Na podlagi 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86) ter na podlagi 23. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Laško na 4. seji dne 7. 4. 1999 sprejel

Z namenom, da se zavaruje kakovost in higienska neoporečnost pitne vode, so s tem odlokom določeni varstveni pasovi virov pitne vode in ukrepi za zavarovanje voda, izvirov in zajetij na območju Občine Laško.
Varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov se določijo zaradi zavarovanja zalog pitne vode in zavarovanja pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode.

Ob upoštevanju geoloških in hidrogeoloških razmer, kakovosti in izdatnosti vodnih virov, tehničnega načina rabe, vrste in položaja zajetij, se določijo naslednji varstveni pasovi:
– najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,
– ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,
– širši, III. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja.

Za varstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeni pas, veljajo tudi za varstveni pas, ki je bliže zajetju.
Obstoječe (zatečeno) stanje v posameznem varstvenem pasu je potrebno posneti, izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.
Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira morajo investitorji pridobiti vodno gospodarsko soglasje oziroma vodno gospodarsko dovoljenje.

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost direktnega vpliva na količino in kakovost pitne vode.
Meja najožjega varstvenega pasu ob zajetju ima praviloma obliko pravokotnika, ustrezne dimenzije (dolžine stranic 10 x 5 m), zaščitena z zaščitno ograjo (žičnata, lesena), razen v primeru, ko terenske razmere to onemogočajo. V tem primeru se zaščita področja prilagodi terenu.
Meja najožjega pasu mora imeti opozorilno tablo z napisom, da je dovoljen dostop samo zaposlenim in pooblaščenim osebam.

Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja obsega območje, kjer je glede na sestavo zemljin in nagib terena možno razmeroma hitro onesnaženje vodnega vira. Območje je določeno tudi glede na čas pretakanja podzemne vode in čistilno sposobnost sedimentov.

V širši varstveni pas je zajeto območje, s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem. Območje je omejeno s površinskimi razvodnicami, litološkimi mejami in prelomi, oziroma so to skrajne točke ozemlja, s katerega je še možen vpliv na kvaliteto vode v zajetjih.

Obseg varstvenih pasov vodnih virov je prikazan v grafičnih prilogah strokovnih podlag predlog varovanja pitne vode v Občini Laško, “GEOKO” Podjetje za geološke raziskave in svetovanje, d.o.o., Ljubljana, št. elaborata K-II-30d/c-2/35a, in je vrisan v temeljnih topografskih načrtih M 1:5000 ter prostorskih katastrskih načrtih M 1:5000, ki so na vpogled na Občinski upravi občine Laško, Mestna ulica 2.
Kartografsko gradivo iz strokovnih podlag in seznam parcelnih številk je sestavni del tega odloka.

S tem odlokom se zavarujejo vodni viri, ki napajajo javne vodovode v Občini Laško, in sicer:

1. Gozdnik huda jama                         29. Lurd 1
2. Gozdnik                                   30. Lurd 2
3. Štenge                                    31. Ogeče 1
4. Malič Debro                               32. Ogeče 2,3
5. Podmevškov graben 1                       33. Ogeče 4
6. Podmevškov graben 2                       34. Ogeče 5
7. Podmevškov graben 3                       35. Ogeče 6,7
8. Marinkov graben 1                         36. Borovke 1
9. Marinkov graben 2                         37. Borovke 2
10. Marinkov graben 3                        38. Borovke 3
11. Babe 1                                   39. Borovke 4,5,6
12. Babe 2                                   40. Brstovnica
13. Babe 3                                   41. Poreber
14. Jožefa                                   42. Konjice 1-2-3-4
15. Govce                                    43. Jepihovec-breze
16. Beli studenec                            44. Leskovca
17. Jagoče 1                                 45. Male grahovše
18. Jagoče 2                                 46. Tevče
19. Tovsto                                   47. Tevče-lopate
20. Belovo                                   48. Trate
21. Brezno                                   49. Voluški vrh
22. Jepihovec 1                              50. Voluš-kujart
23. Jepihovec 2-4                            51. Jurklošter šola
24. Jepihovec 5-6                            52. Polana
25. Jepihovec 7                              53. Trije studenci
26. Jepihovec 8                              54. Lahov graben
27. Jepihovec 9-10-11                        55. Jurklošter lovski dom
28. Jepihovec 3                              56. Globočaj

Vodni viri od zap. št. 22 do 28 se nahajajo na območju Občine Hrastnik, od zap. št. 5 do 10 pa delno na območju Občine Žalec. Določbe tega odloka se za območje teh vodnih virov pričnejo uporabljati, ko k odloku podata soglasje občinska sveta občin, na katerih območju se nahajajo vodni viri.

Z najožjim varstvenim pasom se varuje bližnja in neposredna okolica zajetij, ki predstavlja stik s podtalnico in kjer je možno zelo hitro naključno ali namerno onesnaženje vira pitne vode.
V najožjem varstvenem pasu (v grafičnih prilogah I. varstveni pas), je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.
Občina Laško praviloma mora biti lastnik zemljišča.
V najožjem varstvenem pasu veljajo naslednja določila:
– prepovedan je vsak poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda;
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo;
– območje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je vstop možen samo zaposlenim;
– prepovedana je uporaba vseh gnojil in biocidov;
– občina praviloma mora biti lastnik zemljišča, izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo pa mora biti posestnik zemljišča ter imeti neoviran dostop do zemljišča;
– prepovedana je sečnja gozda.

Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti območja, kjer je tok vode hiter in lahko dostopen.
1. V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
Graditi:
– nove stanovanjske in gospodarske objekte, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu;
– javne naprave za čiščenje odplak;
– nova skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi;
– pokopališča;
– glavne in regionalne ceste;
– ponikovalnice za odpadne vode;
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira;
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov.
Izvajati:
– nova ureditvena območja in širiti obstoječa,
– eksploatacijo kamna v kamnolomih in peskokopih ter druga zemeljska dela;
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir;
– sečnjo in spravilo lesa ter obdelovanje zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva, na način, da obstoji nevarnost izlitja nafte in naftnih derivatov v tla;
– posek lesa na večji površini, če obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira;
– razstreljevanje v kamnolomih;
– proizvodnjo in drugo dejavnost, katere emisije bi škodljivo vplivale na vodni vir,
– gnojenje površin v nasprotju s veljavnimi predpisi;
– gnojiti z gnojevko in gnojnico;
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode.
2. V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi nepropustno javno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte, nepropustnost je potrebno dokazati z atestom;
– izpuščati fekalne tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opozorilnimi tablami (vodovarstveno območje);
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je moč ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov ter nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena v skladu s predpisi o gradnji le-teh;
– sanirati nevarne odseke cest (odvodnjavanje površinske vode s cestišča izven varstvenega pasu);
– preurediti greznice in gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo, oziroma prelivanja na površino.
3. V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno pod določenimi pogoji, predvsem urejenim odvajanjem odplak graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin;
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu;
– adaptirati ali nadzidati stanovanjske in gospodarske objekte, če s tem izboljšujejo obstoječe higijenske razmere;
– objekte za potrebe obstoječih individualnih kmečkih gospodarstev;
– skladišča za kurilno olje do 5 m3, ki morajo biti tehnično pregledana vsake 4 leta.

Ožji varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table so postavljene na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Table so pravokotne oblike, modre barve in z belim napisom naslednje vsebine: ožji varstveni pas vodnega vira.

Širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom varovanja je namenjen zaščiti toka pitne vode proti izvirom in je označen z opozorilnimi znaki.
1. V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic in kamnolomov;
– skladiščenje podtalnici nevarnih snovi;
– uporaba gnojevke in gnojnice;
– graditi nove proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode;
– graditi nova pokopališča;
– odlaganje odpadkov;
– gradnja ponikovalnic ter odprtih neurejenih gnojišč;
– sprememba namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir;
– spreminjanje namembnosti gozdnih površin, sečnja in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo;
– množična vzreja živali;
– uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski oporečnosti pitne vode.
2. V omejenem obsegu je v širšem varstvenem pasu dovoljeno graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strnjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je urejeno ustrezno odvajanje odplak;
– adaptirati objekte brez spremembe namembnosti, oziroma če se s tem higienske razmere izboljšujejo;
– ceste pod določenimi pogoji.
3. V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– sanirati obstoječa gnojišča;
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov in nevarnih škodljivih snovi;
– izvedba vodotesnega kanalizacijskega omrežja in priključkov;
– graditi greznice za objekte, kjer ni mogoče odvajati odpadne vode v glavno kanalizacijo, skladno z veljavnimi predpisi;
– vodnogospodarske in druge posege v vodotoke izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir,
– omejiti hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, občinska nadzorna služba in izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek gospodarska družba, druga pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.

Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave posledic.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotoviti njegovo odškodninsko odgovornost.

Od določb tega odloka so izjemoma možna odstopanja, ki morajo biti strokovno utemeljena in katerih realizacija je možna pod posebnimi pogoji. Strokovno mnenje in utemeljitev za možna odstopanja izdela na zahtevo upravnega organa pooblaščena strokovna inštitucija.
Za posege v varstvenih pasovih, ki niso izrecno prepovedani, si je pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno na zahtevo upravnega organa pridobiti oceno vplivov na vodni vir in pogoje ustrezne strokovne inštitucije.

Posnetek zatečenega stanja in sanacijske programe iz tega odloka po določilu 3. člena tega odloka je dolžan naročiti izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s sprejetim programom in sicer v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku dveh let v najožjem varstvenem pasu (varstveni pas I), v roku treh let v ožjem varstvenem pasu (varstveni pas II) in v roku petih let v širšem varstvenem pasu (varstveni pas III) od dneva uveljavitve tega odloka.

Izjemoma lahko na predlog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo lastnik vodovoda zagotovi sredstva za stroške oziroma del stroškov sanacije zatečenega stanja v skladu s sanacijskim programom v primerih, ko lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč v varstvenih pasovih utemeljeno na morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka.

Če bo z ukrepi iz 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča nad predpisanimi in veljavnimi zaščitnimi ukrepi, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo mora v najožjem varstvenem pasu v roku dveh let po sprejetju tega odloka urediti zemljiškoknjižno stanje, postaviti ograjo, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Sanacijska dela v posameznih varstvenih pasovih morajo biti obdelana v sanacijskih programih varovanja. Program mora posamezne ukrepe tudi terminsko opredeliti ter mora biti izdelan v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.

Sanacijska dela v ožjem varstvenem pasu morajo biti izvedena v dveh letih, v ostalih varstvenih pasovih pa skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih pasov in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lastniku vodovodov ustrezne spremembe tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zaščiti vodnih virov Kal–Laško (Uradni list SRS, št. 25/85).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.