Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 1999.

V Republiki Sloveniji se ustanovi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje zbornica, so:
– varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost;
– pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Zbornica je pravna oseba javnega prava.
Kot pravna oseba je zbornica lahko lastnica premičnih in nepremičnih stvari, lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, lahko ustanavlja pravne osebe oziroma se vanje vključuje.
Sedež zbornice je v Ljubljani.

Po tem zakonu pojem kmetijstva in gozdarstva obsega vse dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko pridelavo in živinorejo ter lovstva; gozdarstvo razen storitev za gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo razen storitev, povezanih z ribištvom, in storitev, povezanih z ribogojstvom.
Kmetijski, ribiški oziroma gozdarski obrat (v nadaljnjem besedilu: kmetijski oziroma gozdarski obrat) je gospodarska celota, ki jo sestavljajo gospodarski objekti z opremo, v katerih se opravlja katera od dejavnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, skupaj s stanovanjskim objektom in pripadajočimi kmetijskimi zemljišči ali gozdovi, ne glede na organizacijsko obliko. Posamezno kmetijsko ali gozdarsko gospodarstvo lahko sestavlja več kmetijskih oziroma gozdarskih obratov, če so povezani z enotnim vodenjem.
Med kmetijske oziroma gozdarske obrate se po tem zakonu štejejo tudi gospodarski obrati, to so gospodarske celote objektov z opremo, ki so potrebni za opravljanje določene gospodarske dejavnosti, ki predelujejo pretežno lastni pridelek oziroma lastne proizvode glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: stranski obrati), in gospodarski obrati, ki izdelujejo oziroma vzdržujejo opremo pretežno za potrebe glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: pomožni obrati).
Za pridelovanje vrtnin kot kmetijsko dejavnost se po tem zakonu ne štejejo urejanje in vzdrževanje vrtov ter parkov, izdelovanje vencev, šopkov in podobnih izdelkov, trgovanje s temi izdelki oziroma storitvami, razen če se te dejavnosti opravljajo v stranskem kmetijskem obratu, ki pretežno uporablja lastne pridelke glavnega obrata in ima v razmerju do tega obrata tudi manjši obseg poslovanja.

Pri uresničevanju svojega namena zbornica opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava problematiko kmetijstva in gozdarstva ter daje predloge za njun skladen razvoj;
– oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike;
– oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu, za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarski ribolov in ribogojstvo;
– spremlja razmere v kmetijstvu in gozdarstvu ter pristojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo;
– daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov ter ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo interese kmetijstva in gozdarstva;
– opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– skrbi za vodenje kontrole proizvodnje in selekcije za govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih živali, poleg drugih pristojnih inštitucij;
– skrbi za poklicno izobraževanje in izvaja strokovno usposabljanje svojih članov;
– podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetijskimi in gozdarskimi obrati;
– zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posreduje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama;
– v mejah, ki jih določata zakon in statut, zastopa člane v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih, zlasti pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
– vodi seznam svojih članov;
– opravlja druge naloge.
Zbornica izvršuje javna pooblastila, ki se določijo z zakonom. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine.
Dejavnost zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanaša na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno.
Za vzpostavitev in vodenje seznama članov iz predzadnje alinee prvega odstavka tega člena ima zbornica pravico do vpogleda in uporabe podatkov in evidenc:
– o enotni matični številki občana, imenu in priimku ter naslovu fizične osebe iz Centralnega registra prebivalstva in podatke o pravni osebi iz Poslovnega registra Slovenije;
– o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (enotna matična številka občana, ime, priimek in naslov lastnika ter katastrski dohodek zemljišč) iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra;
– o pokojninskih in invalidskih zavarovancih ter upokojencih na podlagi kmetijske dejavnosti (ime in priimek, naslov in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
– o osebah, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;
– o pravnih osebah, ki so članice zbornice, iz Poslovnega registra Slovenije.

V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote: Brežice, Celje, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj in Slovenj Gradec. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.
Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.

Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obveznosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; podrobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, mandatno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način financiranja zbornice ter višino zborničnega prispevka; način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; razpolaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splošne akte zbornice.
Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in zborničnega prispevka, soglasje Vlada Republike Slovenije.

Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil seznanijo zbornico s predlaganimi ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da jim v primernem roku sporoči svoje mnenje. Če nujnost ali narava ukrepa nalaga drugače, organom ni treba pošiljati zbornici gradiv v mnenje.
Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v zadevah javnih pooblastil, ki spadajo v delovno področje zbornice, dajejo zbornici potrebne podatke in pojasnila, v drugih zadevah pa vzpostavijo ustrezno sodelovanje.
Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil, ki jih izvaja zbornica, opravlja ministrstvo, pristojno po dejavnosti.
Nadzor nad izvajanjem programa dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov izvaja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Člani zbornice so fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani).
Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini.
Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
– če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj 20.000 tolarjev, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka;
– osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
– če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
– osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.

Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in:
– so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava oziroma
– se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na pravno obliko.
Pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice, če so njihovi člani osebe iz prve volilne skupine in je njihov predmet poslovanja povezan s kmetijstvom in gozdarstvom, zlasti če na območju Republike Slovenije opravljajo eno ali več od naslednjih dejavnosti:
– skupna uporaba kmetijskih objektov, strojev in naprav;
– predelava kmetijskih in gozdnih proizvodov iz dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom;
– skladiščenje in prodaja kmetijskih in gozdnih proizvodov ter proizvodov iz stranskih dejavnosti, ne glede na stopnjo obdelave ali predelave;
– prodaja blaga za potrebe kmetijstva, vključno za stanovanjska in gospodarska poslopja ter za stranske dejavnosti.

O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih članov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice.
Prostovoljno članstvo preneha:
– zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom naslednjega koledarskega leta;
– zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe;
– zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočna odločba, ki jo izda upravni odbor zbornice potem, ko ugotovi, da član ne izpolnjuje več pogojev za članstvo ali kljub opominu ne izpolnjuje članskih obveznosti, zlasti do plačila prispevka.
V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, da se izjavi o izključitvenih razlogih.

Obvezni organi zbornice so:
– svet zbornice;
– upravni odbor zbornice;
– nadzorni odbor zbornice;
– predsednik in dva podpredsednika zbornice;
– častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice;
– direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor).
Obvezni organi območne enote so:
– svet območne enote;
– predsednik in dva podpredsednika območne enote;
– vodja območne enote.
Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa.
Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat.

Svet zbornice ima po šest članov z območja vsake območne enote iz 5. člena tega zakona, pri čemer se iz prve volilne skupine volijo štirje člani sveta, iz druge volilne skupine pa dva člana sveta.
Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
– voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
– na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
– sprejema letni program dela in proračun;
– določa stopnjo zborničnega prispevka;
– obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
– sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
– sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
– usmerja delo območnih enot;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj enim članom.
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
– predlaga letno poročilu o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
– sprejema poslovnik o svojem delu;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.

Če s tem zakonom ni drugače določeno, svet zbornice oziroma območne enote lahko sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta, sklep pa je sprejet, če je za njegov predlog glasovala večina navzočih članov.
Če svet zbornice pri izvedbi volitev zaradi enakega števila glasov “za” in “proti” ne sprejme odločitve, odloči glas predsednika sveta zbornice, če svet pred izvedbo volitev ne odloči drugače.

