Na podlagi 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) izdaja minister za finance

V pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99) se za 2. členom doda nov 2.a člen, ki se glasi:

(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se štejejo:
1. dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
2. zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina;
3. povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve.
(3) Če se pogodba izpolni deloma, se od te delne izpolnitve plača DDV.«

V 5. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če kupec vrne embalažo, ki mu jo je prodajalec zaračunal in obračunal DDV se šteje, da embalaža ni bila prodana.«

V 14. členu se v 2. točki doda naslednje besedilo:
»v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.«

V 18. členu se četrti in peti odstavek črtata.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za tujo osebo, ki opravlja dejavnost v Sloveniji, obračunava in plačuje DDV ter izpolnjuje druge obveznosti, določene z zakonom in s tem pravilnikom, v njenem imenu in za njen račun, poslovna enota tuje osebe.«

V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčni zastopnik je pravna oziroma fizična oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki jo imenuje davčni zavezanec po 2. točki prvega odstavka 12. člena ZDDV, da v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti kot svoje lastne.«
Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

“(4) Davčni organ vodi evidenco o davčnih zastopnikih. Davčni zastopnik mora na računu za opravljeno dobavo blaga in opravljeno storitev, poleg podatkov iz 34. ali 35. člena ZDDV oziroma 63. člena tega pravilnika, navesti še naslednje podatke:

– firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče tujca in njegovo davčno številko;
– da je davčni zastopnik.
(5) Če davčni zastopnik zastopa več davčnih zavezancev iz prvega odstavka tega člena, predlaga davčnemu organu en davčni obračun, v prilogi pa predloži zbir podatkov po posameznih zastopancih.
(6) Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti po ZDDV, mu prepove nadaljnje zastopanje, davčni dolg pa poravna davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža.«

V 20. členu se v prvem odstavku za besedo »tretjega« dodata besedi »oziroma četrtega«.
V drugem odstavku se besede »tretjega odstavka 147. člena« nadomestijo z besedami »tretjega oziroma četrtega odstavka 147. člena«.

V 24. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če se blago ali storitve dobavljajo oziroma opravljajo na podlagi vnaprej plačane naročnine, se naročnina šteje za predplačilo, za katero se račun lahko izda zadnji dan obdobja, na katerega se nanaša naročnina«.

V 32. členu se namesto pike postavi vejica in doda naslednje besedilo:
»oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.«

Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:

V davčno osnovo se po drugi točki devetega odstavka 21. člena ZDDV ne vštevajo zneski, ki jih davčni zavezanec zaračuna, prejme ali da v imenu in za račun svojega kupca oziroma naročnika, če davčni zavezanec razpolaga s kopijo računa, ki ga je izdal dobavitelj blaga oziroma storitev, v skladu z določbami 63. člena tega pravilnika, kupcu oziroma naročniku in, ki se nanaša na posredovani znesek plačila.«

V 34. členu se črta četrti odstavek.

V 36. členu se v prvem odstavku za besedami »davčna osnova« dodajo besede »iz prvega odstavka 22. člena ZDDV«.

V 38. členu se v prvem odstavku v 6. točki črta besedilo »in umetna čreva (tarifna oznaka 3917 10)«.
9. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»9. kava, čaj, začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910) in zdravilne rastline, ki so po odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list RS, št. 1/99) razvrščene v kategorijo H;«.
V 24. točki se doda nova prva alinea, ki se glasi:
»– mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi ter drugi preparati na osnovi dišav, za uporabo v industriji hrane in pijač (tarifna oznaka 3302 10 100)«.
Za 24. točko se doda nova 25. točka, ki se glasi:
»25. umetna čreva za klobasne izdelke (tarifni oznaki: 3917 10 in 39 17 32 910)«.

V 39. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo: »živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno (tarifne oznake: od 0601 do vključno 0602)« nadomesti z besedilom:
»Žive rastline (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 100, 0602 90 300 in 0602 90 410)«.

V 40. členu se za drugo točko dodajo nove 3., 4. in 5. točka, ki se glasijo:
»3. cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov in drugi proizvodi, razen krvi in krvnih pripravkov (tarifna oznaka 3002);
4. magistralni pripravki in galenski izdelki za terapevtsko ali profilaktično uporabo, ki so izdelani iz učinkovin, pomožnih snovi in drog, katerih monografije so navedene v farmakopejah;
5. zdravilne rastline, ki so po odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list RS, št. 1/99) razvrščene v kategorijo Z oziroma ZR.«.
Dosedanji 3. in 4. točka postaneta novi 6. in 7. točka.

