Občinski svet Občine Šentjur pri Celju je na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), na 5. redni seji dne 19. 4. 1999 sprejel

Občina Šentjur pri Celju je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno – del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Luterje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinski vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straža na Gori, Straška gorca, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar.
Sedež Občine Šentjur pri Celju je v Šentjurju, Mestni trg 10.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

Na območju Občine Šentjur pri Celju so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Šentjur pri Celju so določeni s tem statutom in posameznimi odloki občine.

Občina Šentjur pri Celju (v nadaljevanju: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom.

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
Občani lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Občina ima naslednje simbole:
– grb je v obliki ščita, podlage cinober rdeče barve, na katerem je stiliziran lik konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik je kadmijevo rumene – zlate barve, konj belo srebrne, zmaj pa kromoksid zelene barve.
– zastava je pravokotne oblike, razdeljena na štiri enako velike dele, od katerih je zgornji levi del cinober rdeče barve, spodnji desni del kromoksid zelene barve, ostala dva dela pa sta bela; v sredini je grb v barvah in oblikah navedenih v prejšnjem odstavku;
– himna občine je B. Ipavca “Domovini”.
Praznik občine je 24. september. To je dan, ko je Šentjur leta 1539 dobil trške pravice.
Pečat Občine Šentjur pri Celju je v obliki kroga, ki ima v zgornji krožnici napis OBČINA, v spodnjem delu krožnice napis ŠENTJUR PRI CELJU, v sredini pa simbol – grb občine.

Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne lahko občinski svet podeli priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne občane občine.
Pogoji, postopek in pravice, povezane s podelitvijo priznanj in imenovanje za častnega občana se opredelijo z odlokom.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo področje iz prejšnje alinee, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja v tej točki navedene dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Izdeluje obrambne dokumente, v katerih:
– določa organizacijo in način dela v vojnem stanju, tako da zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstva prenesejo na občino,
– zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni.
13. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– pokopališko, pogrebno in mrliško ogledno službo in ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina opravlja tudi statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. V zvezi s tem, na podlagi pisne zahteve, od upravljalcev zbirk podatkov, pridobiva statistične in evidenčne podatke o osebah, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju občine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje v občini, podatke o fizičnih osebah, ki imajo na območju občine nepremičnine in podatke o prostoru.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov in vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne in zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška in uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Organi občine delajo na sejah.
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, so občinski organi sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina članov organa občine, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, če ni v tem statutu ali zakonu drugače določeno.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini, s pristojnostjo, kot jo določa zakon in ta statut.
Občinski svet ima šestindvajset članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti predvsem:
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– odloča o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov,
– ustanavlja delovna telesa občinskega sveta, določa njihovo delovno področje ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– oblikuje volilne enote v občini,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave, glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor o tem v skladu s tem statutom ali odlokom ne odloča župan,
– na predlog župana sprejema organizacijo delovnega področja občinske uprave,
– razpisuje referendum na svojem območju,
– daje pobudo za sklic zborov občanov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače in dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– v skladu z zakonom ustanavlja sklade, če so zagotovljena sredstva za njihovo delovanje,
– sprejema program opremljanja stavbnih zemljišč v občini za obdobje enega leta in letni plan prodaje in nakupa stavbnih zemljišč,
– določa pogoje in postopek za dodelitev koncesije, če ta ni določen že s področnim zakonom,
– določa cene komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– daje soglasje k cenam storitev podjetij, katerih ustanovitelj ali večinski lastnik je občina,
– daje soglasja k imenovanjem ravnateljem osnovnih šol, VVO ter direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina ter imenuje predstavnike ustanovitelja v svet javnega zavoda,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike v sosvetu načelnika upravne enote,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– obravnava poročila nadzornega odbora,
– ustanavlja občinske inšpekcije,
– odloča o povezovanju občine v pokrajino in druge oblike združevanja,
– odloča o izločitvi direktorja občinske uprave ali župana in v primeru izločitve direktorja občinske uprave o zadevi tudi odloči,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v Občini Šentjur pri Celju stalno prebivališče.
Za volitve članov občinskega sveta se območje občine razdeli na volilne enote. Odlok o določitvi volilnih enot sprejme občinski svet.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo skliče dotedanji župan občine in jo vodi do potrditve mandata novemu županu občine.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje.
Župan sklicuje seje občinskega sveta na lastno pobudo, v skladu z določbami tega statuta in poslovnika praviloma enkrat mesečno, mora pa jih sklicati najmanj enkrat na tri mesece.
Na pisno zahtevo najmanj sedem članov občinskega sveta je župan dolžan sklicati sejo v 7 dneh po prejemu pisne zahteve, kateri mora biti priložen dnevni red. Če župan seje ne skliče v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Seja mora biti v 15 dneh po prejemu pisne zahteve. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa se lahko dopolni še z novimi točkami.
Župan lahko za vodenje sej pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan že sklicane seje občinskega sveta ne more voditi, jo vodi podžupan oziroma eden izmed podžupanov, s tem da ima prednost podžupan, ki funkcijo opravlja poklicno. Če nobeden izmed podžupanov seje ne more voditi, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan oziroma v primeru iz drugega odstavka 20. člena s tem členom določeno število članov občinskega sveta. O sprejemu in o dopolnitvi dnevnega reda odloča občinski svet.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani občinskega sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta pošlje župan vabilo podžupanu oziroma podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave in delavcem občinske uprave, katerih navzočnost je zaradi nemotenega poteka dela občinskega sveta potrebna. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.