Svet zbornice lahko odloči o svoji predčasni razpustitvi in o razpisu novih volitev. Takšen sklep lahko sprejme le, če je na seji navzoča več kot polovica članov, ki so bili izvoljeni v vsaki volilni skupini, če je za predlog glasovala več kot polovica navzočih članov iz vsake volilne skupine.
Sklep o razpustitvi sveta zbornice lahko svet zbornice sprejme, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če najmanj tretjini od celotnega števila članov, ki so bili izvoljeni v posamezni volilni skupini, preneha mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta;
– če ne izpolnjuje svojih nalog;
– če večkrat prekorači svoje delovno področje.
Nadzorni odbor ali član sveta zbornice lahko, kadar meni, da obstajajo razlogi iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka, predlaga razpustitev sveta zbornice. Svet zbornice mora o predlogu za razpust sveta zbornice odločiti v 30 dneh.
Svet zbornice lahko iz razlogov iz drugega odstavka tega člena oziroma če je najmanj polovici od celotnega števila članov sveta območne enote, ki so bili izvoljeni v posamezni volilni skupini, prenehal mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta, razpusti tudi svet območne enote.
Članom sveta, ki so bili vanj izvoljeni po predčasni razpustitvi sveta, traja mandat do izteka tekoče splošne štiriletne mandatne dobe, kot velja za druge svete.

Upravni odbor zbornice vodi in organizira delo zbornice in opravlja personalne in finančne zadeve, kolikor te zadeve niso pridržane svetu zbornice in predsedniku. Upravni odbor pripravlja dnevni red za seje sveta zbornice.
V upravni odbor zbornice je lahko izvoljena oseba, ki je član sveta zbornice. V skladu s statutom lahko svet zbornice izvoli določeno število, vendar ne več kot eno tretjino od vseh članov upravnega odbora tudi izmed priznanih strokovnjakov, katerih strokovno, raziskovalno, pedagoško ali znanstveno delo je povezano s kmetijstvom ali gozdarstvom.
Upravni odbor zbornice odloča tudi o nastanku in prenehanju obveznega članstva, če se o tem pojavi dvom ali spor, ter o sprejemu in prenehanju oziroma izključitvi iz prostovoljnega članstva.
Če je svet zbornice razpuščen, upravni odbor opravlja svoje funkcije do izvolitve novega upravnega odbora.
V času od razpustitve sveta zbornice do prve seje novoizvoljenega sveta sme upravni odbor zbornice opravljati samo zadeve, ki spadajo v redno poslovanje.

Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico. S statutom zbornice pa se lahko določena pooblastila predsednika zbornice prenesejo na direktorja oziroma druge pooblaščence. Predsednik upravnega odbora zbornice je hkrati predsednik zbornice, podpredsednika upravnega odbora zbornice pa sta hkrati podpredsednika zbornice.
Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktorjem.
Predsednik sveta območne enote je hkrati predsednik območne enote, podpredsednika sveta območne enote sta hkrati podpredsednika območne enote.
Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika zbornice oziroma območne enote.
Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno preneha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve.

Nadzorni odbor nadzoruje celotno poslovanje zbornice in o svojem delu poroča svetu zbornice.
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpredsednik in trije člani.
Nadzorni odbor mora kot kolegijski organ nadzorovati zlasti zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pravilnost poslovanja. Nadzorni odbor lahko zahteva vse podatke in obvestila, ki so potrebna za vestno opravljanje njegovih nalog. Zaradi strokovne pomoči lahko nadzorni odbor k svojemu delu povabi tudi izvedence.
V nadzornem odboru morata biti zastopani obe volilni skupini. V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani upravnega odbora zbornice in tudi ne direktor oziroma vodja območne enote ter njuna namestnika.
Če članu nadzornega odbora funkcija preneha predčasno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne dobe. Če se svet zbornice predčasno razpusti, nadzorni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega odbora.

Pri zbornici deluje častno razsodišče.
Častno razsodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev.
Častno razsodišče odloča:
– o kršitvah dobrih poslovnih običajev;
– o kršitvah statuta, drugih splošnih aktov ter sklepov organov zbornice, če je to določeno s statutom zbornice.
Častno razsodišče obravnava zadeve iz prejšnjega odstavka, odloča o odgovornosti ter izreka kršilcem ukrepe, določene v statutu zbornice.
Pristojnost, postopek, sestavo in organizacijo častnega razsodišča urejajo statut in drugi splošni akti zbornice.

Pri zbornici deluje stalna arbitraža, ki rešuje spore iz medsebojnih poslovnih odnosov med člani zbornice; med člani in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami; spore glede obveznega članstva, sprejema oziroma izključitve iz članstva zbornice.
Pristojnost, postopek, sestavo in organizacijo stalne arbitraže urejajo statut in drugi splošni akti zbornice.