V 41. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. ortopedske naprave; opornice in drugi pripomočki za zlome kosti; umetni udi, očesa in drugi umetni deli telesa (razen zob in drugih izdelkov zobne protetike); slušni pripomočki; drugi pripomočki, ki se nosijo na telesu ali ki jih vstavljajo v telo, da bi nadomestili pomanjkljivost ali invalidnost; deli in pribor aparatov in naprav (tarifna oznaka 9021);«.

V 42. členu se na koncu prvega odstavka črta pika in doda besedilo »(vključno prevoz potnikov in njihove prtljage na žičnicah in vlečnicah).«

V 43. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Med izdelke iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo nosilci, ki vsebujejo nad 50% reklamnih vsebin.«

Za 43. členom se doda nov 43.a člen, ki se glasi:

(1) Po stopnji 8% iz 10. točke 25. člena ZDDV se obdavčuje graditev, obnova in vzdrževanje stanovanjskih prostorov, stanovanj oziroma stanovanjskih hiš ter posebnih objektov za bivanje in življenje invalidov, ki je zaračunano neposredno investitorju.
(2) Za stanovanje iz prejšnjega odstavka se šteje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski hiši ali v drugem objektu.
(3) Po stopnji 8% iz 10. točke 25. člena ZDDV se obdavčuje tudi prvi prenos lastninske pravice na stanovanju iz prejšnjega odstavka.«

V 44. členu se v tretjem odstavku v 2. točki črta besedilo: »(brez veterinarskih storitev)«
V 3. točki se besedilo »ter dela pri izkoriščanju gozda; sečnja, pridobivanje gozdnih sortimentov, pridobivanje lubja« nadomesti z naslednjim besedilom:
»;dela pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak ter dela pri gojenju, varstvu in izkoriščanju gozda;«
V 4. točki se besedilo »A/05.01 in A/05.02« nadomesti z besedilom:
»B/05.01 in B/05.02.«
Doda se nova 5. točka, ki se glasi:
»5. veterinarske storitve za gospodarsko rejo živali v dejavnosti živinoreje iz razreda A/01.2 standardne klasifikacije dejavnosti.«.

V 47. členu se spremeni 2. točka tako, da se glasi:
»Med blago, ki je povezano s pogrebnimi storitvami in ga dajejo v promet osebe, ki opravljajo pogrebne storitve, se uvrščajo: krste ter vložki za pogreb in prevoz, žara in zabojček za pogreb in prevoz ter drugi izdelki, ki običajno spremljajo krste in žare.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za javne poštne storitve, ki so oproščene plačila DDV na podlagi 1. točke 26. člena ZDDV, se štejejo:
– sprejemanje, prevoz in dostava pisemskih in paketnih pošiljk ter odtisov za slepe v domačem in mednarodnem prometu;
– zbiranje pisemskih in paketnih pošiljk prek javnih poštnih nabiralnikov ali poštnih uradov;
– razporejanje, prevoz in dostava pisemskih in paketnih pošiljk;
– storitve v zvezi s poštnimi predali;
– prenos telegramov, poštnih in telefonskih nakaznic v domačem in mednarodnem prometu, ki jih opravlja Pošta Slovenije.«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za zdravstvene storitve, ki so oproščene plačila DDV na podlagi 2. točke 26. člena ZDDV, se štejejo: osnovna zdravstvena dejavnost; zobozdravstvena dejavnost, vključno s prometom izdelkov zobne protetike in z njimi povezanimi storitvami; specialistična ambulantna dejavnost; specialistična bolnišnična dejavnost; laboratorijske storitve in druge diagnostične storitve; reševalni prevozi, pri katerih se bolnim in poškodovanim nudi zdravstvena oskrba; zdravstvene storitve, ki jih klinike, inštituti in drugi zdravstveni zavodi opravljajo na ambulantni ali bolnišnični način; zdraviliška zdravstvena dejavnost (preventivno varstvo ter specialistična ambulantna in bolnišnična rehabilitacija z napotitvijo in nastanitvijo in s souporabo naravnih zdravilnih sredstev) ter promet s krvjo in krvnimi pripravki ter organi za presajanje.«

V 51. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za dejavnosti iz prejšnjega odstavka se med drugim štejejo tudi dejavnost humanitarnih in invalidskih organizacij, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.«.

