Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na podlagi 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina na 5. redni seji dne 10. 5. 1999 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Hrpelje-Kozina – v nadaljevanju: prostorske sestavine planskih aktov:
dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 14/88), usklajen 1989 (Uradne objave št. 1/89), dopolnjen 1989 (Uradne objave št. 37/89), dopolnjen 1992 (Uradne objave št. 5/92), dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 37/96), dopolnjen 1998 (Uradne objave št. 45/98) – v nadaljevanju: dolgoročni plan;
družbeni plan Občine Sežana za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/88), usklajen za področje prometa 1989 (Uradne objave št. 4/89), dopolnjen 1989 (Uradne objave št. 37/89) in 1992 (Uradne objave št. 5/92), dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 37/96), dopolnjen 1998 (Uradne objave št. 45/98) – v nadaljevanju: družbeni plan.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Hrpelje-Kozina se nanašajo na spremembo koridorja avtoceste in spremljajoče ureditve na odseku od Klanca do meje z Mestno občino Koper (km 11,500 do km 14,450 po stacionaži idejnega projekta).

Tekstualni del se ne spreminja.
Spremeni se kartografski del:
– zasnova prometnega omrežja (karta 5.3), merilo 1:25.000: spremeni se potek trase avtoceste,
– zasnova kmetijstva in gozdarstva ter zasnova naselij in območij za poselitev, (karta 2), merilo 1.25.000: spremeni se raba prostora v območju poteka trase avtoceste.

Tekstualni del odloka se dopolni s tekstom programske zasnove iz 4. člena tega odloka.
Spremeni se kartografski del: prometno omrežje (karta 5.3), merilo 1:25.000: spremeni se potek trase avtoceste.
Spremeni se kartografska dokumentacija v merilu 1:5000: spremeni se namenska raba prostora na območju poteka avtoceste in deviacij obstoječih cest na listih Kozina (KO) 12, 13 in 22.
Nova sestavina je kartografski del programske zasnove, ki vsebuje:
– list 1: situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja, merilo 1:2880,
– list 2: namenska raba prostora ter usmeritve za oblikovanje prostora in varovanje okolja, merilo 1:5000,
– list 3: komunalna in energetska infrastruktura, merilo 1:5000.

Območje po parcelnih številkah
Ureditveno območje avtoceste obsega območje avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami: deviacije cest in poti, viadukt in nadvoz, območje vodnogospodarskih ureditev, območje vzhodnega portala predora, območje ureditve obcestnega prostora vključno z rekultivacijo zemljišč ter območje za ureditev infrastrukturnih objektov in naprav.
Ureditveno območje avtoceste obsega naslednje parcele:
k.o.: Prešnica
3631, 3632, 3633, 3634, 3638/1, 3638/2, 3641/1, 3641/2, 3643/1, 3643/2, 3644, 3645, 3646, 3647, 3648, 3649, 3650, 3651/1, 3651/2, 3653/1, 3654/1, 3655/1, 3656/1, 4572/2
k.o.: Ocizla