Za poslovanje službe zbornice skrbi zbornični urad, ki ga pod nadzorom predsednika zbornice vodi direktor.
Za poslovanje območne enote skrbi tajništvo, ki ga pod nadzorom predsednika sveta območne enote vodi vodja območne enote.
Direktorja in njegovega namestnika imenuje svet zbornice na predlog upravnega odbora zbornice.
Vodjo območne enote in njegovega namestnika imenuje svet zbornice na predlog direktorja.
Po preteku štiriletne mandatne dobe je ista oseba lahko ponovno največ še enkrat imenovana za funkcijo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
Zbornica ima strokovne službe, ki skrbijo za izvajanje nalog zbornice in za pripravo usklajenih programov dela kmetijskih strokovnih služb v kmetijsko-gozdarskih zavodih in izdelavo njihovih finančnih načrtov.
Za obračunavanje plač delavcev v zbornici in kmetijsko-gozdarskih zavodih se uporabljajo predpisi o razmerjih plač v državnih organih oziroma o javnih uslužbencih.

Sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, zbornica pridobiva:
– z zborničnim prispevkom;
– s prihodki iz lastne dejavnosti;
– s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo država, občine in druge lokalne skupnosti;
– z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno).
Člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek.
S sredstvi, zbranimi na podlagi prvega odstavka tega člena, razpolaga zbornica in pri tem zagotavlja tudi gmotne pogoje za delo območnih enot in izpostav ter kmetijsko-gozdarskih zavodov.
Zbornica se lahko tudi zadolžuje do vrednosti 15% premoženja, s katerim razpolaga.
Stopnjo zborničnih prispevkov določi svet zbornice najpozneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto. Zbornični prispevki se plačujejo na načini in v roku, ki ga določi svet zbornice s splošnim aktom.
Republika Slovenija zagotavlja zbornici v skladu z letnim programom dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov, h katerim da letno soglasje vlada, iz proračuna sredstva za delo kmetijske in gozdarske svetovalne službe, selekcijske, kontrolne in rodovniške službe v živinoreji, poskusnih vinogradniških in vinarskih centrov ter drugih dejavnosti kmetijsko-gozdarskega zavoda, katerih financiranje ni zagotovljeno s prodajo blaga ali storitev oziroma iz drugih virov.
Nadzor nad porabo sredstev zbornice izvaja računsko sodišče.

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so ena izmed oseb iz prve in četrte alinee prvega odstavka in osebe iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, ki so hkrati tudi zavezanci za plačilo davka od dohodka iz kmetijstva. Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so tudi pravne osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti.
Osnova za zbornični prispevek A je višina katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki se zmanjša za katastrski dohodek, od katerega se davek iz kmetijstva po 29. in 30. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96) ne plačuje, in za olajšave v primeru naravnih nesreč.
Zbornični prispevek A se odmeri v odstotku od katastrskega dohodka, ki mora biti enak za vse zavezance na območju Slovenije.

Zbornični prispevek B plačujejo osebe iz druge in tretje alinee prvega odstavka in iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, ki dosegajo dohodke s kmetijsko proizvodnjo, določeno v predpisih o dohodnini, ali so se na svojo zahtevo priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki in so za te dohodke zavezanci za davek iz dejavnosti.
Osnova za zbornični prispevek B je dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki se ne zmanjša za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini.

Zbornični prispevek C plačujejo pravne osebe iz druge alinee prvega odstavka in iz drugega odstavka 10. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek C je znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu.

Zbornične prispevke odmerja in pobira ter v skladu s predpisi izterja zbornica, lahko pa to nalogo prenese na drugega.

Redne volitve v svet zbornice se opravijo vsaka štiri leta.

V prvi volilni skupini ima pravico voliti in biti izvoljen za člana sveta zbornice član zbornice, ki je na dan glasovanja dopolnil najmanj 18 let starosti.
Za člana sveta zbornice iz druge volilne skupine je lahko izvoljena fizična oseba, ki je članica uprave oziroma drugega organa, ki vodi poslovanje pravne osebe – članice zbornice.