V 52. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Med promet blaga in storitev, neposredno povezanih s storitvami iz 4. točke 26. člena ZDDV, se šteje tudi dejavnost šolskih knjižnic ter organizirani prevozi in prehrana pod pogojem, da so prevozi in prehrana opravljeni s strani izvajalcev izobraževanja neposredno udeležencem izobraževanja in da se prodajajo po nižjih cenah.«.

V 57. členu se v tretjem odstavku za besedo »najemnikom« dodata besedi: »oziroma lastnikom«.

V 59. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko namesto izvozne carinske deklaracije kot dokazilo o opravljenem izvozu v naslednjih primerih uporabijo naslednji dokumenti:
1. carinska deklaracija za začetek postopka carinskega skladiščenja, če gre za blago, ki je v skladu s četrtim odstavkom 31. člena ZDDV vnešeno v carinsko skladišče;
2. prijava za vnos blaga v prosto carinsko cono, če gre za blago, ki je v skladu s četrtim odstavkom 31. člena ZDDV vnešeno v prosto carinsko cono;
3. potrdilo, ki ga na zahtevo carinskega deklaranta potrdi carinski organ, pri katerem se blago iznaša iz carinskega območja, če en carinski deklarant vlaga izvozno carinsko deklaracijo v imenu oziroma za račun večih izvoznikov ali če carinski deklarant vlaga izvozno carinsko deklaracijo za račun druge osebe.
(4) Če se kot dokazilo o opravljenem izvozu uporabi carinska deklaracija iz 1. točke prejšnjega odstavka oziroma prijava iz 2. točke prejšnjega odstavka, mora davčni zavezanec le-to hraniti skupaj z izvozno carinsko deklaracijo, s katero je blago dejansko zapustilo davčno območje Slovenije. Izvozna carinska deklaracija se v tem primeru za potrebe DDV razveljavi.
(5) Potrdilo iz 3. točke tretjega odstavka tega člena lahko carinski organ potrdi le, če istočasno za potrebe DDV razveljavi izvozno carinsko deklaracijo.«
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo šesti do osmi odstavek.

V 62. členu se v drugem odstavku za kratico ZDDV doda besedilo: »(kot npr. začasna situacija v gradbeništvu).«

Peti odstavek 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, periodičnega tiska in na prodajo na avtomatih. Podatki o prodaji se zagotovijo s popisom začetnih in končnih zalog, ki se opravljajo najmanj enkrat mesečno.«

V 65. členu se v drugem odstavku črta beseda »celotno«.

V 72. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Odločba o odpustu plačila oziroma vračilu preveč obračunanega oziroma preveč plačanega DDV od uvoza v skladu s prejšnjim členom se za davčne zavezance izvrši z ustreznim popravkom odbitka vstopnega davka v skladu s 84. členom tega pravilnika.«.

Za 77. členom se doda nov 77.a člen, ki se glasi:

Kot vstopni DDV se šteje tudi znesek pavšalnega nadomestila, ki ga je davčni zavezanec kot prejemnik blaga ali storitve, za katero kmetu pripada pravica do pavšalnega nadomestila, izkazal na računih na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZDDV.«.

V 78. členu se v četrtem odstavku besede »začetek postopka« nadomestijo z besedo »postopek«.

Za 79. členom se dodata nova 79.a in 79.b člen, ki se glasita:

(1) Osebni avtomobili iz 1. točke petega odstavka 40. člena ZDDV so motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.) in dirkalni avtomobili iz tarifne oznake 87.03.
(2) Motorno vozilo, ki je izpeljanka iz vozila iz prejšnjega odstavka, ki ga je proizvajalec homologiral kot tovorno vozilo, se ne šteje za osebni avtomobil.

»V izračun odbitnega deleža se v skladu z 2. točko tretjega odstavka 41. člena ZDDV ne všteva znesek prometa finančnih storitev, če se opravljajo občasno. Šteje se, da je promet finančnih storitev opravljen občasno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da finančne storitve predstavljajo dopolnilno dejavnost zavezanca;
2. da prihodki od finančnih storitev ne presegajo 3% letnega prometa davčnega zavezanca (z vključenim DDV)«.