Seje občinskega sveta so javne.
Občinski svet lahko sklene, da se javnost izključi, če obravnava zadeve, ki terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne in zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje, če je tako določeno z zakonom ali tako sklene občinski svet. Predlog za tajno glasovanje mora podati najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

Občinski svet s poslovnikom podrobneje uredi način svojega dela in način dela delovnih teles občinskega sveta, postopek odločanja občinskega sveta ter razmerja do drugih občinskih organov.
Občinski svet sprejema poslovnik z 2/3 večino navzočih članov.

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima toliko članov, kot je vsakokratno število političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu. Člani komisije se imenujejo izmed članov občinskega sveta. Vsaka politična stranka in lista zastopana v občinskem svetu ima v sestavu komisije enega člana.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– opravlja naloge komisije iz 4. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92),
– obravnava druga vprašanja in opravlja druge naloge, ki jih določi občinski svet.

Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za proračun in občinsko premoženje,
– odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarske dejavnosti,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za šport, kulturo in problemanitiko mladih,
– odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja
– odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– komisija za normativne akte,
– komisija za vloge in pritožbe.
Delovno področje delovnih teles občinskega sveta iz prejšnjega odstavka določa poslovnik občinskega sveta.
Stalna delovna telesa občinskega sveta imajo toliko članov, kolikor je vsakokratno število političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu. Vsaka politična stranka in lista zastopana v občinskem svetu ima v sestavu delovnega telesa enega člana.
Občinski svet lahko z odlokom ustanovi tudi druge odbore in komisije kot svoja delovna telesa in določi njihovo delovno področje.
Za odbore in komisije, ki imajo v skladu z drugimi pravnimi akti večje število članov kot je vsakokratno število članov delovnih teles po tem statutu, se število članov določi v skladu s proporcionalno zastopanostjo strank v občinskem svetu.
Proporcionalna zastopanost članov občinskega sveta, izvoljenih na listah posameznih političnih strank in drugih listah, se upošteva tudi pri vseh imenovanjih predstavnikov občinskega sveta v razne zunanje organe.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Poklicni funkcionarji morajo tri mesece po nastopu in zaključku funkcije, delavci občinske uprave pa tri mesece po volitvah, ali ob novi zaposlitvi, nadzornemu odboru predložiti seznam premoženja ter organizacijo samostojnih podjetnikov oziroma družbeniška razmerja v gospodarskih družbah. Gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, v katerih so družbeniki in lastniki občinski poklicni funkcionarji in delavci občinske uprave je prepovedano poslovati z organi in organizacijami, ki opravljajo in izvajajo dejavnost s sredstvi občinskega proračuna. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, s katerimi je prepovedano poslovanje po tej določbi, se objavijo v Uradnem listu RS, najkasneje štiri mesece po lokalnih volitvah.

Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani delovnih teles so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov.

Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo županu porabo sredstev občinskega proračuna v okviru posameznih podpostavk in morebitna odstopanja.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

Člani odborov in komisij lahko odstopijo. Odstop mora biti posredovan v pisni obliki. V primeru odstopa se izvedejo nadomestne volitve posameznega člana, v skladu z določili tega statuta in poslovnika občinskega sveta.

Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun občine ter odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna.
– skrbi in odgovarja za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije in določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organov občinske uprave,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja in o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, če njegova vrednost ne presega 5,000.000 tolarjev,
– razpisuje volitve v svete krajevnih skupnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev pa lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov.
Podžupan se lahko ob soglasju župana odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
Občinski svet na predlog župana s sklepom o imenovanju podžupana določi podžupana, ki bo opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata župana in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan, ki ga določi župan, sicer pa starejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

V primeru, da nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz njegove pristojnosti.

Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi,
– če je po odločitvi Državnega zbora Republike Slovenije razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora Republike Slovenije, je razrešen tudi podžupan.
Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
S potekom mandata članom občinskega sveta poteče mandat tudi podžupanu oziroma podžupanom.

Nadzorni odbor opravlja nadzor javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev občine in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev občine.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor občine ima toliko članov, kolikor je vsakokratno število političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh navzočih članov občinskega sveta. Vsaka politična stranka in lista, ki je zastopana v občinskem svetu, predlaga enega člana.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

V okviru izvajanja svojih pristojnosti nadzorni odbor sprejme letni program dela, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom določi občinski svet ali župan in podati mnenja.

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o uvedbi nadzora zadolži predsednik nadzornega odbora. Sklep o uvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
Uporabniki proračunskih sredstev občine so dolžni zagotoviti nadzornemu odboru neovirano izvajanje nalog v okviru njegovih pristojnosti in v tem okviru omogočiti nadzornemu odboru vpogled v obligacijske, finančne, knjigovodske in druge listine in drugo potrebno dokumentacijo, povezano z uporabo proračunskih sredstev, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico od nadzorovanih oseb zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžne dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov.
Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Za veljavno odločanje in sprejem odločitev o poročilu, priporočilih in predlogih se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki določajo veljavnost sklepanja in sprejem odločitev občinskega sveta.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah v obliki poročila. Sestavni del poročila so priporočila in predlogi porabnikom občinskih proračunskih sredstev. Poročilo s priporočili in predlogi se posreduje tudi porabnikom proračunskih sredstev. Župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih subjektov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik, s katerim podrobneje določi način in postopke svojega delovanja.