Osebe iz prve volilne skupine volijo člane sveta zbornice na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Osebe iz druge volilne skupine volijo člane sveta zbornice po volilnem telesu, ki ga sestavljajo predstavniki teh oseb.

Volitve v svet zbornice razpiše upravni odbor zbornice.
Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 40 dni.

Volitve vodi volilna komisije zbornice. Volilno komisijo zbornice imenuje upravni odbor zbornice. Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Volitve izvajajo volilna komisija območne enote ali volilna komisija volilne enote, ki ju sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Delo na volišču vodi volilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki.

Volilna komisija zbornice:
– skrbi za enotno uporabo določb zakona in statuta zbornice, ki se nanašajo na postopek volitev;
– imenuje volilne komisije območnih oziroma volilnih enot;
– usklajuje delo volilnih komisij območnih enot;
– daje navodila v zvezi z izvajanjem volitev;
– potrjuje kandidature oziroma liste kandidatov ter sestavlja seznam kandidatur oziroma list kandidatov;
– ugotavlja izid volitev v svet zbornice.
Volilna komisija območne oziroma volilne enote izvaja neposredno tehnično delo pri izvedbi volitev ter določa volišča in imenuje volilne odbore.

Če preneha mandat članu sveta zbornice med trajanjem mandata sveta, postane član sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.

Volitve v svet zbornice v prvi volilni skupini se opravijo na podlagi volilnega imenika, ki ga sestavi komisija za sestavo volilnega imenika na podlagi seznama članov zbornice. Komisijo imenuje direktor.
Član zbornice se vpiše v volilni imenik za območje volišča, na katerem ima stalno prebivališče. Če član zbornice nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, se vpiše v volilni imenik za volišče, ki ga določi komisija za sestavo volilnega imenika glede na to, kje v Republiki Sloveniji opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost.
Če član zbornice ni vpisan v volilni imenik, lahko glasuje na podlagi potrdila, ki mu ga izda komisija za sestavo volilnega imenika.

Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli štiri člane. Volilna enota obsega območje območne enote.
Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov.
Organizacija kmetov določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Listo kandidatov lahko organizacija kmetov vloži v volilni enoti, če njeno listo kandidatov podpre najmanj deset članov zbornice, ki imajo volilno pravico in sedež v volilni enoti.
Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi najmanj 20 članov zbornice.
Glasuje se o listi kandidatov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom liste, za katero se glasuje.
V volilni enoti se mandate dodeljuje listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov vsake posamezne liste deli z vsemi števili od ena do štiri (d’Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov dobi lista. Izvoljeni so kandidati po vrstnem redu na listi kandidatov.

Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu, v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe – članice zbornice enega ali več predstavnikov.
Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Podrobnosti v zvezi s postopkom kandidiranja, glasovanjem in ugotavljanjem izida glasovanja določi statut zbornice. Statut lahko določi tudi volilne enote za volitve članov sveta zbornice.

Državni zbor in o splošnem upravnem postopku)
Glede dela volilnih organov, potrjevanja kandidatur in postopka izvedbe glasovanja ter rokov za uveljavljanje varstva volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v Državni zbor. Glede postopkov uveljavljanja varstva volilne pravice se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Priprave za organiziranje in začetek dela zbornice vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Prve volitve v svet zbornice se opravijo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Prve volitve razpiše Vlada Republike Slovenije, ki imenuje tudi komisijo za pripravo volilnega imenika.
V aktu o razpisu prvih volitev se določijo: način uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice, število članov sveta iz vsake volilne skupine, dan volitev in volilne enote ter druge pravice, obveznosti in postopki za uspešno izvedbo volitev, če niso urejeni s tem zakonom.
Predlog akta o razpisu prvih volitev v svet zbornice pripravi iniciativni odbor za ustanovitev zbornice (v nadaljnjem besedilu: iniciativni odbor), ki ga v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, imenuje Vlada Republike Slovenije. V iniciativnem odboru morajo biti ustrezno zastopani predstavniki obeh volilnih skupin, in sicer dve tretjini iz prve volilne skupine in ena tretjina iz druge volilne skupine.
Z dnem razpisa prvih volitev iniciativni odbor prevzame funkcije volilne komisije zbornice.
Komisija za pripravo volilnega imenika za prve volitve sestavi volilni imenik na podlagi podatkov Davčne uprave Republike Slovenije in drugih podatkov iz evidenc iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona, ki ji jih pristojni organi morajo posredovati.

