Na podlagi 3., 4. in 5. točke 42. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– način in vsebino vodenja katastra vinogradov kot evidence o dejanskih in možnih vinogradih;
– način vodenja registra in vsebino registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), podatke, ki jih morajo pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci) in predelovalci vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: predelovalci) posredovati v register, postopek in način vpisa v register ter pogoje za vpis v register.

Uporabljeni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– vinograd je strnjena površina, zasajena z vinsko trto, ki jo obdeluje isti pridelovalec oziroma skupina pridelovalcev, je enotno urejena (terasa ali vertikala) in ima enoten sistem obdelave (poti, ipd.). Kadar preko strnjene površine, ki jo obdeluje isti pridelovalec in je enotno urejena ter ima enoten sistem obdelave, poteka državna meja ali meja vinorodnega okoliša, je vsak del take površine samostojen vinograd;
– predelava oziroma dodelava je vsak tehnološki proces, vključno s skladiščenjem, razen skladiščenja pridelkov in proizvodov, pakiranih za potrošnika;
– izločeno grozdje, mošt, vino oziroma drug proizvod iz grozdja in vina je pridelek oziroma proizvod;
– ki je zaradi neustreznosti izločen iz nadaljnje pridelave, predelave oziroma prodaje ter se ga neškodljivo odstrani;
– ki se predela v druge proizvode iz grozdja in vina, ki so v prometu brez oznake geografskega porekla;
– dvolastnik je pridelovalec s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima vinograde v lasti oziroma v zakupu v obmejnih območjih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo, če prepelje grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina na območje Republike Slovenije;
– potrošnik je oseba, ki kupljenega pridelka oziroma proizvoda ne predeluje oziroma dodeljuje.

Register vodijo upravne enote iz seznama v prilogi 1 tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). Na podlagi registrov upravnih enot izdela ministrstvo pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) zbirni register.
Registri se vodijo na enoten način, na elektronskem mediju, v številčni obliki.
Na elektronskem mediju se vodijo podatki o vpisu v register, pri čemer se podatki o pridelku vodijo še štiri leta po prodaji pridelka potrošniku.
Izpis iz registra izda upravna enota na podlagi vloge v register vpisanega pridelovalca.
Kataster vinogradov vodi ministrstvo na elektronskem mediju v grafični in številčni obliki.
Številčni izpis iz katastra vinogradov izda upravna enota na podlagi vloge.

Podatki o vinogradih se vodijo v registrih in v katastru vinogradov.
Podatki o vinogradih, ki jih obdelujejo pridelovalci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 8. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS št. 70/97) (v nadaljnjem besedilu: zakon), se vodijo samo v katastru vinogradov.
Če podatki iz registra in podatki iz katastra vinogradov niso skladni, upravna enota ugotovi, kateri podatek je točen. Če netočen podatek iz katastra vinogradov ugotovi upravna enota, ga po uradni dolžnosti popravi ministrstvo. Če je netočen podatek v registru, upravna enota pozove pridelovalca oziroma predelovalca, da prijavi spremembe.

Kataster vinogradov je grafična in številčna evidenca o:
– dejanskih vinogradih, za katere se podatki pridobijo z zajemom rabe zemljišč iz digitalnih ortofoto načrtov, pridobljenih iz letalskih oziroma satelitskih posnetkov;
– možnih vinogradniških površinah, ki so absolutne vinogradniške površine, ki so že zasajene z vinogradi, ali pa niso zasajene z vinogradi, a so primerne za vinograde. Absolutne vinogradniške površine se določajo na podlagi: nadmorske višine, nagiba, osončenja, pedološke zgradbe tal, klime in človeških dejavnikov, vključno s tradicijo. Podatki se pridobijo iz digitalnega modela reliefa, digitalne pedološke karte, podatkovne baze Hidrometeorološkega zavoda Slovenije in zgodovinskih virov. Kriteriji za določitev absolutnih vinogradniških površin so za posamezna pridelovalna območja opredeljeni v elaboratu o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije in povzeti v pravilniku, ki določa podrobnejšo razdelitev vinogradniškega območja (rajonizacija), absolutne vinogradniške površine in dovoljene ter priporočene sorte vinske trte (v nadaljnjem besedilu: predpis o rajonizaciji).