454/1, 454/2, 455/1, 455/2, 456/2, 554, 556/1, 556/2, 557, 558, 559, 560/1, 560/2, 561, 562/1, 568/1, 568/2, 569/1, 569/2, 570, 571, 572, 578/1, 580/1, 584, 588, 589, 590, 591/1, 591/2, 592, 593, 594, 595, 596/1, 596/2, 597, 600, 601/2, 602, 603/1, 603/2, 603/3, 605/1, 605/2, 605/3, 605/4, 605/5, 605/6, 606/1, 606/2, 607, 608/1, 608/2, 608/3, 609/4, 609/5, 609/6, 618/1, 618/2, 618/3, 618/4, 618/7, 653/2, 654, 658/2, 667, 668, 686/2, 686/3, 1977, 1978, 1980/4, 1980/5, 1980/6, 1986/1, 1986/2, 1987, 1988, 1989, 1998, 1999, 2002, 2004, 2006, 2008, 2009, 2013, 2014, 2015, 2016/1, 2016/2, 2016/3, 2018, 2019, 2020, 2021, 2024, 2025, 2033/6, 2033/7, 2034, 2035, 2036, 2037, 2041, 2042/1, 2042/2, 2043/1, 2043/2, 2043/3, 2043/4, 2045, 2046, 2047/1, 2047/2, 2048, 2049, 2050, 2051, 2052, 2053/1, 2053/2, 2054, 2055, 2056, 2057, 2058, 2060/1, 2060/2, 2062, 2063, 2064, 2065/1, 2065/2, 2066/1, 2066/2, 2067/1, 2067/2, 2070, 2071, 2072, 2073, 2074, 2075, 2076, 2077, 2079, 2080/1, 2080/2, 2081/1, 2081/2, 2081/3, 2082, 2083, 2084, 2085, 2086, 2087/1, 2087/2, 2088/2, 2094, 2095, 2096, 2098/1, 2098/2, 2099, 2139/1, 2139/2, 2141/1, 2141/2, 2141/3, 2142, 2143, 2145/1, 2145/2, 2146, 2147, 2148, 2150, 2151, 2152, 2153, 2154, 2155, 2156, 2159, 2160, 2161, 2162, 2232, 2233, 2398/1, 2398/9, 3300/5, 3303/1, 3304/1, 3304/2, 3305/1, 3305/2, 3306/2, 3307/1, 3307/3, 3307/4, 3308/1, 3308/2, 3308/3, 3308/4, 3308/5, 3308/9, 3309/1, 3309/2, 3309/3, 3310/1, 3310/2, 3310/3, 3310/4, 3310/5, 3310/6, 3310/7, 3310/9, 3310/14, 3310/15, 3310/16, 3310/18, 3310/19, 3310/41, 3310/43, 3311/3, 3323/2, 3323/3, 3324/1, 3324/3, 3325/1, 3325/2, 3326, 3327/2, 3327/4, 3330/2, 3330/3, 3331, 3333, 3335/2, 3335/3, 3336/1, 3336/2, 3336/3, 3336/5, 3336/6, 3338/1, 3339/3, 3339/4, 3339/5, 3339/6, 3339/7, 3340/3, 3340/5, 3340/7, 3340/8, 3341/5, 3342/2, 3346/3, 6087/2, 6115, 6117/8, 6146/1, 6159/1, 6159/2, 6159/3.
Prestavitve komunalnih naprav
Elektro omrežje
k.o. Ocizla
1996, 2093, 2100, 2101, 2102, 2104, 2112, 3297/1, 3299/2
Telekomunikacijsko omrežje
k.o. Ocizla
454/2, 455/1, 456/2, 580/1, 6146/1
k.o. Prešnica
3655/2, 3799/1, 3799/2
Tehnološki pogoji gradnje in omejitve
Avtocesta poteka po kraški planoti Zgornjega krasa.
Način gradnje na krasu je treba prilagoditi ranljivemu terenu ter preprečiti poškodbe kraških jam in brezen zaradi tresljajev.
Pri gradnji na krasu je pričakovati odpiranje še neznanih kraških jam in brezen. Ukrepe za zavarovanje določi Inštitut za raziskavo Krasa.
Trasa poteka v bližini IV. varstvenega pasu rižanskega vodovoda.
Zaradi nezadostnega poznavanja kraškega podzemlja je pri gradnji treba upoštevati vse zaščitne ukrepe, ki veljajo za gradnjo v vodovarstvenih območjih.
Zaradi vpliva vetra na prometno varnost je na vetru izpostavljenih območjih potrebna ponovna zasaditev in dosaditev izsekanih varovalnih gozdov.
Gradbišče avtoceste je treba organizirati tako, da bodo prevozi v največji možni meri potekali po trasi avtoceste.
Opis posega in prostorska organizacija
Programska zasnova za avtocestni odsek Klanec– Srmin obravnava območje avtocestnega odseka na poteku v območju Občine Hrpelje-Kozina od km 11,500 do km 14,450. Od km 13,360 da konca odseka na območju Občine Hrpelje-Kozina poteka trasa v predoru.
Odsek avtoceste na območju Občine Hrpelje-Kozina je dolg 2,95 km, od tega je 1,09 km v predoru.
V programski zasnovi upoštevana trasa avtoceste je kombinacija variant DII/2 (Klanec–Črni Kal in DII/2T (Črni Kal–Srmin).
Začetna točka odseka je km 11,50, kjer se konča odsek avtoceste Kozina–Klanec. Trasa poteka v koridorju glavne ceste G1-10, jo preči z nadvozom, poteka severno od naselja Petrije, Petrijsko valo preči z viaduktom, hrib Brgodec pa v ukopu. V ukopu poteka vse do vstopa v predor.