90. člen se spremeni tako, da se glasi:
V obrazec DDV-O za obračun DDV se vpišejo:
1. podatki o prometu blaga in storitev:
– pod oznako 11 (obdavčljiv promet) se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 11, 13, 15 in 17 knjige izdanih računov (brez vrednosti uporabe blaga za neposlovne namene, uporabe blaga lastne izdelave, spremembe namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti in uporabe storitev za neposlovne namene – 5., 6. in 9. člen ZDDV);
– pod oznako 12 (izvoz) se vpiše znesek iz stolpca 9 knjige izdanih računov;
– pod oznako 13 (oproščen in neobdavčen promet) se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 8 in 10 knjige izdanih računov;
– pod oznako 14 (uporaba za neposlovne namene ter lastna raba) se vpiše znesek vrednosti uporabe blaga za neposlovne namene, uporabe blaga lastne izdelave, spremembe namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti in uporabe storitev za neposlovne namene (5., 6. in 9. člen ZDDV); podatki se zajamejo iz knjigovodskih evidenc;
2. podatki o nabavah blaga in storitev:
– pod oznako 21 (obdavčljive nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 7 zmanjšana za vrednost iz stolpca 9 knjige prejetih računov brez vrednosti uvoza;
– pod oznako 22 (uvoz) se vpiše vrednost uvoza iz posebne evidence o uvozu (peti odstavek 56. člena ZDDV);
– pod oznako 23 (oproščene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 8 knjige prejetih računov;
– pod oznako 24 (nabavna vrednost osnovnih sredstev) se vpiše nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v davčnem obdobju, za katero sestavlja obračun (iz knjigovodskih evidenc);
3. podatki o obračunanem DDV od prodaje blaga in storitev:
– pod oznako 31 (zavezancem za DDV po 8%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige izdanih računov;
– pod oznako 32 (zavezancem za DDV po 19%) se vpiše znesek iz stolpca 14 knjige izdanih računov;
– pod oznako 33 (končnim potrošnikom po 8%) se vpiše znesek iz stolpca 16 knjige izdanih računov;
– pod oznako 34 (končnim potrošnikom po 19%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige izdanih računov;
– pod oznako 35 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpiše znesek DDV, ki se plača po drugem stavku 2. točke in 3. točki 12. člena ZDDV;
– pod oznako 36 (davčni zastopnik) se vpiše znesek DDV, ki se plača po prvem stavku 2. točke 12. člena ZDDV;
4. podatki o vstopnem DDV od nakupa blaga in storitev:
– pod oznako 41 (v Sloveniji po 8%) se vpiše znesek iz stolpca 11 knjige prejetih računov;
– pod oznako 42 (v Sloveniji po 19%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige prejetih računov;
– pod oznako 43 (pri uvozu) se vpiše znesek iz stolpca 13 knjige prejetih računov;
– pod oznako 44 (pavšalno nadomestilo 4%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige prejetih računov;
– pod oznako 45 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpišeta zneska iz stolpcev 15 in 16 knjige prejetih računov;
– pod oznako 46 (prenos iz preteklega obdobja) se vpiše znesek presežka DDV iz preteklega davčnega obdobja (oznaka 52 predhodnega obračuna), katerega davčni zavezanec ni zahteval vračilo;
5. ugotovljena davčna obveznost oziroma presežek DDV v tem davčnem obdobju:
– pod oznako 51 (obveznost DDV) se vpiše znesek razlike med obračunanim DDV (vsota pod oznakami 31 do 36) in vstopnim DDV (vsota pod oznakami od 41 do 46) v primeru, če je obračunani DDV večji od vstopnega DDV;
– pod oznako 52 (presežek DDV) se vpiše znesek razlike med vstopnim DDV (vsota pod oznakami 41 do 46) in obračunanim DDV (vsota pod oznakami od 31 do 36) v primeru, če je vstopni DDV večji od obračunanega DDV.

