Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, spremembe in dopolnitve – upoštevane odločbe ustavnega sodišča 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96) je Občinski svet občine Žalec dne 15. 4. 1999 sprejel

Dolgoročni plan Občine Žalec za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97 in 7/98) se dopolnijo in spremenijo s sestavinami, navedenimi v členih tega odloka.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec se nanaša na:
– spremembe meje Občine Žalec in opredelitev mej novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor,
– dopolnitev mej ureditvenih območij naselij in obstoječih stavbnih zemljišč z uskladitvijo posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč,
– razširitev območij obstoječih kamnolomov,
– določitev dodatnega območja deponije nenosilnega materiala pri gradnji avtoceste Arja vas–Ločica pri Vranskem,
– določitev lokacij zajetih in rezervnih vodnih virov,
– vključitev območja novega bencinskega servisa v prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec,
– sanacijo območja deponije komunalnih odpadkov in kontaktnega območja.

V točki 6.1.1. “Kmetijska zemljišča“ se spremeni tretji odstavek in se glasi:

“V prvo območje znotraj meja prvotne Občine Žalec je razvrščenih 9.979,772 ha in v drugo območje kmetijskih zemljišč 6.525,550 ha površin.“

V točki 6.1.2. “Gozdovi“ se spremeni prvi stavek prvega odstavka in glasi:

“Na območju prvotne Občine Žalec zavzemajo gozdovi 16.290,980 ha površin.“

V točki 6.1.4. “Rudnine“ se v poglavju “apnenec in dolomit“ spremeni prvi odstavek in glasi:

“V Libojah zahodno od ceste Liboje–Šmohor znašajo bilančne zaloge apnenca in dolomita v pridobivalnem prostoru 1,043.750 m3, potencialne zaloge na površini raziskovalnega prostora pa znašajo okoli 10,000.000 m3. Kameni agregat je uporaben predvsem v gradbeništvu.“

V isti točki se v poglavju “apnenec in dolomit“ spremeni prvi stavek drugega odstavka in se glasi:

“Na območju kamnoloma Velika Pirešica vzhodno od ceste Arja vas–Velenje znašajo zaloge apnenca v pridobivalnem prostoru 38,589.000 t, kar ob planirani proizvodnji zadošča za približno 50 let.“

V točki 6.2.1. “Deponije nenosilnega materiala“ se v prvem odstavku na koncu prvega stavka dodata besedi “in Ložnica,“ beseda “in“ pa se pred navedbo imena predhodne deponije smiselno črta.

V točki 6.4.3. “Zasnova infrastrukturnega omrežja“ se v poglavju “oskrba z vodo“ na koncu četrtega odstavka doda stavek, ki glasi:

“Na severnem, zahodnem in južnem obrobju Občine Žalec je predvideno 40 lokacij zajetih in rezervnih vodnih virov.“

V točki 6.4.6. “Zasnova odlagališč odpadkov“ se za prvim stavkom prvega odstavka vstavi stavek, ki glasi:

“Na območju opuščene deponije komunalnih odpadkov Ložnica je predvidena sanacija v ekstenzivne kmetijske površine. Na delu območja je možna ureditev ograde za vzrejo nojev. Na kontaktnem območju je predvidena sanacija v ekstenzivne kmetijske površine.“

Ustrezno se dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 v kartografskem delu – za območje Občine Žalec s tematskimi kartami v merilu 1:25000:
– tematska karta št. 3 “Zasnova oskrbe z vodo“ se dopolni z lokacijami drugih zajetij v severnem, zahodnem in južnem delu občine,
– tematska karta št. 4 “Zasnova rudnin“ se dopolni z območjema širitve kamnolomov Velika Pirešica in Liboje,
– tematska karta št. 7 “Zasnova sanacij“ se dopolni z območjem deponije nenosilnega materiala Ložnica ter z območjem sanacije opuščene deponije komunalnih odpadkov Ložnica in kontaktnega območja,
– tematska karta št. 12 “Zasnova načinov urejanja prostora“ se uskladi z dopolnjenimi prikazi kart št. 4, 7 in 13,
– tematska karta št. 13 “Zasnova osnovne rabe prostora“ se dopolni z možnimi posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč in se uskladi z dopolnjenimi prikazi iz kart št. 3, 4 in 7.
Vse tematske karte kartografskega dela se dopolnijo s spremenjeno mejo Občine Žalec in z mejami novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor.