Za prvi svet zbornice izvolita predstavnike članov zbornice iz druge volilne skupine Gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije.

Prvo sejo sveta zbornice po prvih volitvah skliče minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
S konstituiranjem sveta zbornice preneha za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo po tem zakonu obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije oziroma v Obrtni zbornici Slovenije.

Do sprejema stopnje zborničnih prispevkov na pristojnem organu zbornice znaša letni zbornični prispevek:
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A iz 23. člena tega zakona: 3% od osnove, vendar ne manj kot 2000 tolarjev.
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B iz 24. člena tega zakona: 1,53 % od osnove;
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka C iz 25. člena tega zakona: 0,20 % od osnove.
Zavezanci morajo zbornični prispevek plačevati od prvega v naslednjem mesecu po konstituiranju sveta zbornice.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije sklenejo sporazum o višini in načinu plačevanja prispevka tistih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki so zaradi raznovrstnih dejavnosti obvezni člani dveh ali vseh treh navedenih zbornic.

Stroški za izvedbo prvih volitev v svet zbornice, stroški konstituiranja sveta zbornice in stroški za začetek dela zbornice se v višini 100.000.000 tolarjev krijejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega zakona postane Republika Slovenija lastnik premoženja, sredstev in obveznosti v naslednjih zavodih:
– Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje, Murska Sobota,
– Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj,
– Kmetijskega zavoda Maribor,
– Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje,
– Kmetijskega zavoda Ljubljana,
– Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj,
– Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica,
– Kmetijskega zavoda Novo mesto
in v naslednjih centrih:
– Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci,
– Poskusni sadjarski postaji Gačnik,
– Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje Vipava.
Popis sredstev, premoženja in obveznosti ter zaključno bilanco in otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavitve tega zakona pripravijo zavodi in centri iz prejšnjega odstavka.
Zavodi in centri iz prvega odstavka tega člena nadaljujejo z delom po veljavni registraciji do uskladitve ustanovnih aktov v skladu s tem zakonom.
Zbornica se konstituira najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Z dnem konstituiranja zbornice se ukine Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Delavci te uprave postanejo z istim dnem delavci zbornice. Zbornica prevzame tudi pristojnosti in naloge ter arhive in premoženje, s katerim je upravljala Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva.
Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, Vlada Republike Slovenije odloči o prenosu in pogojih prenosa sredstev, premoženja in obveznosti iz drugega odstavka tega člena v last zbornice najkasneje v šestih mesecih po konstituiranju zbornice.
Zbornica v šestih mesecih po konstituiranju prevzame ustanoviteljske pravice nad zavodi in centri iz prvega odstavka tega člena in jih organizira kot javne kmetijsko gozdarske zavode. Zbornica uskladi ustanovne akte zavodov in centrov iz prvega odstavka tega člena s tem zakonom v šestih mesecih po konstituiranju zbornice.
V kmetijsko gozdarskih zavodih se v šestih mesecih po konstituiranju zbornice organizira dejavnost izobraževanja in prosvetljevanja lastnikov gozdov.
Zbornica prenese sredstva, premoženje in obveznosti, ugotovljene v skladu z drugim in šestim odstavkom tega člena, v upravljanje kmetijsko gozdarskim zavodom.
Kmetijsko gozdarski zavodi ne smejo spremeniti namembnosti prostorov in ne odtujiti prostorov ali opreme ali premoženja v vrednosti več kot 5.000.000 tolarjev letno brez soglasja ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.