1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Občina Sevnica je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih 114 naselij:

Apnenik pri Boštanju, Arto, Brezovo, Birna vas, Blanca, Boštanj, Breg, Budna
vas, Cerovec, Čanje, Čelovnik, Češnjice, Dedna Gora, Dolenji Boštanj, Dolnje
Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Drušče, Gabrijele, Gabrje,
Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinje, Hudo Brezje,
Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kaplja vas, Kladje nad
Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ,
Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka
pri Zidanem Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh,
Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevnico,
Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pečje,
Podgorica, Pijavice, Podboršt, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco,
Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Račica,
Radež, Radna, Razbor, Rogačice, Rovišče pri Studencu, Selce nad Blanco, Sevnica,
Skrovnik, Slančji Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik,
Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarčna,
Štajngrob, Telče, Telčice, Trnovec, Trščina, Tržišče, Velika Hubajnica, Veliki
Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec,
Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica,
Žurkov Dol.

Sedež občine je v Sevnici, Glavni trg 19 a.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo
z občinskim odlokom.

2. člen

Na območju Občine Sevnica so ustanovljeni ožji deli občine - krajevne skupnosti.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti Občine
Sevnica so določeni s tem statutom in odloki občine.

Imena in območja krajevnih skupnosti so:

- Krajevna skupnost Blanca:

Blanca, Čanje, Dolnje Brezovo, Kladje nad Blanco, Krajna Brda, Poklek nad
Blanco, Selce nad Blanco;



- Krajevna skupnost Boštanj:

Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj, Gabrje, Jablanica, Jelovec,
Kompolje, Konjsko, Križ, Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Mrtovec, Novi Grad,
Preska, Radna, Šmarčna, Vrh pri Boštanju;



- Krajevna skupnost Krmelj:

Gabrijele, Goveji Dol, Krmelj;

- Krajevna skupnost Loka pri Zidanem Mostu:

Breg, Čelovnik, Loka pri Zidanem Mostu, Okroglice, Račica, Radež, Razbor, Slap,
Šentjur na Polju, Žirovnica;



- Krajevna skupnost Primož:

Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle,
Mala Hubajnica, Primož, Rogačice, Velika Hubajnica, Znojile pri Studencu;



- Krajevna skupnost Sevnica:

Drožanje, Gornje Brezovo, Ledina, Lončarjev Dol, Metni Vrh, Orehovo, Orešje nad
Sevnico, Pečje, Podgorica, Prešna Loka, Sevnica, Žigrski Vrh, Žurkov Dol;



- Krajevna skupnost Studenec:

Arto, Brezovo, Hudo Brezje, Osredek pri Hubajnici, Ponikve pri Studencu, Rovišče
pri Studencu, Studenec, Zavratec;



- Krajevna skupnost Šentjanž:

Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kladje pri
Krmelju, Koludrje, Leskovec v Podborštu, Osredek pri Krmelju, Podboršt, Srednik,
Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob, Veliki Cirnik;



- Krajevna skupnost Tržišče:

Drušče, Jeperjek, Kaplja vas, Krsinji Vrh, Malkovec, Otavnik, Pavla vas,
Pijavice, Polje pri Tržišču, Skrovnik, Slančji Vrh, Spodnje Mladetiče, Spodnje
Vodale, Škovec, Telče, Telčice, Tržišče, Trščina, Vrhek, Zgornje Mladetiče,
Zgornje Vodale;



- Krajevna skupnost Zabukovje:

Mrzla Planina, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Stržišče, Trnovec, Vranje,
Zabukovje nad Sevnico.

3. člen

Občina Sevnica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem
soglasju nanjo prenesene z zakonom.

4. člen

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

5. člen

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Občina se samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti,
na način in po postopku predpisanem v zakonu.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in
lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina
poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in
opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina
navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava
med občinami in ugotovi njihova volja.

6. člen

Občina Sevnica ima svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom.

Grb Občine Sevnica je na modrem ščitu naravnobarvna stilizirana lipa na zeleni
trati. Na spodnji lipovih vejah sta navzven obrnjena poljska škrjanca, ki
gledata proti deblu. Na ščitu je trilistna srebrna zidna krona.

Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. V pečatu je grb Občine Sevnica. Pod
grbom je napis Občina Sevnica. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi
župan s svojim aktom.

7. člen

Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, organizacijam in
drugim podeljuje priznanja. Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj določa
odlok.