Spremembe in dopolnitve so zaradi uveljavitve izjemnih posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč vsled predvidenih ureditev in gradenj razvidne iz tabele, ki je sestavni del gradiva za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov.
Tabela izjemnih posegov

-------------------------------------------------------------------
Št.        Št.                     k.o.           Namen posega
posega     parcele
-------------------------------------------------------------------
76         760/128, 760/129,     Kasaze           zeleni pas in del
           760/130, 760/65,                       predvidenega
           760/63, 760/62,                        manipulacijskega
           760/59, 760/58,                        prostora za
           760/55, 760/54,                        tovorna vozila
           760/50, 760/47,
           760/46, 760/43,
           760/42, 760/39,
           760/38, 760/45,
           760/35, 760/144,
           760/146, 760/66,
           760/67, 760/68,
           760/71
79         1925/1               Železno           funkcionalno
                                                  zemljišče nove
                                                  osnovne šole
-------------------------------------------------------------------

Za lokacije vodnih virov iz 7. člena tega odloka je potrebno sprejeti odloke o varstvenih območjih z zaščitnimi ukrepi in skladno z vsebino teh odlokov naknadno dopolniti prostorske sestavine planov Občine Žalec – za območje Občine Žalec.

Opredelitev območja
Programska zasnova obravnava širitev obstoječega kamnoloma Velika Pirešica, ki se nahaja v osrednjem delu severovzhodne Slovenije, med Celjem in Velenjem v dolini potoka Pirešica ob glavni cesti I. reda Velenje–Arja vas. Površina celotnega pridobivalnega prostora meri 33,339 ha.
Razporeditev dejavnosti v prostoru
Območje znotraj prikazane meje predvidenega pridobivalnega prostora v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno eksploataciji apnenca ob upoštevanju naslednjih usmeritev oziroma danosti:
– funkcionalna vezanost območja eksploatacije na obstoječe objekte separacije kamnoloma Velika Pirešica,
– uporaba obstoječega jalovišča z dodatnimi možnostmi odlaganja jalovine na robovih etaž in vrtačah,
– potek eksploatacije znotraj meje, ki je opredeljena s programskimi zasnovami od kote 475 m do najnižje kote dokončne eksploatacije, ki znaša 265 m,
– opredelitev tehnološkega procesa izkoriščanja z rudarskim projektom ob upoštevanju izhodišč programskih zasnov.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje.
Znotraj ureditvenega območja pridobivalnega prostora:
– v mejah pridobivalnega prostora so dovoljeni le posegi, ki omogočajo osnovno dejavnost – eksploatacijo karbonatnih kamnin,
– na obstoječih objektih so dovoljeni gradbeni posegi (adaptacije in rekonstrukcije), dovoljena je novogradnja objektov za potrebe kamnoloma.
Za varstveni pas kamnoloma, ki bo določen po izdelavi projekta eksploatacije:
– zaradi posledic pridobivanja kamna ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj dejavnosti, ki so v prostoru in so določene z veljavno prostorsko regulativo.
Usmeritve za prometno, komunalno in energetsko urejanje:
– prometno omrežje: uporaba obstoječega priključka na glavno cesto I. reda Velenje–Arja vas in načrtovanje cestne mreže v kamnolomu ob upoštevanju maksimalnega naklona 20%, minimalnega radija 10 m ter ostalih predpisanih tehničnih elementov,
– elektrika: ob razširitvi območja obveznost izdelave projekta električnega omrežja za predvidene objekte in morebitna razširitev obstoječe transformatorske postaje,
– telefon, signalizacija, avtomatizacija: ohranitev navezave območja kamnoloma na obstoječe telefonsko omrežje, zbiranje podatkov tehtnice in omrežja alarmnih naprav preko računalniškega kabla, ki poteka do asfaltne baze ter izvajanje signalizacije s sirenami,
– industrijska in sanitarna voda: uporaba obstoječega vodovodnega priključka za sanitarno vodo in obstoječega zajetja ob izviru za tehnološko vodo.
Usmeritve za vodnogospodarsko urejanje območja:
– obveznost izdelave ustrezne tehnične dokumentacije, ki mora med drugim opredeliti tudi bodočo namembnost obravnavanega prostora in način sanacije kamnoloma po eksploataciji,
– načrtovanje vseh objektov in naprav na območju tako, da bodo varni pred morebitnimi poplavami območja in dovolj zavarovani pred pobočnimi vodami,
– zagotovitev učinkovitega in varnega odvodnjavanja celotnega območja kamnoloma,
– načrtovanje takšnih ukrepov ob sanaciji, ki bodo preprečevali erozijo ureditvenih površin kamnoloma in zagotavljali trajno stabilnost saniranega površinskega kopa,
– renaturiranje degradiranih površin naj obsega tudi biološko sanacijo kamnoloma.
Usmeritve za rekultivacijo območja:
– v sklopu priprave prostorske izvedbene dokumentacije je potrebno izbrati eno izmed treh variant rekultivacije (klasična varianta s pogozditvijo celotnega ureditvenega oziroma eksploatacijskega območja, izgradnja športno-rekreacijskega oziroma turističnega območja ali ureditev proizvodne oziroma obrtno-industrijske cone) in jo podrobneje obdelati ter preveriti.
Usmeritve za varovanje okolja:
– hrup: obveznost zmanjšanja obremenitev s hrupom s prestavitvijo drobljenja na območje pridobivanja kamnin in manjša poraba razstreliva,
– zrak: zmanjšanje onesnaženja zraka s prašnimi delci ob uporabi predlagane tehnologije s površinskim rezalnikom,
– vode: izdelava geološke ekspertize o verjetnosti zmanjšanja izdatnosti izvira Istaja, ki se napaja z drenažno vodo širšega prispevnega območja.