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve Republike Sovenije.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Organizacijo, delovno področje, število članov ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
Za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada se v skladu z zakonom imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada.
Občinski svet imenuje tudi svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Blagovna, ki zajema naselja Primož, Lokarje, Dole, Repno, Goričica, Zlateče, Cerovec in Proseniško.
2. Krajevna skupnost Slivnica pri Celju, ki zajema naselja Gorica pri Slivnici, Voglajna, Rakitovec, Turno, Tratna ob Voglajni, Vodice pri Slivnici, Vezovje, Bukovje pri Slivnici, Javorje, Drobinsko, Paridol, Jelce, Voduce, Slivnica, Sele.
3. Krajevna skupnost Dramlje, ki zajema naselja Dramlje, Jazbine, Svetelka, Straža na Gori, Trnovec, Laze pri Dramljah, Razbor, Pletovarje, Grušce, Šedina, Vodule, Zalog pod Uršulo, Jarmovec, Zgornje Slemene, Spodnje Slemene in Marija Dobje.
4. Krajevna skupnost Kalobje, ki zajema naselja Kalobje, Podlešje, Trno, Trška gorca, Planinca, Osredek, Jazbin vrh, Vodice in Kostrivnica.
5. Krajevna skupnost Loka pri Žusmu, ki zajema naselja Loka pri Žusmu, Dobrina in Hrastje.
6. Krajevna skupnost Planina pri Sevnici, ki zajema naselja Planina, Planinska vas, Planinski vrh, Podvine, Doropolje, Vejice, Golobinjek, Prapretno, Visoče, Podpeč nad Marofom, Šentvid, Podpeč pri Šentvidu, Podlog pod Bohorjem, Brdo, Tajhte, Loke in Hrušovje.
7. Krajevna skupnost Ponikva, ki zajema naselja Ponikva, Hotunje, Uniše, Zagaj Dolga gora, Bobovo, Ostrožno, Luterje, Slatina, Dobovec, Okrog, Boletina, Srževica, Podgaj, Ponkvica in Zgornje Selce.
8. Krajevna skupnost Prevorje, ki zajema naselja Lopaca, Dobje pri Lesičnem, Košnica, Krivica, Straška gorca in Žegar.
9. Krajevna skupnost Šentjur – mesto, ki zajema ulice Cesta Kozjanskega odreda – del (hišne številke 1–25), Ulica I. celjske čete, Na Razgled, Ulica Matije Gubca, Prešernova ulica, Ulica Tončke Čečeve, Cesta na kmetijsko šolo, Ulica Toneta Seliškarja, Ulica Blaža Kocena, Na Tičnico, Ulica Valentina Orožna, Kolodvorska ulica, Mestni trg, Drofenikova ulica, Cesta Leona Dobrotinška – del (hišne številke 1-24), Ulica Dušana Kvedra, Ulica Antona Martina Slomška, Trubarjeva ulica, Ljubljanska cesta, Pešnica, Na Lipico, Pod Rebrami, Ulica talcev, Ulica Miloša Zidanška, Ulica skladateljev Ipavcev, Ulica Pod vrbco, Svetinova ulica, Ulica Franja Malgaja, Liškova ulica, Ulica Franja Vrunča, Ulica II. bataljona, Gajstova pot, Jerinova ulica, Vrtna ulica, Cankarjeva ulica, Maistrova ulica, Romihova ulica, Cesta na Brdo, Ulica Franja Žagarja in Hruševec.
10. Krajevna skupnost Šentjur – okolica, ki zajema Cesta Kozjanskega odreda – del (hišne številke od 26 do 132), Sončna ulica, Leskovškova ulica, Cvetna ulica, Cesta pod Rifnikom, Prijateljeva ulica, Lahova ulica, Poljska ulica, Pod gozdom, Cesta na Rifnik, Delavska ulica, Črnoliška ulica, Lepa pot, Goriška ulica, Črnolica, Rifnik, Gregorčičeva ulica, Ilirska ulica, Aškerčeva ulica, Tartinijeva ulica, Cesta Leona Dobrotinška – del (hišne številke 25-30), Šibenik, Jakob pri Šentjurju, Vodruž, Sotensko pod Kalobjem, Cesta na grad, Cesta pod Resevno, Vrbno, Podgrad, Krajnčica, Kameno, Botričnica, Brezje pri Slomu, Tratna pri Grobelnem, Grobelno – del (od hišne številke 100 dalje), Stopče in Bezovje pri Šentjurju.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje.
Vsaka sprememba statuta, s katero se ustanovi krajevna skupnost, ukine krajevna skupnost ali spremeni območje krajevne skupnosti začne veljati po izteku mandata članov sveta krajevne skupnosti, na katero se sprememba statuta nanaša.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja poda zbor občanov v krajevni skupnosti ali 5% volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je predviden s tem statutom za ljudsko iniciativo. Pobudo mora občinski svet obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo območja krajevne skupnosti mora občinski svet na zboru občanov, ki se skliče na območju, na katerem naj bi se izvedla sprememba, ugotoviti voljo prebivalcev o imenu in območju krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost lahko opravlja posamezne naloge, ki se nanašajo na njene prebivalce in sicer:
– opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem nekategoriziranih cest in drugih javnih površin, katere so ji s posebnim aktom občinskega sveta prenesene v upravljanje,
– skrbi za urejenost pokopališč in organizacijo pogrebne službe na krajevno običajen način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– upravlja z lastnim premoženjem in premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, katero je s posebnim aktom občinskega sveta preneseno v njeno upravljanje,
– v skladu z veljavnimi predpisi izvaja posamezne naloge v vojni in miru na področju zaščite in reševanja občanov,
– sodeluje s pristojnimi občinskimi organi pri izvajanju nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in odloki občinskega sveta,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– pospešuje kulturne, športne, rekreativne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve,
– sodeluje pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
– skrbi za ohranitev naravnih in kulturno zgodovinskih spomenikov, tako da o njih in njihovem stanju obvešča pristojne službe,
– organizira prostovoljno delo za uresničevanje krajevnih interesov, kot so čistilne akcije in podobno,
– v skladu s predpisi občine oziroma na zahtevo njenih organov daje mnenja pred izdajo določenih posamičnih aktov o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev krajevne skupnosti,
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo pristojnemu občinskemu organu mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– daje pobude in predloge organom občine ali neposredno strokovnim službam centra za socialno delo za ukrepe pomoči socialno ogroženim osebam na svojem območju,
Naloge iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z odloki.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina za njene obveznosti odgovarja subsidiarno, razen v primerih, določenih s tem statutom.
V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na krajevno skupnost z lastnostjo pravne osebe, ki nastane z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti oziroma na občino.

Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na interese krajevne skupnosti.
Pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost ali več krajevnih skupnosti, mora občinski svet pridobiti mnenje teh krajevnih skupnosti.