2. NALOGE OBČINE

8. člen

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

- sprejema statut in druge splošne akte občine,

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini,

- oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov

- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oziroma gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da:

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg,

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj,

- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj,

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

- ustanavlja lokalne javne službe,

- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih
javnih služb,

- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

- gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako,
da:

- ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje,

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje
teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov,

- sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno
varstvo občanov,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in
za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

- spremlja stanje na tem področju,

- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi
organi in institucijami.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da:

- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju,

- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da:

- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja,

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

- lokalne javne ceste in druge javne poti,

- površine za pešce in kolesarje,

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

- ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

- organizira reševalno pomoč v požarih,

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih
in drugih nesreč,

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč,

- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito
ter spremlja njihovo delo,

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu
pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

- sprejema ustrezne splošne akte,

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine,

- ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

- organizira občinsko redarstvo,

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno,

- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

9. člen

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na:

- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

- določanje komunalnih dejavnosti,

- organizacijo dimnikarske službe,

- organiziranje naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

- ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

- ugotavljanje javnega interesa za pridobitev zemljišč za potrebe občine,

- odločanje o rabi prostora,

- določanje namembnosti urbanega prostora,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,

- pospeševanje razvoja malega gospodarstva,

- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva, turizma,

- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami,

- civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,

- gasilstvo kot obvezno javno službo,

- mrliško ogledno službo in

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

10. člen

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter
za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne
podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena občina na podlagi pisne zahteve
pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma
del premoženja v občini.

3. ORGANI OBČINE

3.1. Splošne določbe

11. člen

Organi občine so:

- občinski svet,

- župan in

- nadzorni odbor občine.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom
o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima tudi druga delovna telesa, katerih ustanovitev, naloge in sestavo
določa zakon, poslovnik občinskega sveta ali odlok.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

12. člen

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

Na predlog in v soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski
svet.

13. člen

Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča
o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska
in administrativna opravila za občinske organe.

Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih z
odlokom ustanovi občinski svet na predlog župana ter določi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje.

14. člen

Organi občine in druga delovna telesa, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve,
če je na seji navzoča večina članov, če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.

15. člen

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov,
predstavnikov političnih strank in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata statut občine in
poslovnik občinskega sveta.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov
občine, ki so zaupne narave. Stopnjo zaupnosti določi župan ali občinski svet.

3.2. Občinski svet

16. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

- sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega
sveta ter njihove spremembe oziroma dopolnitve,

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno
področje,

- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na
občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne
odloča drug občinski organ,

- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta,

- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja,

- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v
primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o
poklicnem opravljanju funkcije podžupana,

- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora odloča o
predčasni razrešitvi člana nadzornega odbora,

- imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,

- imenuje in razrešuje občinsko volilno komisijo,

- imenuje in razrešuje tudi druga delovna telesa, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon,

- daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike
občine v sosvet načelnika upravne enote,

- daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij,

- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

- odloča o odsvojitvi delov premoženja občine,1

- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva javnim podjetjem in javnim
zavodom,

- določa cene za opravljanje komunalnih storitev,

- potrjuje ekonomske cene za programe v vzgojno varstvenih zavodih

- daje soglasje k statutu krajevne skupnosti,

- odloča o statusu javnega dobra,

- da pobudo za sklic zbora občanov,

- razpiše referendum in svetovalni referendum,

- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava
v skladu z zakonom,

- sprejema program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih
let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

- sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,

- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut.

17. člen

Občinski svet šteje petindvajset članov.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta, traja do
prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

18. člen

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

Za volitve občinskega sveta se v občini lahko oblikujejo volilne enote, ki jih
določi občinski svet z odlokom.

19. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne
enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere
je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih
delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

20. člen

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi
to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja
pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic
seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke,
predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

21. člen

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava.

22. člen

Občinski svet dela in odloča na sejah.

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno,
da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Odgovor na
postavljeno vprašanje ali dano pobudo mora biti praviloma posredovan v pisni
obliki do naslednje seje občinskega sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje,
na kateri je bilo vprašanje ali pobuda postavljeno.

Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo z gradivom županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, nadzornemu odboru občine, direktorju občinske uprave,
vodjem oddelkov občinske uprave, predlagatelju posamezne zadeve, ki je na
dnevnem redu seje, predstavnikom političnih strank, predsednikom svetov
krajevnih skupnosti, upravni enoti, izpostavi geodetske uprave, in sredstvom
javnega obveščanja.

Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko sklene, da se javnost
izključi.

23. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov razen, če zakon
določa drugačno večino.

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in občinska uprava o svojem delu oziroma o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

24. člen

Članu občinskega sveta preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta,

- če odstopi.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.

Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega
sveta na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se
upoštevajo določbe zakona.

3.2.1. Komisije in odbori občinskega sveta

25. člen

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa.

Komisije štejejo tri do pet članov, razen komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, odbori pa pet do sedem članov.2

Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta, naloge in način
dela stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju, s katerim določi tudi naloge oziroma delovno področje.

26. člen

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega
sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

27. člen

Delo komisije ali odbora občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. Predsednika imenujejo člani komisije ali odbora izmed sebe z večino
glasov vseh članov komisije ali odbora občinskega sveta.

Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

28. člen

Občinski svet ima dve stalni komisiji:

- komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in

- komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta.

Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na
svoji prvi seji izmed članov občinskega sveta in ima sedem3 članov.

29. člen

Občinski svet ima enajst stalnih odborov:

- odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo,

- odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,

- odbor za varstvo in urejanje okolja,

- odbor za otroško varstvo in šolstvo,

- odbor za zdravstveno varstvo in socialo,

- odbor za kulturo in šport,

- odbor za kmetijstvo,

- odbor za malo gospodarstvo,

- odbor za finance in proračun,

- odbor za vloge in pritožbe,

- odbor za priznanja.

30. člen

Člane komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in
odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih
občanov, vendar največ polovico članov.

Kandidate za člane komisij in odborov občinskega sveta lahko predlagajo člani
občinskega sveta, politične stranke in občani.

Predloge kandidatov za člane zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter občinskemu svetu pripravi predlog za imenovanje članov.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

31. člen

Člani komisij in odborov občinskega sveta so imenovani na podlagi zaprte liste
kandidatov z večino navzočih članov občinskega sveta.

Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo
člani komisije ali odbora posamično.

Če na ta način niso imenovani vsi člani komisije ali odbora občinskega sveta,
lahko občinski svet namesto kandidatov, ki niso dobili potrebne večine glasov,
predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
občinskega sveta.

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
komisije ali odbora občinskega sveta, se glasovanje ponovi na naslednji seji
občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora občinskega sveta.

32. člen

Predlog za razrešitev predsednika, posameznega člana ter komisije ali odbora v
celoti lahko podajo člani občinskega sveta ali delovno telo. Predlog za
razrešitev obravnava komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. O
razrešitvi odloči občinski svet z večino glasov navzočih članov občinskega
sveta.

Delovno telo občinskega sveta je razrešeno, če občinski svet obenem z večino
glasov navzočih članov občinskega sveta imenuje novo delovno telo občinskega
sveta.

Občinski svet imenuje novo komisijo ali odbor tudi v primeru, če so tri seje
komisije ali odbora občinskega sveta zaporedoma nesklepčne.

3.2.2. Druga delovna telesa in drugi4 organi občine

33. člen

Občinski svet lahko imenuje za pomoč pri delu organov občinske uprave tudi druga
delovna telesa.

Občinski svet imenuje organe javnih podjetij in javnih zavodov ter skladov,
katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, na podlagi odloka.

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v
skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

34. člen

Kandidate za člane drugih delovnih teles in organov lahko predlagajo člani
občinskega sveta, politične stranke in občani.

Predloge kandidatov za člane zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter občinskemu svetu pripravi predlog za imenovanje članov.

Glede imenovanja in razrešitve članov drugih delovnih teles in organov se
smiselno uporabljajo določbe za imenovanje članov komisij in odborov občinskega
sveta.

3.3. Župan

35. člen

Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po
izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije
o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora
nastopiti mandat novoizvoljeni župan.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan seznaniti občinski svet.

36. člen

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana,
članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon.

37. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

Poleg tega župan:

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna,

- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine v skladu s sprejetim proračunom za tekoče leto,

- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine ter njihovih
sprememb, dopolnitev in popravkov,

- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organov
občinske uprave

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v
občinski upravi ter lahko pooblašča direktorja občinske uprave občine za te
naloge,

- odloča o disciplinski odgovornosti zaposlenih v občinski upravi,

- določi plačo zaposlenim v občinski upravi v skladu z zakonom, drugimi predpisi
ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi,

- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,

- izdaja sklepe, pravilnike in navodila, ki se nanašajo na izvajanje nalog
občinske uprave oziroma izhajajo iz njegovih pristojnosti,

- v skladu z zakonom odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti,

- odloča o sporih o pristojnosti med organi občinske uprave,

- občinskemu svetu predlaga imenovanje podžupana,

- ima pravico udeleževati se sej nadzornega odbora, svetov krajevnih skupnosti
delovnih teles občinskega sveta in drugih delovnih teles ter organov in na njih
razpravljati,

- opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,

- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

38. člen

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

39. člen

Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer
mora navesti razloge za zadržanje.