V 91. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Skupni katastrski dohodek iz drugega odstavka 45. člena ZDDV je katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč vseh članov gospodinjstva, upoštevan kot osnova za davek iz kmetijstva za preteklo leto, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, danih v zakup, za katastrski dohodek zemljišč, od katerih se ne plačuje davka od katastrskega dohodka v skladu z 29., 30. in 31. členom zakona o dohodnini ter zmanjšan za olajšave zaradi izrednih dogodkov v skladu s 33. in 34. členom zakona o dohodnini.«.

V 93. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:
»(1) Oseba iz prvega odstavka 46. člena ZDDV lahko uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat kmetijske ali gozdarske dejavnosti gospodinjstva, katerega predstavnik je ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki se opravijo za plačilo v okviru kmetijske ali gozdarske dejavnosti istega gospodinjstva ali preko strojnega krožka drugemu kmečkemu gospodarstvu.«
V tretjem odstavku se uvodni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Za pridelke in storitve iz posameznih skupin priloge A je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:«
Četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(4) Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina zemljišč v lasti, povečana za površino zemljišč, vzetih v zakup in zmanjšana za površino zemljišč, danih v zakup ter zmanjšana za površino zemljišč, za katera se v skladu z 29. in 30. členom zakona o dohodnini ne plačuje davka iz kmetijstva.
(5) Kot površina zemljišč v uporabi gospodinjstva se upoštevajo podatki davčnega organa o površini zemljišč po posameznih katastrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva, kot so bila evidentirana v postopku odmere davka iz kmetijstva.«
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko predstavnik gospodinjstva, katerega člani pridobijo zemljišča v last in posest ali v zakup, ki še niso evidentirani v uradnih evidencah, s predložitvijo ustreznih dokazil (overovljena kupoprodajna ali druga pogodba o pridobitvi lastninske ali posestne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba) tudi taka zemljišča prijavi kot zemljišča v uporabi gospodinjstva.«
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »imajo« doda besedi: »skupno stalno«.

V 94. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(vložnik dovoljenja)«.
V prvem odstavku se beseda »pridobitev« nadomesti z besedo »izdajo«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če vložnik dovoljenja v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, se lahko s posebno vlogo na pristojnem davčnem organu prenese dovoljenje na drugega člana gospodinjstva kot njegovega predstavnika.«

95. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vloga iz prvega odstavka prejšnjega člena se odda pristojnemu davčnemu organu na obrazcu DDV – VKP3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Krajevno pristojen za odločanje je davčni urad na območju katerega je vložnik dovoljenja vpisan v davčni register. Za nerezidenta je krajevno pristojen davčni urad, ki odmerja davek od dohodka iz kmetijstva za zemljišča, ki jih imajo na območju Slovenije v uporabi člani njegovega gospodinjstva.
(3) Površino zemljišč v uporabi članov gospodinjstva ugotavlja pristojni davčni organ iz uradnih evidenc.
(4) V vlogi vlagatelj označi skupine kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila ter ji priloži morebitna dodatna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz šestega odstavka 93. člena tega pravilnika. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih njegovega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.
(5) Če davčni organ na osnovi razpoložljivih podatkov ugotovi, da gospodinjstvo vložnika izpolnjuje katerega od pogojev iz tretjega odstavka 93. člena tega pravilnika, izda vložniku dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve iz tistih skupin priloge A, za katere izpolnjuje pogoj.
(6) Davčni organ v okviru splošnega davčnega registra vodi poseben seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.«.

96. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se glasi na ime vložnika in je veljavno do izteka koledarskega leta, v katerem je bilo izstavljeno.
(2) Pravico do pavšalnega nadomestila lahko uveljavi le oseba, ki je zavedena v seznamu upravičencev in na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(3) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega člena imajo ob dobavi blaga in storitev od kupcev, ki so zavezanci za DDV, pravico zahtevati pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, ki spadajo v posamezne skupine kmetijskih in gozdarskih pridelkov in kmetijskih in gozdarskih storitev iz priloge A, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila.
(4) Osnova za obračun pavšalnega nadomestila je enaka kot v primeru, da bi šlo za promet, od katerega se obračunava DDV.
(5) Ob dobavi blaga ali storitve kupcu, zavezancu za DDV, morajo imetniki dovoljenja, če želijo uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila, predložiti kopijo dovoljenja, ki ga mora kupec hraniti skupaj z računom.
(6) V primeru, da imetnik dovoljenja v obdobju, za katerega velja dovoljenje za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila, večkrat dobavi pridelke in storitve iz priloge A istemu kupcu, zadostuje enkratna predložitev dovoljenja le ob prvi dobavi.
(7) Brez kopije dovoljenja kupec, zavezanec za DDV, nima pravice do odbitka pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV.
(8) Račun za opravljen promet blaga oziroma storitve izda kupec. Račun mora vsebovati podatke, predpisane v 34. členu ZDDV, pri čemer se kot zaporedna številka računa navede zaporedna številka iz evidence izdajatelja računa. Pavšalno nadomestilo se na računu prikazuje enako kot DDV.
(9) Imetnik dovoljenja mora prejete račune, na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 57. členom ZDDV ter jih dati na vpogled na zahtevo davčnega organa.
(10) Imetnik dovoljenja mora na podlagi prejetih računov za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja naslednjega leta. Obračun predloži na obrazcu DDV – OPN, ki je sestavni del tega pravilnika.
(11) Če gospodinjstvo, ki je po določbah tega pravilnika preko svojega predstavnika pridobilo pravico do pavšalnega nadomestila, v času veljavnosti dovoljenja preko svojega predstavnika postane davčni zavezanec po določbah 45. člena ZDDV, z dnem registracije za DDV izgubi pravico do pavšalnega nadomestila.«.

V 97. členu se v prvem odstavku besedilo »pri pristojnem davčnem organu« nadomesti z besedilom »pri Davčnem uradu Ljubljana«.
V drugem odstavku se besede »Pristojni davčni organ« nadomesti z besedami »Davčni urad Ljubljana«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V zahtevku za vračilo DDV mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem »Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji«, ki je sestavni del tega pravilnika.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V obrazcu iz prejšnjega odstavka se v zgornjem levem okencu besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Navedite vašo DDV številko«.

V 101. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedo »računih« postavi vejica in doda naslednje besedilo: »izdanih istega dne,«.
V 2. točki se na koncu postavi vejica in doda naslednje besedilo: »kateremu je priložen račun iz prejšnje točke;«.
V 4. točki se za besedami »obrazec DDV-VP« doda besedilo »in priložene račune«.

V 103. členu s pred besedo »prodajalcu« doda besedilo »in overjene izvirnike računov«.
Drugi stavek se spremeni tako, da se glasi: »Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.”

V 105. členu se v naslovu in v vseh odstavkih v ustreznih sklonih beseda »poplačilo« nadomesti z besedo »vračilo«.
V četrtem odstavku se besedilo »po poteku 30 dni« nadomesti z besedilom »v 30 dneh«.

V 108. členu se v drugem odstavku za besedami »z registrsko blagajno« doda naslednje besedilo: »ter o dnevnem iztržku pri prodaji kmetijskih pridelkov na tržnicah«.
V 2. točki se za besedilom »iztržek po blagajni« doda naslednje besedilo: »ali prodaja na tržnici«.
V tretjem odstavku se črtata besedi »dnevnem« in »dnevnega«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V knjigo izdanih računov se računi, izstavljeni po 35. členu ZDDV osebam, ki niso davčni zavezanci, lahko vpisujejo na podlagi dnevnega zbirnika.«.

114. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Davčni zavezanec se mora prijaviti davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register zaradi vpisa v register zavezancev za DDV. Davčnemu organu se mora prijaviti tudi tuja oseba, ki v smislu ZDDV nima sedeža v Sloveniji.
(2) Za kmeta, katerega katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje leto presega znesek 1,500.000 tolarjev, določi zavezanost za DDV davčni organ po uradni dolžnosti do 31. marca tekočega leta; ta postane davčni zavezanec s 1. aprilom tekočega leta.
(3) Kmeta, ki bo kot predstavnik gospodinjstva po določbi 45. člena ZDDV zavezanec za DDV, določi davčni organ po uradni dolžnosti izmed oseb, ki imajo med člani gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Pred vpisom zavezanosti za DDV po uradni dolžnosti davčni organ o določitvi predstavnika obvesti gospodinjstvo, ki lahko v petnajstih dneh po prejemu obvestila določi drugega predstavnika gospodinjstva. O določitvi drugega predstavnika gospodinjstva podajo polnoletni člani gospodinjstva lastnoročno podpisano izjavo.
(4) Če se površina zemljišč v uporabi članov gospodinjstva glede na površino zemljišč, upoštevano pri odmeri davka iz kmetijstva za preteklo leto, zmanjša za toliko, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV in da ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik gospodinjstva v petnajstih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka predloži davčnemu organu ustrezna dokazila o odtujitvi zemljišč (overovljena kupoprodajna ali druga pogodba o odtujitvi lastninske ali posestne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba).
(5) V prijavi za registracijo mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV – P2, ki je sestavni del tega pravilnika.«.

116. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne dosega prometa v višini, določeni v prvem odstavku 45. člena ZDDV ter davčnemu zavezancu, ki se mu med letom zmanjša površina zemljišč v uporabi gospodinjstva za toliko, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV, lahko davčni organ na njegovo zahtevo izda odločbo o prenehanju registracije za DDV.«.

V 120. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Če so objekti ali deli objektov izročeni kupcem po 30. juniju 1999 in je bil od teh objektov ali delov objektov opravljen promet nepremičnin v skladu z zakonom o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90) in plačan davek od prometa nepremičnin do 30. junija 1999, se davčna osnova investitorja po ZDDV zmanjša za vrednost gradbenih storitev, ki so bile na teh objektih ali delih objektov opravljene do 30. junija 1999, davčna obveznost investitorja pa zmanjša za znesek plačanega davka od prometa nepremičnin, in sicer v sorazmernem delu glede na vrednost opravljenih storitev do 30. junija 1999. Zmanjšanje davčne osnove in zmanjšanje davčne obveznosti mora biti izkazano na računu, ki ga investitor izda kupcu.«.

V 123. členu se v tretjem odstavku doda nov stavek, ki se glasi:
»Davčni zavezanci lahko plačajo davek po tem odstavku do konca tekočega meseca za prejeta poplačila terjatev v tem mesecu.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Znesek po tretjem odstavku 72. člena ZDDV vplačanega prometnega davka, ki je vsebovan v neplačanih terjatvah na dan 30. junija 1999, se izkazuje na obrazcu PD-PLAČILA, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Zavezanci za davek od prometa proizvodov in storitev lahko zmanjšajo obračun prometnega davka tudi iz naslova vračil prometnega davka tujim fizičnim osebam, vendar le do predložitve dokončnega obračuna davčnemu organu – do 20. avgusta 1999. Po tem datumu pa si znesek tujim fizičnim osebam vrnjenega prometnega davka, ki se nanaša na obrazce VPD izdane do vključno 30. 6. 1999, lahko povrnejo z zahtevkom davčnemu organu, vendar najkasneje do 15. julija 2000.«.

V 124. členu se črta beseda »količini«.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Zavezanci, ki opravljajo storitveno dejavnost v skladu z obrtnim zakonom (Uradni list RS, št. 50/94) in ki zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve ponudbe v svoji dejavnosti prodajajo na drobno tudi določeno blago, ki so ga nabavili brez plačila prometnega davka na način, ki velja za trgovce na drobno, morajo na dan 30. junija 1999 popisati blago na zalogi, ki ga vodijo po prodajnih cenah z vračunanim davkom od prometa proizvodov in storitev ter stornirati obračunani davek v zalogah. Za to blago določijo prodajno ceno brez prometnega davka in na tako ugotovljeno prodajno ceno obračunajo DDV po ZDDV.
(3) Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki ne bodo zavezanci za DDV (tretji odstavek 74. člena ZDDV), izračunajo obveznost za plačilo DDV od nabavne cene blaga.«.

Za 124. členom se doda nov 124.a člen, ki se glasi:

»Določbe 75. člena ZDDV se nanašajo tudi na zavezance za davek po zakonu o prometnem davku, ki opravljajo dejavnost trgovine na debelo.«.

V 125. členu se v drugem odstavku doda naslednje besedilo:
»Zbirni podatki o neplačanem prometnem davku iz tega seznama se vpisujejo v obrazec ZBIRNI PODATKI O NEPLAČANEM PD, ki je sestavni del tega pravilnika. Obrazec je priloga dokončnega obračuna prometnega davka za prvo polletje 1999.«.
V tretjem odstavku se doda naslednje besedilo:
»Podatki o predplačilih popisanih na dan 30. 6. 1999 se vpišejo v obrazec PD-PREDPLAČILA, ki je sestavni del tega pravilnika.«.