Kataster vinogradov obsega:
1. grafične podatke: raba iz digitalnih ortofoto načrtov in digitalni katastrski načrt;
2. številčne podatke na parcelo:
a) o dejanskih vinogradih:
– parcelna številka in katastrska občina vinograda,
– površina parcele in izračun površine, ki jo pokriva vinograd,
– delež parcele, kolikor vinograd ne pokriva cele parcele,
– podatek, v katerih pridelovalnih območjih, glede na razdelitev vinogradniškega območja Republike Slovenije po določbah predpisa o rajonizaciji, leži vinograd,
– podatek, ali glede na kriterije iz elaborata o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije in predpisa o rajonizaciji, vinograd leži na absolutni vinogradniški površini,
– podatek, ali je vinograd vpisan v register,
– pripadajočo številko vpisa v register;
b) o možnih vinogradniških površinah:
– podatke iz prve do pete alinee podtočke a) 2. točke tega člena.

V register se vpišejo pridelovalci oziroma predelovalci, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega pravilnika, in sicer kot:
– fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki,
– samostojni podjetniki posamezniki in
– pravne osebe.
Fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, ki so solastniki vinogradov oziroma obdelujejo vinograde v skupnem gospodinjstvu oziroma kmetijskem gospodarstvu, se lahko vpišejo v register kot skupina pridelovalcev oziroma predelovalcev.

Pridelovalci in predelovalci se vpišejo v register, če opravljajo eno ali več naslednjih dejavnosti:
1. pridelava grozdja;
2. pridelava mošta in neustekleničenega vina;
3. predelava grozdja v druge proizvode iz grozdja;
4. predelava mošta, neustekleničenega vina oziroma stranskih proizvodov iz grozdja in vina v druge proizvode, razen predelave v zgoščen grozdni sok, mošt in rektificiran zgoščen grozdni sok, mošt;
5. predelava grozdja oziroma mošta v zgoščen grozdni sok, mošt, oziroma rektificiran zgoščen grozdni sok, mošt;
6. donegovanje in ustekleničenje vina;
7. storitveno polnjenje vina.

Pridelovalci oziroma predelovalci morajo imeti za opravljanje dejavnosti iz 2. do 5. točke prejšnjega člena:
– prostore za predelavo grozdja, razen če pridelujejo mošt, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina iz kupljenega mošta oziroma vina;
– prostore za nego in hrambo mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: vinska klet), ki so ločeni od drugih prostorov. Vinska klet mora biti urejena tako, da je omogočeno zračenje in čiščenje z namenom vzdrževanja higiene prostorov, posode, opreme in naprav. Imeti mora zagotovljeno neoporečno vodo in pravilno izvedbo kanalizacije za odvajanje odpadne vode. Vinska klet mora biti grajena oziroma opremljena z napravami tako, da je možno vzdrževanje optimalnih temperatur za vrenje mošta in nego vina, glede na vrsto vina.
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo, za opravljanje dejavnosti iz 6. točke prejšnjega člena tega pravilnika, izpolnjevati naslednje pogoje:
– prostor, kjer vino ustekleničijo, je lahko poseben prostor ali vinska klet, če ustreza pogojem higiensko neoporečnega ustekleničenja. Opremljen mora biti s tekočo pitno vodo in primernim odtokom. Tla morajo biti iz materiala, ki se da čistiti s tekočo vodo in ne vpija tekočin;
– prostor za hrambo steklenic in ustekleničenega vina.
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo za opravljanje dejavnosti iz 6. in 7. točke prejšnjega člena tega pravilnika imeti polnilno opremo, ki omogoča polnjenje vina, v skladu z zahtevanimi enološkimi postopki.
Za opravljanje dejavnosti iz 6. točke prejšnjega člena mora pridelovalec oziroma predelovalec imeti končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne kmetijske ali živilske smeri ali uspešno opravljeno usposabljanje na tečaju, ki ga organizirajo poklicne tehniške kmetijske šole in območni kmetijski zavodi v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva.
Za opravljanje dejavnosti iz 5. in 7. točke prejšnjega člena mora pridelovalec oziroma predelovalec imeti končano najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne kmetijske ali živilske smeri.