Opredelitev območja
Programska zasnova obravnava širitev obstoječega kamnoloma Liboje, ki se nahaja v vzhodnem delu grebena Kotečnik, v dolini potoka Bistrice ob lokalni cesti Liboje–Petrovče. Površina celotnega ureditvenega območja meri 23,25 ha, območje pridobivalnega prostora 18,94 ha, območje raziskovalnega prostora 2,50 ha in območje spremljajočih dejavnosti 1,81 ha.
Razporeditev dejavnosti v prostoru
Območje znotraj prikazane ureditvene meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno za pridobivanje tehničnega gradbenega kamna – apnenca in dolomita, za spremljajoče dejavnosti, za druge ureditve in površine, za raziskovalni prostor in preostale površine ob upoštevanju naslednjih usmeritev oziroma danosti:
– potek eksploatacije znotraj meje pridobivalnega prostora na podlagi izdelanega rudarskega projekta, ki ga je potrebno dopolniti in spremeniti ob upoštevanju izhodišč programskih zasnov,
– sprotna in končna sanacija območja pridobivalnega prostora po končanem izkoriščanju ter sanacija območja drugih ureditev in površin ter območja raziskovalnega prostora po končanem izkoriščanju ter sanacija gozdnih robov v območju preostalih površin,
– preureditev dovozov do pridobivalnega prostora ob upoštevanju izhodišč programske zasnove,
– razširitev območja neposrednega pridobivanja z ustreznim zasukom etaž s ciljem končne sanacije začetnega območja neposrednega pridobivanja.
Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje.
Znotraj ureditvenega območja programske zasnove:
– dovoljeni so le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost – pridobivanje tehničnega gradbenega kamna,
– na območju spremljajočih dejavnosti so možni gradbeni posegi (adaptacije in rekonstrukcije) na obstoječih objektih in novogradnja objektov za potrebe delovanja kamnoloma.
V varstvenem pasu pridobivalnega prostora:
– zaradi posledic pridobivanja kamna ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti, ki so v prostoru in kot so določene z veljavno prostorsko regulativo.
Usmeritve za prometno, komunalno in energetsko urejanje:
– prometno omrežje: rekonstrukcija obeh priključkov na lokalno cesto Liboje–Petrovče in načrtovanje cestne mreže v kamnolomu ob dovoljenju maksimalnega naklona do 30% in upoštevanju predpisanih tehničnih elementov za interne dovozne ceste v kamnolomu,
– vodovod: zamenjava cevi na delu javnega vodovoda Žalec in zagotovitev požarne vode iz zbiralnika, za katerega je odgovoren lastnik kamnoloma,
– kanalizacija: izgradnja greznice za fekalne odplake v območju spremljajočih dejavnosti in ločeno reševanje meteornih vod za območje spremljajočih dejavnosti ter za območje pridobivalnega prostora in uporaba obstoječe meteorne kanalizacije z usedalnikom za odvajanje meteornih vod iz območja deponij materiala,
– elektrika: ob morebitnem povečanju priključne moči za potrebe objektov v kamnolomu obveznost pridobitve elektroenergetskega soglasja s pogoji,
– telefon: ob morebitnih spremembah priključkov do objektov obveznost pridobitve soglasja upravljalca ptt omrežja.
Usmeritve za varovanje okolja:
– naravna in kulturna dediščina ter dobrine splošnega pomena: v sklopu ureditvenega načrta obveznost izdelave krajinske ureditve kamnoloma, s katero bodo določeni pogoji za oblikovanje kamnoloma, pripravo terena pred in med eksploatacijo ter sanacijo prostora po končanem izkoriščanju (tehnična in agrobiološka rekultivacija),
– bivalno in delovno okolje: obveznost opredelitve pogojev v sklopu ureditvenega načrta ob upoštevanju določil veljavne prostorske zakonodaje, katerih posledica bo tudi obveznost izvajanja rednega monitoringa hrupa in prašenja, določitev optimalnega obsega odkopavanja in časa odprtosti kamnoloma, določitev obveznosti upravljalca za vzdrževanje gozdov v območju kamnoloma in zagotovitev razvojnih možnosti občanom skladno z veljavno prostorsko zakonodajo v varstvenem pasu kamnoloma;
– varnostni ukrepi med obratovanjem kamnoloma: v okviru ureditvenega načrta je potrebno opredeliti ukrepe za varnost pred razmetom, za varnost pri zračnem udaru, za varnost pri potresu in miniranju in druge ukrepe za varstvo okolja, ki se nanašajo predvsem na maksimalno dovoljene ravni hrupa, dovoljene emisije prahu in ravnanje z odpadki, nafto in naftnimi derivati.