V 128. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka bodo izračunali delež obdavčljivih prihodkov v vseh prihodkih na način, predpisan z 41. členom ZDDV in z izračunanim koeficientom nato izračunali delež vstopnega DDV, ki ga upoštevajo v davčnem obdobju. Za prvo davčno obdobje se za vse davčne zavezance, ne glede na izbrano davčno obdobje, odbitni delež izračunava na podlagi podatkov za obdobje od 1. 1. 1999 do 31. 5. 1999. Za drugo davčno obdobje se za davčne zavezance, ki obračunavajo DDV mesečno, odbitni delež izračunava na podlagi podatkov za obdobje od 1. 1. 1999 do 30. 6. 1999. Ostali davčni zavezanci v drugem davčnem obdobju odbitni delež izračunavajo kumulativno. V naslednjih obračunskih obdobjih bodo vsi zavezanci za DDV odbitni delež (koeficient za izračun) izračunavali kumulativno.«.

Priloga A, ki je sestavni del pravilnika, se nadomesti z novo prilogo A, ki je sestavni del tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. julija 1999, razen tistih določb, ki so vezane na 71., 72., 73., 74. in 75. člen ZDDV.

Priloga A

Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti za naslednje kmetijske
in gozdarske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve:

I. Kmetijski in gozdarski pridelki:

Skupina 1 - pridelki živinoreje:

1. Žive živali tarifne oznake: od 0101 do 0104;

2. Mleko tarifna oznaka 0401;

3. Gnojila živalskega izvora tarifna oznaka 3101 00 000;

Skupina 2 - poljščine, krmne rastline in drugi pridelki

1. Žita tarifne oznake: od 1001 do 1005; 1007 00 in 1008;

2. Žitna slama tarifna oznaka 1213 00 000;

3. Oljna semena in plodovi tarifne oznake: 1201 00, od 1204 00 do
1206 00;

4. Druga semena tarifna oznaka 1209 razen 1209 30 000, 1209 99 10
in 1209 99 910;

5. Sladkorna pesa tarifna oznaka 1212 91 800;

6. Krmne rastline: tarifna oznaka 1214;

7. Užitne vrtnine, koreni in gomolji: tarifne oznake: od 0701 do
0709 razen: 0709 51, 0709 52 000, 0709 90 310 in 0709 90 390;

8. Jagode-sveže tarifna oznaka 0810 10;

9. Gojena zdravilna zelišča in začimbe tarifne oznake: 0909, 0910
in 1211;

Skupina 3 - hmelj:

1. Hmelj tarifna oznaka 1210 000.

Skupina 4 - sveže sadje in oreški:

1. Užitno gojeno domače sadje in oreški tarifne oznake: 0802
razen 0802 90; 0804 20 100; 0807 razen 0807 20 000; od 0808 do
0810 razen 0810 10 in 0810 90; 0709 90 310 in 0709 90 390.

Skupina 5 - grozdje in vino

1. Sveže grozdje tarifna oznaka 0806 10;

2. Vino in grozdni mošt tarifna oznaka 2204.

Skupina 6 - gozdarski pridelki

1. Les za ogrevanje tarifna oznaka 4401 10 000;

2. Neobdelan ali grobo obdelan les domačih lesnih vrst tarifne
oznake: 4403 10, 4403 20 in od 4403 91 000 do 4403 99 990.


II. Kmetijske in gozdarske storitve

Skupina 7 - storitve za plačilo v rastlinski pridelavi

1. Strojna dela pri proizvodnih storitvah v rastlinski pridelavi
iz razredov standardne klasifikacije dejavnosti A/01.11, A/01.12
(razen pri gojenju gob, okrasnih rastlin ter semen in sadik) in
A/01.13.

Skupina 8 - storitve za plačilo v živinoreji

1. Ročna in strojna dela v živinoreji iz razredov A/01.21,
A/01.22 in A/01.23 standardne klasifikacije dejavnosti.

Skupina - 9 gozdarske storitve za plačilo

1. Ročna in strojna dela pri gojenju in izkoriščanju gozda.

Skupina 10 - skladiščenje pridelkov in priprava za trg

1. Shranjevanje kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetiji;

2. Priprava pridelkov za trg.