Pridelovalci oziroma predelovalci priglasijo vpis v register v upravni enoti:
– v kateri leži večina njihovih vinogradov;
– v kateri leži obrat v katerem opravljajo dejavnost iz 8. člena tega pravilnika, kadar nimajo vinogradov in imajo obrat na območju ene od upravnih enot;
– v kateri ima pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik sedež, če nimajo vinogradov in imajo pridelavo vina oziroma drugih proizvodov iz grozdja in vina na območju več upravnih enot.
Pridelovalci oziroma predelovalci, ki nimajo vinogradov in imajo pridelavo vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina oziroma sedež izven območja upravnih enot, v katerih se vodi register, priglasijo vpis v register v eno izmed upravnih enot.
Dvolastniki priglasijo vpis v register v upravni enoti:
– kjer imajo vpisane vinograde, ki ležijo na ozemlju Republike Slovenije,
– kjer leži objekt, v katerem nadaljujejo pridelavo, dodelavo oziroma predelavo grozdja in vina, če imajo svojo pridelavo le na površinah izven območja Republike Slovenije,
– ki je lokacijsko najbližja območju, kjer ležijo vinogradi izven območja Republike Slovenije.
Pridelovalec oziroma predelovalec je lahko vpisan v register le v eni upravni enoti.

V register se vpišejo podatki:
A) o pridelovalcih in predelovalcih:
– ime in priimek fizične osebe oziroma firma pravne osebe z navedbo organizacijske oblike;
– naslov fizične osebe oziroma sedež pravne osebe,
– naslov vseh lokacij, kjer se opravljajo dejavnosti, za katere je vpisan v register,
– enotna matična številka (EMŠO) fizične osebe oziroma matična številka pravne osebe in davčna številka;
– če gre za tujega državljana številka osebnega dokumenta, s katerim potrdi identiteto,
– dejavnost oziroma dejavnosti pridelovalca oziroma predelovalca iz 8. člena tega pravilnika,
– številka in datum odločbe o vpisu v register, o spremembah vpisa v register in o izbrisu iz registra;
B) o vinogradu:
a) o zemljišču:
– številka vinograda, ki jo dodeli upravna enota, ki vodi register,
– katastrska občina in parcelna številka oziroma njen del in delež (delež parcele zasajen z vinsko trto),
– katastrski okraj in katastrski razred,
– pridelovalno območje, znotraj katerega je vinograd: vinorodna dežela, vinorodni okoliš, in če obstajajo: vinorodni podokoliš, vinorodni ožji okoliš, vinorodni kraj, vinorodna lega,
– bruto površina vinograda,
– napoved obnove,
– zasaditev vinograda,
– izkrčitev,
– način obdelave zemljišča vinograda v rodnosti: čista obdelava, zatravljeno,
– terase ali vertikala,
– nagib,
– osončenje;
b) o trti:
– število trt po sortah, podlagah, gojitveni obliki in letu sajenja in sadilne razdalje;
c) o finančnih intervencijah, pomoči in premijah po vrstah ukrepov;
C) o pridelku in odkupu:
a) o grozdju po posameznih sortah oziroma za mešano grozdje (belo, rdeče ali mešano pri vinu cviček) na pridelovalno območje, na pridelovalca:
– količina pridelanega grozdja,
– datum oziroma datumi trgatve,
– količina grozdja in drugih proizvodov iz grozdja za lastno pridelavo, predelavo,
– količina prodanega grozdja,
– količina izločenega grozdja;
b) o moštu in vinu po posameznih sortah oziroma mešano (belo, rdeče ali mešano pri vinu cviček) na pridelovalno območje, na pridelovalca:
– količina pridelanega mošta in vina v litrih,
– količina mošta oziroma vina za lastno porabo,
– količina prodanega mošta oziroma vina,
– količina izločenega mošta oziroma vina;
c) o drugih proizvodih iz grozdja in vina:
– vrsta in količina drugih proizvodov iz grozdja in vina, če nosijo naziv porekla;
č) o enoloških postopkih (iz kletarske evidence):
– dodajanje kisline moštu ali vinu,
– razkis vina,
– obogatitev mošta (s saharozo, zgoščenim grozdnim moštom, rektificiranim zgoščenim grozdnim moštom in drugim),
– zgoščevanje grozdnega soka,
– zgoščevanje mošta,
– drugo;
d) o oceni mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v skladu s predpisom, ki določa metodologijo ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ter število izdanih spremnic in kontrolnih listkov v skladu s predpisi, ki določajo kletarsko evidenco in evidenco o izdanih kontrolnih listkih;
e) o vsakoletni zalogi pridelka vina, zgoščenega grozdnega soka, mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega soka, mošta na dan 31. avgusta:
– količino kakovostnega in namiznega vina s slovenskim geografskim poreklom po posameznih letih pridelave, če vino še ni uradno ocenjeno pa glede na predvideno kakovost,
– količino kakovostnega in količino namiznega uvoženega vina,
– količino zgoščenega grozdnega soka, mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega soka, mošta;
f) o finančnih intervencijah po vrstah ukrepov;
g) o oznaki vina (mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina), pridelanega na obmejnem območju sosednjih držav v skladu z desetim odstavkom 26. člena zakona.

Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca oziroma predelovalca grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina.
Podatki, vezani na finančne intervencije, se pripišejo vinogradu oziroma pridelku preko enotnega informacijskega sistema ministrstva.

Vloga za vpis pridelovalca oziroma predelovalca v register oziroma priglasitev sprememb v registru obsega:
– izpolnjen obrazec, ki je priloga 2 tega pravilnika in izpolnjen obrazec, ki je priloga 3 tega pravilnika,
– zakupno oziroma drugo ustrezno pogodbo, iz katere izhaja, da pridelovalec obdeluje vinograd, ki ni v njegovi lasti, z lastnikovim soglasjem,
– dvolastniki priložijo dokazila, iz katerih sta razvidni površina in lastništvo vinograda (izpisek iz zemljiške knjige in posestni list, ki nista starejša od 3 mesecev), če niso lastniki vinograda pa tudi zakupno pogodbo.
Vloga za vpis v register pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika se vloži hkrati z vlogo za dovolitev opravljanja dejavnosti oziroma z vlogo za vpis v register podjetnikov posameznikov.

Za vpis v register mora pridelovalec oziroma predelovalec priglasiti vsako spremembo podatkov iz 11. člena tega pravilnika na obrazcih, ki sta prilogi 2 in 3 tega pravilnika, in sicer v 30 dneh od nastanka spremembe.
Smrt fizične osebe oziroma prenehanje samostojnega podjetnika posameznika ali prenehanje pravne osebe morajo pravni nasledniki priglasiti v 6 mesecih od dneva smrti oziroma prenehanja. Če tega v predpisanem roku ne storijo, se po uradni dolžnosti izbriše iz registra.

Pridelovalci morajo napovedati obnovo vinograda.
Napoved obnove vinograda morajo pridelovalci za obnovo vinogradov, pisno vložiti med 1. januarjem in 1. septembrom v letu pred obnovo vinograda.
Vloga za napoved obnove vinograda vsebuje:
– izpolnjen obrazec, ki je priloga 3 tega pravilnika,
– kopijo katastrskega načrta z vrisano površino, ki je predmet napovedi obnove,
– če pridelovalec ni lastnik površine, predvidene za obnovo, mora priložiti tudi zakupno pogodbo in soglasje lastnika k obnovi,
– če pred prijavo obnove vinograda pridelovalec ni vpisan v register, mora hkrati z napovedjo obnove vložiti tudi vlogo za vpis v register.
Odločbo o vpisu napovedi obnove vinograda v register, izda upravna enota, na podlagi predhodne potrditve soglasja ministrstva. Če v obnovi vinograda ni predvideno sajenje s sortami oziroma napovedana obnova ni na absolutni vinogradniški površini skladno z določbami predpisa o rajonizaciji, se vpis ne izvede in se o tem obvesti pridelovalca.
Upravna enota zavrne vpis v register za vinograde, ki so obnovljeni brez odločbe o vpisu napovedi obnove vinograda.

Pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina se prijavi na pridelovalno območje iz razdelitve vinogradniškega območja v elaboratu o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije (od vinorodne lege do vinorodne dežele) oziroma na vinograd (v nadaljnjem besedilu: pridelovalno območje).
Pridelovalci in predelovalci, ki del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov iz grozdja in vina tržijo, morajo v register priglasiti podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov iz grozdja in vina.
Vloga za prijavo pridelka vsebuje izpolnjen obrazec, ki je priloga 4 tega pravilnika oziroma obrazec, ki je priloga 5 tega pravilnika.
Prijava pridelka grozdja, mošta in vina se praviloma opravi istočasno.
O pridelku mošta morajo pridelovalci priglasiti podatke le v primeru, če ne predelajo celotnega pridelka mošta v vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina.
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo za pridelke oziroma proizvode, katerim želijo označiti poreklo, priglasiti količino teh pridelkov, proizvodov najpozneje 30 dni po končanem tehnološkem postopku pridobivanja teh pridelkov, proizvodov.
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo vsako leto, najpozneje do 29. novembra, prijaviti celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, vključno s pridelkom, namenjenim za lastno porabo.
Pridelovalci grozdja, ki je bilo trgano tako pozno, da do roka iz prejšnjega odstavka tega člena ni možna prijava (dokazilo je zapisnik pooblaščene organizacije o pregledu količine in kakovosti grozdja, namenjenega pridelavi vrhunskih vin), prijavijo pridelek najpozneje v 20 dneh po trgatvi.
Pridelovalec, ki ne prodaja grozdja, mošta oziroma vina z oznako sorte vinske trte, pridelka ni zavezan prijaviti ločeno po posameznih sortah.
Prijavo letnega pridelka, ki ni pridelan na absolutnih vinogradniških površinah oziroma iz sort vinske trte, ki niso v trsnem izboru posameznega pridelovalnega območja, pridelovalec oziroma predelovalec prijavi ločeno od drugega pridelka.

Pridelovalec oziroma predelovalec mora prijaviti podatke o kupljenem moštu, neustekleničenem vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, namenjenih dodelavi.
Vloga za nakup pridelka (razen grozdja) vsebuje:
– izpolnjen obrazec, ki je priloga 5 tega pravilnika,
– izvod spremnice, ki ga prejme od pridelovalca oziroma predelovalca posameznega pridelka oziroma proizvoda,
– dokument države izvoznice, če gre za uvoženo vino, iz katerega je razvidna količina in geografsko poreklo vina in morebitna sorta vinske trte.
Nakup pridelka grozdja in prodaja grozdja se prijavi praviloma istočasno, in sicer tako, da pridelovalec grozdja ob prodaji grozdja izroči kupcu izpolnjen in podpisan izvod obrazca, ki je priloga 4 tega pravilnika, z izpolnjenimi podatki za prodano količino grozdja, ki ga kupec grozdja vloži na upravno enoto in s tem istočasno s prijavo nakupa grozdja prijavi tudi pridelek grozdja.
Nakup pridelka oziroma proizvoda mora kupec sporočiti najpozneje 30 dni po nakupu, vendar pred nadaljnjo prodajo.
Nakupa pridelka, ki ga kupec ne doneguje, predeluje ali kako drugače spreminja in ki je namenjen potrošniku, se ne priglasi v register.

Na podlagi prijave pridelka in podane zahteve za potrjeno prijavo pridelka ter v skladu s predpisi, ki določajo kletarsko evidenco in evidenco o izdanih kontrolnih listkih, izdaja:
– upravna enota: potrjene prijave pridelka,
– upravna enota: spremnice za mošt, neustekleničeno vino in druge proizvode iz grozdja in vina,
– pooblaščena organizacija za oceno vina: kontrolne listke za usteklenično vino.

Upravna enota ugotovi skladnost podatkov iz vloge z uradnimi podatki in v primeru neskladja podatkov uvede poseben ugotovitveni postopek.