Na odseku avtoceste na območju Občine Hrpelje-Kozina ni priključkov in spremljajočih objektov.
Sedanja glavna cesta G1-10 ostane v celoti v rabi za kasnejši vzporedni promet.
Vse ceste in poti, ki jih prekine avtocesta se nadomestijo z novimi povezavami tako, da je omogočen dovoz do vseh območij, objektov in parcel.
Namenska raba površin
Ureditveno območje avtoceste je določeno z upoštevanjem velikosti zemljišča, ki omogoča vse načrtovane ureditve, organizacijo gradbišča, večje preoblikovanje terena in druge ureditve pri izvedbi zahtevnih posegov in objektov.
Poseg v prostor za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev obsega približno 17 ha zemljišč, ki so določena v območju kompleksnega urejanja (ureditveno območje avtoceste).
Poseg v kmetijska in gozdna zemljišča obsega:
– 13 ha kmetijskih zemljišč, od tega 6 ha na 1. območje kmetijskih zemljišč,
– 4 ha gozdnih zemljišč s pretežno varovalno funkcijo.
Trasa poteka izven območij poselitve.
Po zaključeni gradnji avtoceste in sanaciji poškodovanih zemljišč se območje avtoceste razmeji na površine izključne rabe avtoceste in površine, kjer je mogoča tudi druga raba prostora pod določenimi pogoji ter vzdrževanje infrastrukturnih vodov. Izvede se nova parcelacija.
V območju izključne rabe avtoceste je največji del površin namenjen telesu avtoceste, kar vključuje površine usekov in nasipov. Manjši del območja zasedajo ureditve za zbiranje in prečiščevanja meteornih voda z avtoceste, deviacije sedanjih cest in poti, prestavitve infrastrukturnih vodov.
Ostalo območje, ki se po zaključeni gradnji avtoceste izloči iz ureditvenega območja avtoceste je dolžan investitor sanirati in rekultivirati. Rekultivirana poškodovana kmetijska in gozdna zemljišča bodo pretežno ostala v dosedanji rabi.
Infrastrukturna oprema v območju kompleksnega urejanja
Vsa meteorna voda s cestišča avtoceste in pralna voda iz predora se zbira v ustrezno dimenzionirano kanalizacijo do objektov za prečiščevanje.
Za oskrbo avtoceste z električno energijo se zgradi transformatorska postaja, ki bo povezana z obstoječim električnim omrežjem.
Oskrba predora z vodo za požarno varnost se zagotovi iz novega rezervoarja.
Na celotni trasi AC je potrebna ureditev kabelske kanalizacije za klic v sili.
Prestavitev infrastrukturnih vodov zaradi gradnje avtoceste
Zaradi gradnje AC in drugih ureditev so potrebne prestavitve infrastrukturnih vodov oziroma ureditve križanj:
Trasa avtoceste in deviacije križajo več visokonapetostnih (110 kV) in srednje napetostnih (35 kV in 10/20/ kV) in nizkonapetostnih elektičnih vodov.
Trasa avtoceste in deviacije križajo več telekomunikacijskih vodov.
Vsa križanja in prestavitve je potrebno izvesti skladno s predpisi in pogoji upravljalcev infrastrukturnih omrežij.
Usmeritve za arhitekturno in krajinsko oblikovanje avtoceste
Odbojne ograje
Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75m, ločilni pas je zatravljen in/ali zasajen z grmovnicami.
Objekti na avtocesti
Vsi objekti na avtocesti morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni s krajinsko podobo prostora; s posebno pozornostjo je treba načrtovati območje portala predora Kastelec.
Oblikovanje reliefa
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena.
Nakloni nasipov in razprtih usekov so različni in se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1: 1,5.
Zasaditve
Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Vegetacijo se odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno.
Uporabi se zgolj avtohtono vegetacijo, razen na nekaterih območjih posebnih ureditev.
Oblikovanje gozdnega roba:
Kjer trasa preseka gozdne površine se najmanj v pasu 10m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob.
Sanacija varovalnih in zaščitnih gozdov
Predvidi se dosaditev z borom v dovolj širokem pasu za sanacijo posega. Zaščitna ograja se praviloma premakne bližje k cesti, tako da se obstoječi gozd neprekinjeno nadaljuje z novo zasaditvijo.
