sveta oblikuje vsebino statuta občine ter poslovnik občinskega sveta.
Spremlja uresničevanje statuta in poslovnika, daje pobude za spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta, daje obvezne razlage statuta in poslovnika občinskega sveta.
Obravnava statute pravnih oseb, h katerim daje soglasje občinski svet.
Komisija pripravlja mnenja in predloge iz svoje pristojnosti ter jih posreduje občinskemu svetu v obravnavo in sprejem.
Komisija obravnava in daje mnenje tudi k normativnim aktom, ki jih sprejema občinski svet, če tako predlaga pristojni odbor.
54. člen
Komisija za pritožbe obravnava pritožbe občanov, preverja njihovo utemeljenost, daje predloge za rešitev posameznih vprašanj ter predloge sklepov, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo nepravilnosti.
Komisija opravlja tudi delo v zvezi z reševanjem vlog, ki jih odstopi komisija za vloge in pritožbe Predsednika Republike, Državnega zbora Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije in Varuha človekovih pravic.
5. Nadzorni odbor
55. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o kršitvah v roku petnajst dni obvestiti župana občine, občinski svet občine, pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
56. člen
Občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve imenovanja ter priznanja imenuje nadzorni odbor. Nadzorni odbor šteje pet članov.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora na prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Kandidacijski postopek pri imenovanju članov nadzornega odbora vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja.
Predlog za imenovanje člana nadzornega odbora lahko podajo člani občinskega sveta, župan ter občani. Pisni predlog za imenovanje člana se predloži komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja.
Komisija na podlagi predlogov oblikuje odprto listo kandidatov za člane nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot ga je predložila komisija. Glasovanje je tajno.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
57. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe statuta, ki velja za člane občinskega sveta, župana in podžupana.
Razrešitve opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.
58. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
59. člen
Nadzorni odbor dela na sejah. Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora.
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov odbora.
60. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
61. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
62. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezno krajevno skupnost. Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo sveta ali na zahtevo 5% volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
63. člen
Občani na zboru skladno z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo.
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj 5% volivcev v občini oziroma v krajevni skupnosti. Lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali organa ožjega dela občine.
64. člen
Zbor občanov:
– razpravlja in daje pobude o spremembah območja občine in o povezovanju v širše lokalne skupnosti;
– razpravlja o problematiki v občini ali v krajevni skupnosti;
– razpravlja o delu občinskih organov;
– razpravlja o delu sveta krajevne skupnosti ali njegovem poročilu,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
65. člen
Pobudniki za sklic zborov občanov morajo vložiti pisno zahtevo najmanj 15 dni pred predvidenim sklicem. Zahteva za sklic zbora se vloži pri županu občine.
Zahteva mora vsebovati podatke o pobudniku ali predstavniku pobudnikov, območje, za katero se zahteva sklic zbora, datum, uro in kraj sklica zbora ter zadevo, zaradi katere se zbor sklicuje.
Kadar so pobudniki volivci, je potrebno k pisni zahtevi predložiti tudi poimenski seznam volivcev z rojstnimi podatki in stalnim bivališčem ter podpisi volivcev, ki vlagajo zahtevo.
Postopek v zvezi s sklicem zbora izvede župan.
Zbor občanov se skliče najmanj 7 dni pred predvidenim sklicem zbora.
Sklic zbora vsebuje datum, uro in kraj sklica zbora ter zadevo in območje, za katero se zbor sklicuje. Zbor se skliče na krajevno običajen način.
Zbor razpravlja in sklepa o zadevi, če je na zboru prisotnih najmanj 10% volivcev z območja, za katerega je bil sklican zbor.
Sklepi na zboru so sprejeti, če je zanje glasovala večina prisotnih volivcev. Glasuje se z dviganjem rok, lahko pa se opravi tudi tajno glasovanje, če tako sklene zbor. Način tajnega glasovanja se določi na zboru. Na zboru se imenuje tudi komisija za izvedbo tajnega glasovanja.
Občinski svet občine na seji občinskega sveta obravnava sklepe zbora občanov, vendar ga sklepi zbora ne zavezujejo pri odločanju.
66. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključenem računu proračuna ter o splošnih aktih, s katerimi se predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne odločitve.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini ali če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
67. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevku in tudi drugih vprašanjih, če zakon tako določa.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
68. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za celotno občino ali posamezno krajevno skupnost.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
69. člen
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
Pobuda za razpis referenduma mora biti podprta s podpisi 5% volivcev z območja za katerega se zahteva razpis referenduma, na seznamu, ki vsebuje podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem.
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Državni organ pristojen za vodenje za evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
70. člen
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z določili prejšnjih členov ali v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena.
Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v 30 dneh.