Pridelovalec, ki je vpisan v register in prijavlja pridelek mora do 7. septembra prijaviti zaloge vina na dan 31. 8. v letu prijave. Zaloge vina se prijavijo vsako leto na izpolnjenem obrazcu, ki je priloga 6 tega pravilnika.

Priloge 1, 2, 3, 4, 5 in 6 so sestavni del tega pravilnika.

Pridelovalci in predelovalci morajo priglasiti vpis v register najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika oziroma najpozneje v treh mesecih po novi zasaditvi površin oziroma najpozneje v 30 dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
Pridelovalci in predelovalci, ki so vpisani v register po določbah pravilnika o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (Uradni list SRS, št. 16/78) in izpolnjujejo pogoje za vpis v register po tem pravilniku, morajo prijaviti manjkajoče podatke po tem pravilniku na obrazcih iz priloge 2 in priloge 3 tega pravilnika, v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pridelovalec oziroma predelovalec ne priglasi manjkajočih podatkov v predpisanem roku, ga upravna enota pozove na dopolnitev vpisa v register in mu določi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če pridelovalec oziroma predelovalec v tem roku ne prijavi manjkajočih podatkov, se po uradni dolžnosti izbriše iz registra.
Za vinograde, posajene do konca leta 1998, o katerih ni podatkov o posajenih sortah vinske trte, ni treba vpisati nazivov sort vinske trte. Tak vinograd se vpiše v register kot vinograd, zasajen z mešanimi belimi ali mešanimi rdečimi sortami.

Tretji odstavek 9. člena tega pravilnika se prične uporabljati z uveljavitvijo predpisa, ki določa dovoljene enološke postopke za vino in druge proizvode iz grozdja in vina.
15. člen tega pravilnika se začne uporabljati za obnove vinogradov, ki se bodo obnavljali od sezone 1999/2000 dalje.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na prijavo pridelka grozdja in vina, se začnejo uporabljati za pridelek letnika 1999. Prijava pridelka grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina se začne izvajati v skladu z določbami tega pravilnika za letnik grozdja 1999 in pridelke oziroma proizvode pridelane oziroma proizvedene iz grozdja letnika 1999.

Do vzpostavitve katastra vinogradov daje podatek o tem, ali je predvidena obnova na absolutni vinogradniški površini, kmetijska svetovalna služba na podlagi predpisa o rajonizaciji. Pred uveljavitvijo predpisa o rajonizaciji pa kmetijska svetovalna služba daje podatke o tem, ali je predvidena obnova na absolutni vinogradniški površini, na podlagi elaborata o rajonizaciji vinogradniških površin Republike Slovenije in pravilnika o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi, in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin (Uradni list SRS, št. 18/77, 13/80, 48/87 in Uradni list RS, št. 30/91-I in 4/99).
Podatke iz registra in katastra vinogradov morajo upravne enote in ministrstvo uskladiti za posamezno območje leto dni po izdelavi katastra vinogradov za posamezno območje.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (Uradni list SRS, št. 16/78).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

PRILOGA 1: Seznam upravnih enot, ki vodijo register pridelovalcev
grozdja in vina

1. Upravna enota Ajdovščina
2. Upravna enota Brežice
3. Upravna enota Celje
4. Upravna enota Črnomelj
5. Upravna enota Gornja Radgona
6. Upravna enota Izola
7. Upravna enota Koper
8. Upravna enota Krško
9. Upravna enota Laško
10. Upravna enota Lenart
11. Upravna enota Lendava
12. Upravna enota Ljutomer
13. Upravna enota Maribor
14. Upravna enota Metlika
15. Upravna enota Murska Sobota
16. Upravna enota Nova Gorica
17. Upravna enota Novo mesto
18. Upravna enota Ormož
19. Upravna enota Pesnica
20. Upravna enota Piran
21. Upravna enota Ptuj
22. Upravna enota Sevnica
23. Upravna enota Sežana
24. Upravna enota Slovenska Bistrica
25. Upravna enota Slovenske Konjice
26. Upravna enota Šentjur pri Celju
27. Upravna enota Šmarje pri Jelšah
28. Upravna enota Trebnje
29. Upravna enota Velenje
30. Upravna enota Žalec