Opredelitev območja
Programska zasnova obravnava območje predvidenega bencinskega servisa, ki leži v bližini avtocestnega priključka Arja vas ob glavni cesti I. reda Arja vas–Velenje. Površina ureditvenega območja meri 5,791 m2.
Razporeditev dejavnosti v prostoru
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno izgradnji objektov ter prostorskim ureditvam za dejavnost bencinskega servisa:
– izgradnji objekta bencinskega servisa z bifejem, avtopralnico in spremljajočimi prostori,
– izvedbi prometnih ureditev vezanih na ureditev priključkov na dovozno cesto, ki se priključuje v štirikrakem kanaliziranem nesemaforiziranem križišču na jugu območja,
– vkopu cistern za gorivo in ureditvi zelenih površin.
Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednje usmeritve:
– dovoljena postavitev tipskega bencinskega servisa z dopolnilnim programom z oblikovanjem v celostni podobi kot jo želi investitor – distributer naftnih derivatov,
– obvezna zasaditev zelenega pasu med dovozno cesto in objektom.
Usmeritve za prometno, komunalno in energetsko urejanje:
– prometno omrežje: izvedba priključkov bencinskega servisa na dovozno cesto, ki se priključuje na osnovni cestni sistem v štirikrakem kanaliziranem nesemaforiziranem križišču na jugu območja,
– vodovod: priključitev objektov na vodovodni priključek Mlekarne Arja vas skladno s pogoji upravljalca,
– kanalizacija: odvodnja fekalnih in sanitarnih vod v greznico brez odtoka, meteornih in pralnih vod preko lovilcev olj in maščob v podtalje, urejen odvoz zbranih olj in usedlin,
– elektrika: priključitev območja na elektro omrežje, ki je vezano na transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV cestninska postaja,
– odpadna olja: izvedba prometnih površin iz vodotesnega oljeodpornega betona, zbiranje odpadnih olj v zaščitenih zbirnih kontejnerjih.
Usmeritve za varovanje okolja:
– podtalje: izvedba površin okrog črpalnih aparatov in pretakališč v betonski nepropustni podlagi, ki je odporna na agresivnost naftnih tekočin ter dosledno upoštevanje ostalih vodnogospodarskih pogojev,
– zrak: opredelitev ukrepov za preprečevanje onesnaženja zraka ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov o varstvu zraka,
– požarna varnost: ureditev oskrbe s požarno vodo z zbiralniki oziroma skladno s pogoji požarnovarnostne inspekcije, upoštevanje vseh veljavnih predpisov s področja požarnega varstva pri nadaljnjem projektiranju, izvedbi in uporabi objektov ter območja bencinskega servisa;