71. člen
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
72. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, razen če zakon ne določa drugače.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine za katero se bo samoprispevek uvedel.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
73. člen
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
74. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za območje krajevne skupnosti.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe statuta o neposrednih oblikah odločanja občanov.
75. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v treh mesecih.
Glede postopka vložitve zahtevka iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
76. člen
Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana. Notranja organizacija in delovno področje občinske uprave se določi z odlokom.
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
77. člen
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
78. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi sprejme župan.
Za delovna razmerja delavcev občinske uprave in določitev plač se neposredno uporabljajo predpisi, ki veljajo za državno upravo.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
Pravilnik o določitvi plač in nagrad funkcionarjev ter določitvi plač delavcev občinske uprave sprejme občinski svet.
79. člen
Občinska uprava izvaja uprave, strokovne, organizacijske, razvojne naloge v okviru svojih pravic in dolžnosti občine. Opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Odloča o upravnih stvareh iz svoje pristojnosti na prvi stopnji.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.
80. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik oziroma vodje notranjih organizacijskih enot, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
81. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
82. člen
Tajnik oziroma vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
83. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine opravljajo delavci z najmanj srednjo strokovno izobrazbo.
84. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela organov občine
85. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
86. člen
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve. Ministrstvo mora opozoriti pristojni občinski organ tudi, če ugotovi, da občinska uprava ne ravna v skladu z zakonom ali drugim predpisom in predlagati ustrezne ukrepe.
Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom.
Na predlog ministrstva vlada predlaga ustavnemu sodišču, da zadrži izvajanje splošnega akta občine, za katerega ministrstvo oziroma vlada meni, da bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za zdravje ali življenje ljudi, ali za večja gospodarska škoda ali bi izvrševanje takega akta pomenilo kršitev z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic in svoboščin občanov.
87. člen
Župan občine mora odloke, s katerimi občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti države, brez odlašanja, najpozneje pa hkrati z objavo, predložiti vladi oziroma pristojnemu ministrstvu.
Vlada oziroma ministrstvo odloke, za katere meni, da so nezakoniti, lahko zadrži glede izvrševanja in jih predloži ustavnemu sodišču.
88. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinskih organov, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
89. člen
Če občina ne izvaja nalog iz izvirne pristojnosti v skladu z zakonom, jo pristojno ministrstvo opozori in ji predlaga izpolnitev naloge. Če občina v določenem roku naloge ne izvrši, mora ministrstvo posamezno nalogo iz pristojnosti občine na stroške občine neposredno opraviti, če bi zaradi tega utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.
90. člen
Državni zbor lahko na predlog vlade razpusti občinski svet:
– če občinski svet sprejema akte v nasprotju z ustavo, zakonom ali ne izvršuje odločb pristojnih sodišč, ne izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi odločitvami drugače krši zakone in kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti ne odpravi;
– če občinski svet v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta ali
– če se po najmanj trikratnem sklicu občinskega sveta v obdobju šestih mesecev občinski svet ne sestane na sklepčni seji.
Državni zbor lahko na predlog vlade razreši župana, če ne izvršuje zakonitih odločitev občinskega sveta ali ne izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi odločitvami drugače krši zakone in kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti ne odpravi. V primeru razrešitve župana se uporabljajo zakonske določbe o predčasnem prenehanju mandata župana.
V primeru razpustitve občinskega sveta lahko Državni zbor na predlog vlade razreši tudi župana, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega odstavka. V primeru razrešitve občinskega sveta in župana imenuje Državni zbor začasnega upravitelja. Začasni upravitelj do izvolitve novih organov opravlja naloge, ki jih v skladu z zakonom opravlja župan.
Ob razpustitvi občinskega sveta Državni zbor razpiše predčasne volitve občinskega sveta, če razreši tudi župana pa tudi nadomestne volitve župana.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
91. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občina lahko z drugimi občinami zaradi gospodarnejšega in učinkovitega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega podjetja ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb lahko občinski svet občine in drugih udeleženih občin ustanovi skupni organ, ki ga sestavljajo župani.
Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela, način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.
Skupni organ opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež organa je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež.
92. člen
Občina določa obvezne in neobvezne javne službe z odlokom, ki ga sprejme občinski svet.
VI. JAVNI ZAVODI
93. člen
Občina Žalec lahko v skladu z zakonom ustanovi javne zavode na področju družbenih dejavnosti.
Javni zavod s področja družbenih dejavnosti ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim v skladu z zakonom določi način, vrsto in obliko organiziranja javnega zavoda.
VII. OBČINSKI SKLADI IN ZDRUŽENJA
94. člen
Občina Žalec lahko v skladu z zakonom na posameznih področjih dejavnosti ustanovi sklade in interesna združenja.
Sklad ustanovi občinski svet z odlokom, v katerem predpiše način zagotavljanja sredstev, dejavnost sklada, organe sklada, pristojnosti ustanovitelja sklada.
