Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Vladimirja Vinčarja iz Pirana, na seji dne 6. maja 1999

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Obvestila o delnem plačilu prispevkov za socialno zavarovanje št. 452-8/98, 6-15/85/01 z dne 13. 11. 1998, ki ga je izdala Davčna uprava, Davčni urad Koper, se zavrže.
2. Sklep o poravnavi dela prispevkov za socialno varnost za morske ribiče št. 325-02-02/99 z dne 20. 10. 1998, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v delu, v katerem predpisuje pogoja za pridobitev pravice do navedene poravnave prispevkov, ni začel veljati in se ni smel uporabljati, ker ni bil objavljen v Uradnem listu RS.

1. Pobudnik navaja, da je bil z obvestilom o delnem plačilu prispevkov za socialno zavarovanje (v nadaljevanju: obvestilo) obveščen o načinu plačila teh prispevkov za ribiče. Po prejemu obvestila si je nato sam priskrbel še sklep o poravnavi dela prispevkov za socialno varnost za morske ribiče (v nadaljevanju: sklep) z dne 20. 10. 1998 in brez opravilne številke, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) in na katerega se je obvestilo sklicevalo. Iz sklepa izhaja, da bo ministrstvo za obdobje od 1. 12. 1997 do 30. 10. 1998 tistim ribičem, ki so v zadnjih dveh letih pridobivali dohodek iz dejavnosti morskega ribištva, poravnalo del prispevkov za socialno varnost, ob nadaljnjem pogoju, da za navedeno obdobje predhodno sami v celoti poravnajo prispevke po osnovi, ki velja za kmete. Glede na to, da je bil za poravnavo njihovega dela obveznosti določen rok 15. 11. 1998, so bili ribiči postavljeni pred dejstvo, da čez noč vplačajo tudi do 240.000 tolarjev ter tako sploh postanejo upravičenci do finančne podpore. Pobudnik meni, da takšni, s sklepom postavljeni, pogoji niso v skladu z načeli pravne države (2. člen ustave), saj v nasprotju z načelom enakosti (14. člen ustave) posamezni ribiči niso upravičeni do subvencioniranja prispevkov. Sklep pa naj bi bil v neskladju tudi s 153. členom ustave.
2. Ministrstvo je v postopku preizkusa pobude po prvem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ustavnemu sodišču sporočilo, da temelji izpodbijani sklep na uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1998 (Uradni list RS, št. 46/98, 50/98, 54/98, 72/98, 77/98 in 84/98 – v nadaljevanju: uredba). Uredba med drugim določa tudi, da se tako subvencije kot socialne podpore za morsko ribištvo dodelijo na podlagi letnega programa dela ministrstva. Na pobudo, poslano v odgovor, pa ministrstvo ni odgovorilo.

3. Ustavno sodišče je skladno s 160. členom ustave in 21. členom ZUstS med drugim pristojno odločati o skladnosti zakonov z ustavo, o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakonom ter o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi.
4. Obvestilo in sklep nista bila izdana po postopku in v obliki predpisa, zato je z vidika pristojnosti ustavnega sodišča za njuno presojo odločilno vprašanje, ali sta predpisa zaradi njune vsebine; ali torej vsebujeta pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov na abstrakten in generalen način in s katerimi se povzročajo pravni učinki navzven (t. i. eksterno delovanje). Le v takem primeru bi bilo ustavno sodišče za presojo njune ustavnosti in zakonitosti pristojno (glej o tem npr. odločbo št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98).
5. Vsebina obvestila je le povzetek določb sklepa. Davčni urad ga je morskim ribičem, ki opravljajo dejavnost ribolova kot edini in glavni poklic, razposlal z namenom, ki je v obvestilu samem izrecno naveden – seznanitev naslovljencev z vsebino sprejetega sklepa. Ker obvestilo po vsebini ni predpis, presoja njegove ustavnosti in zakonitosti ni v pristojnosti ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrglo.

6. Z izpodbijanim sklepom pa je določeno, da se bo iz proračunske postavke 2557 – subvencije in socialne podpore – morskim ribičem subvencioniral tisti del prispevkov za socialno varnost, ki predstavlja razliko med zakonsko določenima osnovama za kmete in za samostojne podjetnike. Pravica do navedene subvencije je na podlagi sklepa odvisna od izpolnjevanja dveh pogojev. Prvi pogoj je, da je ribič zadnji dve leti pridobival dohodek iz morskega ribištva, drugi (kumulativni) pogoj pa je, da je do dne 15. 11. 1998 poravnal prispevke za socialno varnost od osnove, določene za kmete.
7. Glede na to, da so s sklepom na abstrakten in generalen način opredeljene pravice in obveznosti (točka 6 obrazložitve) morskih ribičev kot upravičencev do subvencioniranja prispevkov za socialno varnost, je sklep v delu, v katerem predpisuje dva pogoja za pridobitev pravice do subvencioniranja prispevkov za socialno varnost, po vsebini šteti za predpis. Za izdajo takšnega predpisa pa ministrstvo ni bilo pooblaščeno, saj te pristojnosti ni imelo ne na podlagi zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane (Uradni list RS, št. 5/91 – v nadaljevanju: ZFI) ne na podlagi uredbe (izdane na podlagi drugega odstavka 3. člena ter 7. člena ZFI). Ustavno sodišče pa posebej opozarja, da drugi odstavek 9. člena uredbe pristojnega ministra pooblašča za izdajo sklepa kot posamičnega upravnega akta, ki ga je potrebno izdati po pravilih zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. – ZUP). Glede na 2. člen uredbe namreč pristojni minister odloča o zahtevku za izplačilo sredstev. V primeru sredstev iz točke C) člena 1 uredbe pomeni to odločanje sprejem odločitve o vlagateljevi zahtevi za uvrstitev v letni program dela za posamezen namen in o višini dodeljenih sredstev.
8. Glede na navedeno in glede na izpolnjenost pogojev iz 47. člena ZUstS bi bilo treba glede sklepa v delu, v katerem je ministrstvo mimo svojih pooblastil predpisalo dva dodatna pogoja za pridobitev pravice do subvencioniranja prispevkov, potrebno ugotoviti neskladje z ZFI oziroma z uredbo in takšni ugotovitvi dati učinek odprave ali razveljavitve. Ker pa sklep ni bil objavljen tako, kot to za predpis zahteva 154. člen ustave, zaradi določbe prvega odstavka istega člena ustave sklep v delu, v katerem predpisuje dva pogoja za pridobitev pravice do subvencioniranja prispevkov za socialno varnost, ni mogel začeti veljati ter se zato tudi ni smel uporabljati.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 40. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.