Opredelitev območja.
Programska zasnova obravnava območje deponije komunalnih odpadkov ter kontaktnega območja, območje opuščenega glinokopa in deponije viškov nenosilnega materiala iz trase AC Arja vas–Vransko. Ureditveno območje programske zasnove leži južno od trase avtroceste Arja vas – Vransko, zahodno od lokalne ceste Žalec–Ložnica–Pirešica in severno od naselja Ložnica in Škafarjev hrib. Zahodno od obravnavanega območja poteka javna pot Ložnica–Plevno, ki prečka avtocesto po podvozu. Velikost obravnavanega območja meri 24,085 ha.
Razporeditev dejavnosti v prostoru:
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– sanaciji deponije komunalnih odpadkov v ekstenzivne kmetijske površine,
– sanaciji kontaktnega območja v ekstenzivne kmetijske površine,
– za ureditev in sanacijo trajne deponije nenosilnega materiala iz trase avtoceste Arja vas–Vransko v ekstenzivne kmetijske površine in površine namenjene rekreaciji, ki bodo vključevale večnamensko športno igrišče,
– sanaciji opuščenega glinokopa in s tem povezanim vodnogospodarskim ureditvam z gostinsko-turističnim objektom,
– za dograditev območja stanovanjskih hiš ter
– za ureditev gozda s posebnim pomenom, z urejenimi potmi za hojo in tek.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Območje deponije komunalnih odpadkov.
– obvezna predhodna sanacija celotne površine v tehnološko ekološkem smislu (odvodnjavanje, zbiranje in čiščenje izcednih vod, odplinjevanje, stabilnost...),
– sanacija celotnega območja po posebnem izvedbenem projektu tako, da bodo ravne površine sanirane v ekstenzivne kmetijske površine (travnik), brežine zasajene z drevnino, del območja pa eventualno namenjen farmi nojev,
– možnost drugačnih rešitev je odvisna od predvidenih tehnološko-ekoloških ukrepov.
Območje deponije nenosilnega materiala:
– sanacija v ekstenzivne kmetijske površine, ki bodo zatravljene, robni deli pa delno zasajeni z drevjem,
– ureditev jugovzhodnega dela kot večnamensko športno in otroško igrišče,
– ozelenitev brežin deponije proti bajerju z grmovnicami in drevjem.
Opuščeni glinokop – bajer:
– izgradnja visokovodnega nasipa višine ca. 1,5 m, ki bo ob visokih vodah ščitil obstoječo pozidavo pred poplavami in ureditev večjega razlivnega območja za nasipom,
– izgradnja manjšega gostinsko-turističnega objekta ob športnem igrišču.
Obstoječi gozd:
– pravočasna obnova gozda, sadnja avtohtonih rastišču primernih vrst, oblikovanje horizontalne in vertikalne sklenjenosti gozda na gozdnem robu kot priprava na novo vlogo gozda,
– raba gozda kot gozda s posebnim pomenom za ekstenzivne rekreacijske namene in ureditev peš poti,
– opravljanje sanitarne funkcije gozda kot tampona med AC in naseljem.
Območje vzhodno od bajerja:
– ohranitev ekstenzivne kmetijske rabe.
Območje obstoječe pozidave:
– možno povečanje ali zmanjšanje gostote gradnje (največ 5 novih objektov) in upoštevanje pogojev izdanega lokacijskega dovoljenja za gradnjo skupine objektov.
Usmeritve za prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo:
– promet: dovoz na ureditveno območje je vezan na obstoječe omrežje lokalnih cest, zgraditev novih dovoznih poti in parkirišč po potrebi,
– komunalna in energetska infrastruktura: uporaba obstoječe infrastrukture, izgradnja nove infrastrukture glede na potrebe predvidenih objektov in naprav, upoštevanje zaščitnega pasu obstoječega magistralnega plinovoda.
Usmeritve za varovanje okolja:
– bivalno, delovno in naravno okolje: obvezna rekultivacija območja deponije komunalnih odpadkov in deponije viškov nenosilnega materiala iz trase AC po končani sanaciji obeh območij, s čimer bo dana možnost ekstenzivne, kasneje pa tudi intenzivne kmetijske proizvodnje, ohranitev ugodnega vpliva gozda na severu in obvodnih zelenih površin na naravno okolje.
Zasnova zaporednosti gradnje:
– obvezna sanacija degradiranih območij (deponija komunalnih odpadkov, deponija nenosilnega materiala, opuščeni glinokop) v prvi fazi,
– možnost izvedbe ostalih posegov v več fazah.
Drugi pogoji in usmeritve:
– načini urejanja: izdelava ureditvenega načrta na osnovi idejnega projekta sanacije za območje deponije komunalnih odpadkov in urejanje ostalega območja na podlagi PUP;
– pri nadaljnji pripravi dokumentacije in izvedbi območja je potrebno upoštevati vse pogoje in mnenja pristojnih soglasodajalcev, predvsem pa pogoje s področja geologije, vodnega gospodarstva, gozdarstva in kmetijstva.