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme
enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma
neprimernost take odločitve.

3.3.1. Podžupan

40. člen

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.

Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih
članov z večino glasov navzočih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se na
predlog župana določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve
občinskega sveta.

V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na
predlog župana.

41. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste
naloge, za katere ga župan pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot pooblaščeni podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti
župana.

42. člen

Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru
in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon.

43. člen

Županu in podžupanu preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest
mesecev,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni
združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

- če odstopi,

- če je po odločitvi državnega zbora razrešen (določba velja samo za župana).

Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši,
vendar to ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka
tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma
podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto,
peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna
izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta, ki občinskemu svetu
posreduje predlog ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata.

Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata na seji, na kateri
je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe,
razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee
prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se
šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega
sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta se upoštevajo določbe zakona.

3.4. Nadzorni odbor

44. člen

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev proračunskih sredstev,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojem delu
oziroma ugotovitvah.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih
organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih
oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in
ocenjevanjem učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih
sredstev.

45. člen

Nadzorni odbor šteje pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.

Člani nadzornega odbora morajo znati opraviti preverjanje skladnosti poslovanja
z zakoni in drugimi predpisi, znati oblikovati jasne in strokovne ugotovitve,
mnenja, priporočila in predloge ukrepov.

Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta,
politične stranke in občani. Predloge kandidatov zbere komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskemu svetu predlaga imenovanje članov
nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan,
člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih
sredstev.

Glede imenovanja nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena
tega statuta. Glede razrešitve člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo
razlogi iz 24. člena tega statuta. O razrešitvi člana nadzornega odbora odloči
občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha
z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.

46. člen

Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira na prvi
seji, ko je navzoča večina članov.

Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve, priporočila, mnenja in poročila na
seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora z večino navzočih
članov.

Predsednika nadzornega odbora imenujejo in razrešijo člani nadzornega odbora
izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Predsednik
nadzornega odbora zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge
pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke
nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč. Predsednik lahko za
opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti
pooblasti drugega člana nadzornega odbora.

47. člen

Naloge in pristojnosti nadzornega odbora so:

- preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja
javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta;

- preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in z odločitvami
občinskega sveta;

- preverjanje skladnosti finančnih načrtov krajevnih skupnosti ter uporabnikov
proračunskih sredstev;

- preverjanje pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja
občinskega proračuna;

- preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.

Občinski svet in župan lahko predlagata nadzornemu odboru, da poda svoje mnenje
o določeni stvari, ali da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor sprejme letni program dela in z njim seznani občinski svet in
župana.

48. člen

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine,
ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov
predlog ne zahteva nadzorni odbor.

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega
odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov
ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v roku 15 dni
obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

49. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih
ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno, pri tem pa mora spoštovati
pravice strank. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke
ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto
posameznikov.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s
priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova
priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Nadzorni odbor ima pravico biti sproti obveščen o aktih in sklepih občinskega
sveta.

50. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan
in občinska uprava.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan.

51. člen

Nadzorni odbor ima svoj poslovnik, s katerim se določi organizacija dela,
pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo
izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja,
dokumentacija oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora. S poslovnikom se
določi tudi priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje
evidenc in dokumentacije.

4. OBČINSKA UPRAVA

52. člen

Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih z
odlokom ustanovi občinski svet na predlog župana ter določi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan v aktu o
sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.

O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
odloča župan.

Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom,
drugimi predpisi ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi,
določi župan.

53. člen

Občinska uprava v okviru pravic in dolžnosti občine izvaja zakone, odloke ter
druge splošne in posamične akte, odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, pripravlja predloge
splošnih in posamičnih aktov občine ter opravlja strokovna in administrativna
dela za občinski svet, župana, nadzorni odbor, komisije in odbore občinskega
sveta ter druga delovna telesa.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter
zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

Občinska uprava je glede izvrševanja odločitev občinskega sveta odgovorna
občinskemu svetu, v zadevah, ki jih nanjo prenese država pa tudi pristojnemu
ministrstvu.