Ureditve ob objektih za zbiranje in prečiščevanje voda z avtoceste
Območje objektov za zbiranje in prečiščevanje voda se vključi v širši prostor s pomočjo ustreznega oblikovanja reliefa in zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in možnosti izvajanja rednih vzdrževalnih del. Pri zasnovi zasaditve se uporabi obstoječe sklope vegetacije tako da se zmanjša vidno izpostavljenost objektov.
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih prvin krajine
Kraški regijski park
Območje predlaganega parka je na celotnem poteku avtoceste po teritoriji Občine Hrpelje-Kozina. Optimalna zaščita je dosežena s potekom avtoceste v predoru in načrtovanim viaduktom Smelavc. Varovanje naravnih vrednot in značilnih prvin krajine je potrebno upoštevati pri krajinski ureditvi s čim večjo rekonstrukcijo sedanjih značilnosti, rabe in vegetacijskega pokrova, kakor tudi pri vzdrževanju in izboljševanju vseh ureditev na območju avtoceste.
Prehajanje živali
Na odseku avtoceste niso potrebne posebne ureditve za prehajanje živali. Obstoječa migracijska pot divjadi ostane neprizadeta v območju poteka avtoceste v predoru. Dodatno prehodnost v prostoru omogoči viadukt Smelavc.
Podzemske jame
Če pride do odkritja novih jam med gradnjo avtoceste, je potrebno o tem takoj obvestiti pristojno službo. Potrebno je opazovanje eventuelnih sprememb v jamah ob gradnji avtoceste in posebno poostren nadzor, da se v same jame in v njihove bližine ne bi izlivale onesnažene vode ali celo izlitja delovnih strojev.
Kulturna dediščina
Avtocesta ne posega v območja kulturne dediščine.
Usmeritve za varovanje okolja
Podzemne vode
Trasa avtoceste poteka izven območja IV. varstvene cone vodnega vira Rižana.
Zaradi nezadostnega poznavanja možnih vplivov onesnaženja na ranljivem kraškem terenu je med gradnjo in obratovanjem avtoceste treba upoštevati vse ukrepe ki veljajo za območja varstva vodnih virov.
Kmetijska in gozdna zemljišča
– Poseg na celotnem poteku trase mora biti omejen na minimalno širino, ki še omogoča nemoteno gradnjo.
– Prevozi naj potekajo predvsem po trasi avtoceste.
– Po zaključeni gradnji se rekultivirajo vsa poškodovana kmetijska zemljišča in obnovijo (zaščitni) gozdovi.
Bivalno okolje
– Z vidika varstva kakovosti bivalnega okolja bo imela preusmeritev prometa z glavne ceste G1-10 pozitivne učinke na kvaliteto bivalnega okolja v naselju Petrinje.
– Za varovanje bivalnega okolja pred hrupom na podlagi izdelanega izračuna obremenitve okolja s hrupom na poteku avtoceste na območju Občine Hrpelje-Kozina niso potrebni protihrupni ukrepi.
– Z monitoringom, ki se izvaja po izgradnji ceste, se ugotovi, če so potrebni ukrepi za zaščito okolja pred hrupom.
– Trasa avtoceste je dobro prevetrena, zato na odprtih delih trase ni pričakovati koncentracije polutantov oziroma prekoračitev mejnih vrednosti onesnaženja zraka. Večje koncentracije onesnaženega zraka je pričakovati pri portalu predora Kastelec. Izračun širitve onesnaženaga zraka kaže, da v območju naselij ni pričakovati koncentracije polutantov oziroma prekoračitev mejnih vrednosti onesnaženja zraka.
Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
– Na vse obstoječe protipožarne gozdne poti, ki se presekajo z avtocesto ali deviacijami, je treba urediti ustrezne dostope.
– Zagotovljeni morajo biti dovozi za intervencijska vozila do vseh območij, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
– Upoštevajo se tudi predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
– Drugi ukrepi v zvezi z obrambo in zaščito niso potrebni.

Etape izvajanja so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja in druge deviacije,
– objekti na trasi avtoceste.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.

Vsi predvideni ukrepi se detaljno določijo v lokacijskem načrtu.
Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
Dopustna so tudi odstopanja v zvezi s posegi na parcele, ki so navedene v 4. členu tega odloka, če se pri nadaljnjem podrobnejšem projektiranju oziroma pri zakoličbi trase ugotovi, da je zaradi tehničnih in drugih upravičenih razlogov potrebno posegati na širše območje, kot je določeno v 4. členu.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po uradni objavi.