Ustrezno se spremeni in dopolni grafično gradivo:
Kartografska dokumentacija
– s prikazom območij vodnih virov na listih PKN 1:5000 št.:
Šoštanj: 46, 48
Celje: 6, 7, 8, 15, 16, 25, 26, 35, 36, 37, 38, 45, 46, 47
– s prikazom deponije nenosilnega materiala in deponije komunalnih odpadkov na listih PKN 1:5000 št.:
Celje: 16, 17
– s prikazom kamnolomov na listih PKN 1:5000 št.:
Celje: 7, 37, 47
– s prikazom bencinskega servisa na listu PKN 1:5000 št.:
Celje: 17
– s prikazom izjemnih posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč na listih PKN 1:5000 št.:
Celje: 17, 27
– s prikazom ureditvenih območij sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov na listih PKN 1:5000 št.:
Celje: 7, 17, 25, 26, 27
– s prikazom spremenjenega poteka mej občine na listih PKN 1:5000 št.:
Šoštanj: 45, 46, 47
Celje: 5, 14, 15, 24, 25, 26, 35, 36, 44, 45
Grafično gradivo se dopolni s programskimi zasnovami za:
– kamnolom Velika Pirešica
– kamnolom Liboje
– bencinski servis vzhodno od Arnovskega gozda
– za območje deponije komunalnih odpadkov ter kontaktnega območja, za območje opuščenega glinokopa in deponije viškov nenosilnega materiala iz trase AC Arja vas–Vransko

Če se v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na načrtovani izgled območja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.