54. člen

Za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti se lahko v okviru občinske
uprave ustanovi občinska inšpekcija.

55. člen

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi
direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov
poslovanja.

Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti direktor
za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere
imenuje in razrešuje župan.

Direktor je za delo občinske uprave odgovoren županu.

56. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter
o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska
uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno.

Občani se lahko z vlogami obračajo na katerikoli organ občine, ki jim mora
odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.

57. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave,
ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje
v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

58. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna
oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko
strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu z zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v
enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno
izobrazbo.

Upravne naloge občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, višji
upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

Administrativna dela v občinski upravi lahko opravljajo delavci s srednjo
strokovno izobrazbo.

59. člen

O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh, ki jih v zadevah iz
prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom.

60. člen

O izločitvi vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega
v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje
notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
o stvari tudi odloči, če je vodja notranje organizacijske enote občinske uprave
ali zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi župana ali direktorja občinske uprave odloča občinski svet, ki v
primeru izločitve o stvari tudi odloči.

O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

4.1. Zaščita in reševanje

61. člen

Organi občine določijo svojo organizacijo in način dela v vojni tako, da
zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.

Župan sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski svet ne more sestati, in
jih predloži v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

62. člen

Občini lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravlja določene naloge v zvezi z
izvajanjem civilne obrambe.

Župan predlaga pristojnemu organu, da se na delovno dolžnost razporedijo
občinski delavci, potrebni za delo v vojni.

Župan lahko predlaga pristojnemu organu razporeditev občanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

63. člen

Občina v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti, ki jih nalaga
zakon, na svojem območju organizira in zagotavlja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami.

Občina lahko pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
sodeluje z drugimi občinami.

64. člen

Za organizacijo in izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami skrbi župan.

Župan sprejema načrte zaščite in reševanja, skrbi za organizacijo in izvajanje
ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, za
zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
ter za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih
zaščitnih ukrepih.

Za operativno - strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah imenuje župan poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in
krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite.

65. člen

Občina organizira izobraževanje in usposabljanje prebivalcev za osebno in
vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.

66. člen

Sredstva za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami zagotavlja občina v proračunu.

5. KRAJEVNE SKUPNOSTI

67. člen

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, v
katere so organizirani prebivalci občine.

Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko,
upravno - gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana, in kjer so
podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih
interesov in potreb občanov.

Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko - finančnem in pravnem smislu.

68. člen

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ali najmanj deset odstotkov volivcev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo.

Pred ustanovitvijo, ukinitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega
območja se na zboru občanov ugotovi interes prebivalcev posameznih območij v
občini, kjer naj bi bila ustanovljena ali ukinjena krajevna skupnost ali
spremenjeno njeno območje. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga
razpiše občinski svet za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila
krajevna skupnost oziroma spremenilo njeno območje. Ugotavljanje interesa se
nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni
njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali
spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta
krajevne skupnosti.

69. člen

Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k
sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v
krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči
večina volivcev, ki so glasovali, in če tudi preostali del krajevne skupnosti
izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.

Pred izločitvijo in priključitvijo iz prvega odstavka tega člena morajo krajevne
skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.

70. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Krajevna skupnost kot pravna
oseba nastopa v pravnem prometu v okviru nalog določenih s tem statutom ali
odlokom, sprejetim na podlagi določb tega statuta.

Krajevno skupnost in svet krajevne skupnosti zastopa in predstavlja predsednik
sveta krajevne skupnosti.

71. člen

Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva in pravice.

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.

72. člen

Krajevna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno
nanašajo na njene prebivalce in ki so ji prenesene v izvajanje s statutom občine
oziroma z odloki.

Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva iz proračuna občine.

Krajevna skupnost praviloma samostojno:

- skrbi za urejenost pokopališč in organizira pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,

- na svojem območju opravlja zimsko službo,

- skrbi za vzdrževanje javnih poti,

- upravlja z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v
uporabo,

- sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem območju,

- pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju
ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma sodeluje pri takih
prireditvah, kadar je organizator občina,

- opravlja druge zadeve krajevnega značaja.

73. člen

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.

Kriterije in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz
proračuna občine določi občinski svet ob sprejemu proračuna za tekoče leto na
predlog župana in sveta krajevnih skupnosti.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem
načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. Občina ne prevzema finančnih
obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta krajevne skupnosti.