Krajevne skupnosti lahko zaposlujejo delavce samo po predhodni odobritvi občinskega sveta.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. Sestavljen je teritorialno.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Način izvolitve določa zakon.
Sveti krajevnih skupnosti Blagovna, Kalobje in Loka pri Žusmu imajo devet članov, sveti krajevnih skupnosti Dramlje, Ponikva, Planina in Slivnica pri Celju imajo enajst članov, svet krajevne skupnosti Prevorje ima sedem članov, sveta krajevnih skupnosti Šentjur – mesto in Šentjur – okolica pa imata petnajst članov.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti ni združljiva s članstvom v nadzornem odboru občine.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti kot zastopnik krajevne skupnosti veljavno sklepa pravne posle, katerih vrednost je v okviru sprejetega finančnega načrta krajevne skupnosti, kot sestavnega dela proračuna občine.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne, vaške in četrtne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan in člani občinskega sveta, izvoljeni v volilni enoti, v katero spada krajevna skupnost imajo pravico biti navzoči na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uprablja ta statut in poslovnik občinskega sveta. Krajevna skupnost lahko sprejme svoj statut in poslovnik, ki pa morata biti skladna z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta. Statut in poslovnik krajevne skupnosti pričneta veljati, ko njegovo skladnost s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta potrdi občinski svet.

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
Odločitve sveta krajevne skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
V primeru, da se občina zadolži za izvedbo določene investicije, zajete v sprejetem finančnem načrtu krajevne skupnosti, se odplačevanje anuitet za ta kredit izvaja z obračunavanjem pri zagotavljanju finančnih sredstev za sprejeti finančni načrt te krajevne skupnosti s strani občine.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Ob koncu vsakega proračunskega leta mora svet krajevne skupnosti sprejeti zaključni račun in ga do 28. februarja v tekočem letu predložiti županu.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.

Zbor občanov:
– obravnava pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter daje pobude v zvezi s tem in oblikuje mnenja, obravnava predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnava pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlaga, obravnava in oblikuje stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravlja naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– daje predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnava in oblikuje mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti, mora pa ga sklicati, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma najmanj 5% volivcev v krajevni skupnosti.
Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam s podpisi volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, na podlagi katerega je moč ugotoviti ali so zahtevo podali volivci z območja krajevne skupnosti. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Če je pobudo podalo predpisano število volivcev, župan skliče zbor občanov v občini ali krajevni skupnosti v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Obvestilo o zboru občanov se objavi na krajevno običajen način.

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema odločitve, predloge, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

Na referendumu občani odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na vsebino splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občani na referendumu potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine
Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
V primeru, da je vložen predlog oziroma podana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti.
Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki mora vsebovati osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z drugim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan mora o tem nemudoma obvestiti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja odloči župan s sklepom.
Župan določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Razpis mora vsebovati vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, referendumsko območje in dan glasovanja ter določitev dneva, ki se šteje za dan razpisa.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dneva razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zoper nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva pravilno vložene zahteve.

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

Občina Šentjur pri Celju zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave, tako da se ustanovi režijski obrat,
– z ustanavljanjem javnih zavodov,
– z ustanavljanjem javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– in vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– urejanje javnih poti in površin za pešce ter zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– in na drugih področjih, če tako določa zakon.

Občina lahko določi kot gospodarske javne službe tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih in ekoloških funkcij občine.

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet.
O odtujitvi stavbnih zemljišč odloči občinski svet s sprejemom plana prodaje stavbnih zemljišč za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se nato izvedejo javni razpisi.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi in krajevne skupnosti.
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik).

Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. Odlok o proračunu je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave in
– prihodki določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.

Proračun občine mora praviloma biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posrednega uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo do največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kriterije proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine.

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut in spremembe statuta se sprejemajo po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
Statut, njegove spremembe in dopolnitve, amandmaji k predlaganim določbam statuta oziroma posamezne določbe statuta so sprejeti, če je zanje glasuje 2/3 vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Občina Šentjur pri Celju se lahko zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta, po predhodno izvedenem svetovalnem referendumu.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino občinski svet določi lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja kot svojo pristojnost. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– pospeševanje razvoja gospodarstva, obrti, kmetijstva in turizma,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ostale naloge v skladu z zakonom.

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov s tajnim glasovanjem. Med predlaganimi kandidati je lahko tudi župan občine. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo ali združenje občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

Odloki in drugi akti Občine Šentjur pri Celju morajo biti usklajeni s tem statutom najkasneje v roku šestih mesecev od pričetka veljavnosti statuta.

Osebe, ki so bile do sprejetja tega statuta zaposlene v službi ožjega dela občine ostanejo v delovnem razmerju v tej službi in se zanje uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.
Z dnem, ko prične veljati ta statut preneha veljati statut Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95 in 66/98).

Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.