VIII. DRUGI ORGANI OBČINE
95. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
96. člen
Občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranilstva.
Občina lahko z drugimi občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
Občinska pravobranilstva zastopajo pred sodišči in drugimi državnimi organi občine, njihove organe in ožje dele, ki so pravne osebe. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
1. Premoženje občine
97. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko z odlokom pooblasti župana.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
98. člen
Za primer združitve občine z eno ali več sosednjimi občinami v novo občino postane z dnem ustanovitve nove občine njihovo premoženje v celoti premoženje nove občine. Novo občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji pripadajo.
99. člen
Za primer razdelitve občine na eno ali več novih občin ali v primeru izločitve dela občine in priključitvi k sosednji občini, se premoženje razdeli sporazumno.
Odločitev o načinu sporazumne razdelitve premoženja sprejmejo občinski sveti v treh mesecih po konstituiranju.
Sporazum o razdelitvi premoženja sklenejo župani. Sporazum je podlaga za vpis lastninske pravice občine v zemljiško knjigo.
Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji pripadajo.
Dokler župani ne sklenejo sporazuma, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katerem območju je premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
100. člen
Če občine ne razdelijo premoženja sporazumno, se z dnem ustanovitve nove ali novih občin ali priključitve izločenega dela občine k sosednji občini razdeli premoženje tako, da:
– nepremičnine, javno dobro in javna infrastruktura postanejo premoženje občine, na območju na katerem ležijo;
– premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi, postanejo premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina;
– vsaka občina prevzame ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, javnih podjetjih in skladih s sedežem na svojem območju.
Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.
Občinske svet sprejme odlok, s katerim na podlagi popisa ugotovi premoženje občine. Odlok občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Druge premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, se razdelijo v sorazmerju s številom prebivalcev na območju posamezne občine oziroma v sorazmerju s številom prebivalcev ostanka občine in številom prebivalcev izločenega dela, ki se je priključil k sosednji občini.
Sklep o razdelitvi drugih premoženjskih pravic, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter bremen, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejmejo in izvršijo župani.
Nepremičnih in premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično deliti.
Občine imajo pravico sodelovati pri upravljanju javnih zavodov in javnih podjetij ter skladov, ki izvajajo javne službe ali drugo dejavnost lokalnega javnega pomena na njihovem območju v sorazmerju, ki pomeni idealni delež lastnine posamezne občine na nepremičnem in premičnem premoženju, namenjenemu za izvajanje dejavnosti zavoda, podjetja ali sklada oziroma, če takšnega premoženja ni, v sorazmerju z deležem uporabnikov storitev ali dobrin, ki jih zagotavlja javni zavod, javno podjetje ali sklad med prebivalci posamezne občine. Sodelovanje pri upravljanju javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada je upravičenim občinam dolžna zagotoviti občina, ki so ji pripadle ustanoviteljske pravice. Pravice in obveznosti posamezne občine v zvezi z izvajanem javne službe ali druge dejavnosti se določijo s pogodbo med občino, občino ustanoviteljico in javnim zavodom, javnim podjetjem ali skladom.
2. Financiranje občine
101. člen
Občina pridobiva prihodke iz davkov, nadomestil, pristojbin, taks, odškodnin ter dohodkov od premoženja in drugih dajatev v skladu z zakonom.
102. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov,
– drugi davki, določeni z zakonom.
Občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega odstavka pod pogoji, ki jih določa zakon.
Za financiranje porabe pripada občini tudi prihodek od dohodnine v višini, določeni z zakonom o financiranju občin.
103. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– takse za registracijo kmetijskih traktorjev,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– požarna taksa,
– odškodnine od izkopanih rudnin,
– drugi prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z odlokom o njihovi uvedbi.
Občina lahko predpiše da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
104. člen
Prihodki od premoženja občine so zlasti:
1. prihodki od najemnin za kmetijska zemljišča in gozdove, za objekte in opremo,
2. prihodki od zakupnin,
3. prihodki iz naslova podeljenih koncesij,
4. prihodki od vlaganj tujega kapitala,
5. prihodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila,
6. dohodki od rent, dobička javnih podjetij.
105. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
– davčne prihodke,
– nedavčne prihodke,
– kapitalske prihodke,
– prejete donacije in
– transferne prihodke.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:
– tekoče odhodke,
– tekoče transfere,
– investicijske odhodke in
– investicijske transfere.
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva vrnjenih posojil in prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil in za nakup kapitalskih vlog.
V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja ter načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v teku proračunskega leta.
Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov in za izkazovanje računa financiranja se uporabljajo predpisi, ki veljajo za državni proračun.
V bilanco prihodkov in odhodkov se vključujejo tudi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
106. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
107. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
108. člen
Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalec odgovoren župan občine. Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.
109. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
110. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodkov.
Odstotek izločanja sredstev, ki je večji od zakonsko določenega, določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
111. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev prvega odstavka odloča župan.
112. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
113. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
114. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
115. člen
Občina se lahko zadolžuje v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov.
Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.
116. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
O soglasju odloča občinski svet.
117. člen
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
O poroštvu odloča občinski svet.
118. člen
Kolikor občina z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
Pri izračunu lastnih prihodkov iz prejšnjega ostavka se ne upoštevajo prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje od premoženja,
– drugih prihodkov od premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– drugih prihodkov od občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti.
119. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančna služba občinske uprave.
Delo finančne službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
120. člen
Občina sprejme statut občine.
Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena.
Statut sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov.
121. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki, poslovniki in navodili.
Zadeve iz prenesene pristojnosti ureja občina z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni.
Občina sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
Odloke, prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, odredbe, pravilnike poslovnike, navodila in druge akte sprejema občinski svet.
122. člen
S poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
Poslovnik o delu lahko sprejmejo tudi drugi organi občine. S poslovnikom se določi način dela organa. Poslovnik ne sme biti v nasprotju s poslovnikom občinskega sveta.
123. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
124. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Proračun se sprejme v obliki odloka.
Zaključni račun proračuna občine se sprejema v obliki odloka.
125. člen
Prostorski in drugi plani razvoja občine se sprejemajo v obliki odloka po postopku, ki ga določa zakon.
126. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
127. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
128. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
129. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi.
2. Postopek za sprejem odloka
130. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu občine.
131. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
132. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
133. člen
Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
134. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predlaganega odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
135. člen
Prostorske dokumente in zazidalne načrte sprejema občinski svet v eni obravnavi, ker se po zakonu postopek javne razgrnitve in s tem javne obravnave dokumentov izvede pred obravnavo dokumenta na seji občinskega sveta. Predhodni postopek in javna razgrnitev dokumentov je v pristojnosti župana občine.
136. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
137. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta, občinski odbor in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
138. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
139. člen
O predlogih drugih splošnih aktov in zaključnem računu proračuna, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
3. Posamični akti občine
140. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
141. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
142. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
143. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
144. člen
Župan in občinski svet lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.
145. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že določenimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
146. člen
Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
147. člen
Občina Žalec se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta o vključitvi občine v pokrajino se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
148. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanja na področju turističnega gospodarstva,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
149. člen
Pokrajinske organe izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
150. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo ali združenja občin.
Z aktom o ustanovitvi skupnosti zvez ali združenja se določijo naloge organi in financiranje.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
151. člen
Z dnem ustanovitve Občine Žalec so prenehale z delovanjem krajevne skupnosti na območju občine, ustanovljene z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56/98). Krajevnim skupnostim na območju občine je prenehala pravna subjektiviteta in ukinili so se žiro računi teh skupnosti. Premoženje in delavce teh krajevnih skupnosti je prevzela Občina Žalec.
Za nemoteno delovanje občine na območjih dosedanjih krajevnih skupnosti, ki so bile v veljavi do spremembe zakona in statuta: Galicija, Gotovlje, Griže, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in Mestne skupnost Žalec delujejo odbori krajevnih skupnosti kot organi občinskega sveta z vsebinsko pristojnostjo predlaganja odločitev, ki se nanašajo na ožji del občine. Odbori krajevnih skupnosti v kadrovski sestavi, kot so bili izvoljeni dne 16. junija 1996 delujejo do potrditve mandatov novoizvoljenih članov sveta krajevne skupnosti na prvi konstitutivni seji sveta krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in Mestne skupnost Žalec pričnejo z delovanjem po tem statutu z dnem potrditve mandatov članov krajevnega sveta na prvi konstitutivni seji sveta krajevne skupnosti.
Premoženje krajevnih skupnosti Galicija, Gotovlje, Griže, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in Mestne skupnost Žalec s katerim so razpolagale in upravljale na dan 31. decembra 1998 z dnem uveljavitve statuta postane premoženje teh krajevnih in mestne skupnosti.
152. člen
Odlok o ustanovitvi organov občinske uprave sprejme občinski svet najkasneje v roku enega meseca po uveljavitvi statuta občine.
153. člen
Občinski predpisi, ki so veljali na območju prejšnje Občine Žalec, ostanejo v veljavi na območju sedanje Občine Žalec do sprejetja novih.
Poslovnik občinskega sveta sprejme občinski svet v roku enega meseca po uveljavitvi statuta občine.
Odloki in drugi dosedanji predpisi občine morajo biti s tem statutom usklajeni v roku enega leta po uveljavitvi statuta.
154. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95, 16/96 in 1/97).
155. člen
Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01502/0001/98
Žalec, dne 15. aprila 1999.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, dipl. ek. l. r.