74. člen

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta,
njene pravice in obveznosti preidejo na nove krajevne skupnosti z lastnostjo
pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo iz prejšnjih
krajevnih skupnosti, če pa se nove pravne osebe ne ustanovijo, preidejo pravice
in obveznosti na občino.

75. člen

V okviru nadzora ima član nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor za to
pooblasti, kakor tudi izvedenec, ki ima pooblastilo nadzornega odbora, pravico
vpogleda v celotno finančno in drugo dokumentacijo krajevne skupnosti.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi nezakonito, nenamensko ali nesmotrno porabo
ali pridobivanje sredstev v krajevni skupnosti, lahko občinski svet med
proračunskim letom ustavi financiranje krajevne skupnosti iz občinskega
proračuna, dokler nepravilnosti v poslovanju krajevne skupnosti niso
odpravljene.

76. člen

Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način
financiranja ter načela za organiziranost in delovanje organov krajevne
skupnosti.

Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.

77. člen

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem
na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne
volitve v občinski svet. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom, s
katerim na podlagi sklepov svetov krajevnih skupnosti določi tudi volilne enote
za volitve v svet krajevne skupnosti.

Člani sveta krajevne skupnosti se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov
sveta krajevne skupnosti se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta
krajevne skupnosti, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta krajevne
skupnosti.

Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana,
podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo prenehanje mandata članu občinskega
sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne
skupnosti.

78. člen

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan. Svet krajevne skupnosti se
konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta
krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.

Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat letno oziroma
po potrebi. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva
najmanj četrtina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet, župan ali
nadzorni odbor.

Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega
sveta.

79. člen

Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik.

Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri
njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge, za katere ga zadolži
predsednik.

80. člen

Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se
nanašajo na krajevno skupnost.

Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost,
pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.

Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji sveta krajevne skupnosti
brez pravice glasovanja.

Odločitve sveta krajevne skupnosti v zvezi s pravnim prometom nepremičnega
premoženja krajevne skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.

81. člen

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi:

- obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

- daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,

- sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti.

Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za
izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali
občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno.

Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
občanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora občanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

82. člen

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da
svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog
krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

5.1. Svet krajevnih skupnosti

83. člen

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ.

Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.

Člani sveta krajevnih skupnosti so predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Svet
krajevnih skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo sveta krajevnih skupnosti skliče župan občine, ki do imenovanja
predsednika sveta krajevnih skupnosti tudi vodi sejo.

Svet krajevnih skupnosti izmed sebe imenuje predsednika z večino glasov navzočih
in določi način nadaljnjega dela.

84. člen

Svet krajevnih skupnostih sprejema svoje predloge in mnenja z večino glasov
navzočih članov.

Seje sklicuje predsednik sveta krajevnih skupnosti na predlog predsednikov
svetov krajevnih skupnosti, na predlog župana ali občinskega sveta.

Strokovno in administrativno delo za potrebe sveta krajevnih skupnosti opravlja
občinska uprava.

85. člen

Svet krajevnih skupnosti daje predloge in mnenja občinskemu svetu, županu,
nadzornemu odboru in odborom občinskega sveta o vseh zadevah iz njihove
pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o
zadevah, ki se nanašajo na proračun občine, na razvoj občine in na prostorsko
ureditev občine.

Predlogi in mnenja sveta krajevnih skupnosti morajo biti dostavljeni naslovniku
iz prvega odstavka tega člena v pisni obliki najkasneje dva dni pred obravnavano
zadevo.

6. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV  PRI ODLOČANJU V OBČINI

86. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov,
referendum in ljudska iniciativa.

6.1. Zbor občanov

87. člen

Zbor občanov sestavljajo občani, ki imajo na območju, za katerega se sklicuje
zbor, volilno pravico.

Občani na zboru občanov lahko:

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali
sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij,

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij,
imen naselij ter imen ulic,

- dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere
je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski
organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati ter jih
pri izvajanju svojih nalog upoštevati v okviru možnosti.

88. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti,
za posamezno naselje ali zaselek.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta krajevnih skupnosti ali na pobudo petih odstotkov volivcev v občini ali
njenem posameznem delu.

Zbor občanov v krajevni skupnosti skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na
pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo petih odstotkov volivcev v
krajevni skupnosti.

Stroške izvedbe zbora občanov krije sklicatelj.

89. člen

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor občanov obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca,
datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan oziroma
predsednik sveta krajevne skupnosti lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan oziroma
predsednik sveta krajevne skupnosti skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih
dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora
občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

90. člen

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma predsednik
sveta krajevne skupnosti.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica navzočih volivcev.

Po preteku dvajsetih minut od sklica zbora občanov lahko le - ta sprejme
priporočila tudi ob manjši udeležbi.

Delavec občinske uprave, ki ga določi župan, oziroma tajnik sveta krajevne
skupnosti, na zboru občanov ugotovi sklepčnost zbora občanov, izid glasovanja za
njegove odločitve ter vodi zapisnik. Z zapisnikom zbora občanov se seznani
občinski svet oziroma svet krajevne skupnosti.

91. člen

Zbor občanov se lahko s sklepom odloči, da bo o določeni stvari glasoval tajno.

Za izvedbo tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo določbe poslovnika
občinskega sveta, ki se nanašajo na tajno glasovanje.

6.2. Referendum o splošnem aktu občine

92. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu
občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. O predlogu za razpis referenduma
odloči občinski svet.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

93. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

94. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali
zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt
ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Občinski svet mora biti seznanjen z odločitvijo volivcev na referendumu.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen
ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, da
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, uskladi z na referendumu
izraženo voljo volivcev.

Referendumska odločitev volivcev zavezuje občinski svet do konca njegovega
mandata.

95. člen

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta
s podpisi najmanj tristotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine
ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis
referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno
seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda
ni bila vložena. Župan o tem obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

96. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu
ali z osebnim podpisovanjem.

O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama
ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov.

Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice, kateri overi tudi podpise volivcev na seznamu.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če je skladno s tem
členom vložena pri občinskem svetu in županu, in jo je s svojim podpisom podprlo
zadostno število volivcev.

97. člen

Občinski svet razpiše referendum najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni
akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo,
besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu
tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Akt o razpisu referenduma se najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.

98. člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali.

99. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodi in izvaja občinska volilna komisija.

O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo
določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za
objavo splošnih aktov občine.

6.3. Svetovalni referendum

100. člen

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov
volivcev v občini.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Svetovalni referendum vodi in izvaja občinska volilna komisija.

6.4. Drugi referendumi

101. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta,
če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Referendum o uvedbi samoprispevka na območju občine razpiše občinski svet,
referendum o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti pa razpiše svet
krajevne skupnosti.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh
volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

Referendum o uvedbi samoprispevka vodi in izvaja glede na to, kdo ga je
razpisal, občinska volilna komisija oziroma volilna komisija krajevne skupnosti.

Stroške izvedbe referenduma o uvedbi samoprispevka krije glede na to, kdo ga
razpiše, občina oziroma krajevna skupnost.

6.5. Ljudska iniciativa

102. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma
drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti v enem oziroma najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene
zahteve.

7. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

103. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb,
za katere je tako določeno z zakonom.

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

- neposredno v okviru občinske uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij,

- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.

104. člen

Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja in ustanavlja javne
službe za:

- oskrbo s pitno vodo,

- ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

- javno snago in čiščenje javnih površin,

- urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka,

- oskrbo s plinom,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

- gasilstvo,

- in na drugih področjih, če tako določa zakon.

105. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb tudi za:

- javno razsvetljavo,

- plakatiranje in okraševanje naselij,

- urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

- vzdrževanje in urejanje občinskih cest,

- deratizacijo in dezinfekcijo,

- druga področja določena v tem statutu.

106. člen

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti:

- osnovnošolsko izobraževanje,

- predšolska vzgoja in varstvo otrok,

- osnovno zdravstvo in lekarna,

- osebna pomoč družini.

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

107. člen

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

108. člen

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom, v katerem določi način
izvajanja javne službe ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

109. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine,
denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja odloča župan v skladu s sprejetim proračunom za tekoče leto.

Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan
preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava
nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo
in zamenjavo državnega premoženja.

110. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom.

111. člen

Prihodki občine za financiranje porabe so:

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitke od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- upravne takse,

- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z
zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini
določeni z zakonom.

112. člen

Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:

- davek od premoženja,

- dohodki od premoženja,

- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

- krajevne turistične takse,

- komunalne takse,

- pristojbine,

- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

- odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

- prihodki uprave,

- drugi prihodki.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu
o njihovi uvedbi.

113. člen

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu občine.

Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi
prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.

V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine
ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.

Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z večino navzočih članov
občinskega sveta.

114. člen

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov,
taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in
razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. V bilanco prihodkov
in odhodkov se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

115. člen

Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva kot
nerazporejeni del prihodkov za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče
predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.

O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.

116. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev,
ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

117. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna, po njegovem pooblastilu pa tudi direktor občinske uprave. Odredba se
izda na podlagi predhodno ugotovljene in potrjene upravičenosti izplačila.

118. člen

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih
namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in
drugih namenih.

119. člen

Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.

Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.

V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

Občinski svet na predlog župana sprejme sklep o začasnem financiranju
proračunskih potreb, ki se objavi v uradnem glasilu.

120. člen

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati,
lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi
plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo,
ali prerazporedi proračunska sredstva znotraj posameznega namena.

121. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna
ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva
rezerve občine ali najame posojilo največ v višini 5% sprejetega proračuna, ki
mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan.

122. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz
bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini
0,5% prihodkov.

Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31.
decembra tekočega leta.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

123. člen

Rezerva se uporablja:

- za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic
naravnih in drugih nesreč kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne
oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni
in rastlinski škodljivci;

- za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

- za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo
praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena
v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.

124. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet
zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki,
predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.

Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do
konca marca tekočega leta.

Zaključni račun proračuna sprejme občinski svet z večino navzočih članov
občinskega sveta.

125. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski
svet.

Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob
predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del
pogodbe o zadolževanju. Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10%
realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice
in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih
prihodkov.

Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži za financiranje
stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v
obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če
odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3%
realiziranih prihodkov.

126. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg
možnega zadolževanja občine. O soglasju odloča občinski svet.

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov
v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega
zadolževanja občine. O dajanju poroštev odloči občinski svet.

127. člen

Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine.

Delo finančne službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.

128. člen

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

9.1. Splošni akti občine

129. člen

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila.

Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih
aktov.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

130. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

131. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka,5 se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

132. člen

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom.

Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov občine se določi v
poslovniku občinskega sveta.

133. člen

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah.

134. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja.

135. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka.

136. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu
- Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno.

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet.

9.2. Posamični akti občine

137. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

138. člen

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem
sporu pristojno sodišče.

10. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA ORGANOV OBČINE

139. člen

Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih
aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov
občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč
organom občin.

11. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

140. člen

Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost -
pokrajino - zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino vseh članov občinskega sveta.

O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi
občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina
volivcev, ki so glasovali.

S statutarnim aktom o vključitvi občine v pokrajino, ki ga sprejme občinski
svet, se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S
potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske
pristojnosti pokrajine.

141. člen

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina
poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in
opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina
navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava
med občinami in ugotovi njihova volja.

12. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE  IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

142. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine
posega v njene pravice.

143. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki
so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

144. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

145. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

146. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

147. člen

Z uveljavitvijo prečiščenega besedila statuta ostajajo v veljavi vsi akti
občine, kolikor niso v nasprotju z veljavno zakonodajo in tem statutom.

148. člen

Do sprejetja odloka o prazniku Občine Sevnica je praznik Občine Sevnica 12.
november.

149. člen

Z dnem, ko začne veljati prečiščeno besedilo statuta Občine Sevnica, preneha
veljati statut Občine Sevnica (Uradni list RS, 23/95, 50/98 in 65/98).

150. člen

Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.







1 izraz "odtujitvi" smo nadomestili z izrazom "odsvojitvi" - podlaga 51. člen
ZLS; pravno je usklajeno;

2 število članov v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
lahko tudi drugačno

3 na podlagi spremembe v drugem odstavku 25. člena in uskladitve političnih
strank, je predlagano, da se komisija poveča za dva člana

4 dodana je beseda "drugi", da ne bi prišlo do napačnega razumevanja "organov
občine", ki so po ZLS župan, občinski svet, nadzorni odbor; z izrazom "drugi
organi občine" pa so mišljeni npr. občinski štab civilne zaščite in drugi
organi, ki jih občina mora imeti na podlagi druge področne zakonodaje

5 po sedaj veljavnih statutarnih določbah sta se statut in poslovnik že
sprejemala v dvofaznem postopku pod imenoma osnutek in predlog (pri statutu je
bila potrebna še javna obravnava), sedaj predlagamo, da se tudi ta dva dokumenta
sprejemata po postopku za sprejem odloka, katerega natančno določa poslovnik