Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo varuha človekovih pravic, na seji dne 20. maja 1999
o d l o č i l o:
1. Določba petega odstavka 11. člena notarske tarife (Uradni list RS, št. 28/95 in 31/96) ter sklep o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 6/97) nista v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Sklep o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 65/98) se razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Varuh človekovih pravic (v nadaljevanju: varuh), po izrecni navedbi v zvezi s posamičnimi zadevami, ki jih obravnava, zahteva presojo zakonitosti (in zato tudi ustavnosti) petega odstavka 11. člena notarske tarife (v nadaljevanju: NT), ki določa, da o spremembi vrednosti točke notarske tarife ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka istega člena odloča izvršni odbor Notarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: NZS), pa pri tem ne govori o obveznem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. To je po njegovem mnenju v nasprotju z drugim odstavkom 107. člena zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 in 82/94 – v nadaljevanju: ZN).
2. Iz enakih razlogov izpodbija varuh tudi oba sklepa, s katerima je izvršni odbor NZS spremenil vrednost točke notarske tarife, pa pristojni minister k njima ni dal soglasja.
3. Varuh meni, da izpodbijani pravni akti zaradi očitanega neskladja z zakonom nasprotujejo tudi 153. členu ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z zakoni.
4. Nasprotna udeleženka NZS v odgovoru najprej izraža dvom, ali je varuh pristojen za zahtevo take vsebine, ko ne gre za vprašanja o človekovi pravici oziroma temeljni svoboščini, pa tudi, ali ga za tako zahtevo upravičuje posamičen primer, na katerega se prvotno sklicuje. Po njenem mnenju bi bilo soglasje pristojnega ministra k spremembi vrednosti točke notarske tarife odveč, saj ob pogojih za spremembo vrednosti, določenih v četrtem odstavku 11. člena NT, sklep o spremembi “po svoji vsebini ni meritorne narave, ampak gre v bistvu le za običajen ugotovitveni sklep, da je izpolnjen eden od navedenih objektivnih kriterijev, ki opravičuje zvišanje vrednosti točke”. Soglasje pristojnega ministra bi tedaj bilo samemu sebi namen, saj bi ga niti ne bilo mogoče odreči, zatrjuje NZS.
5. Nasprotna udeleženka še sporoča in izkaže, da je pred objavo prvega sklepa (Uradni list RS, št. 6/97) za soglasje zaprosila, pa je pristojna ministrica pisno sporočila, da soglasje ni potrebno med drugim zaradi petega odstavka 11. člena NT. Zato je NZS o drugem sklepu (Uradni list RS, št. 65/98) pristojnega ministra le obvestila.
B)
6. Po določbi šeste alinee prvega odstavka 23. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko varuh vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti pravnih aktov “v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava”. Varuh sporoča, da več pobudnikov za postopek pri njem toži med drugim nad tarifo, ki so jo morali plačati za notarske storitve. Če varuh ob tem podvomi v zakonitost splošnega akta, s katerim je ta tarifa določena, je po presoji ustavnega sodišča pogoj iz 6. alinee prvega odstavka 23. člena ZUstS izpolnjen. K dvomom nasprotne udeleženke o legitimiranosti varuha za obravnavani primer ustavno sodišče opozarja še na določbo drugega odstavka 9. člena zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93 – ZVČP), po kateri lahko varuh obravnava tudi širša vprašanja, pomembna med drugim za pravno varnost državljanov, ter na določbo drugega odstavka 26. člena istega zakona, po kateri lahko varuh začne postopek tudi na lastno pobudo.
7. Vrednost točke je bistvena sestavina notarske tarife. Sprememba te vrednosti je zato sprememba notarske tarife. O notarski tarifi odloča po izrecni določbi drugega odstavka 107. člena ZN NZS, toda v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Obveznost tega soglasja velja za tarifo o nagrajevanju notarjev v celoti, torej nedvomno tudi za vsakokratno vrednost točke notarske tarife.
8. Odločitev pristojnega organa NZS o spremembi vrednosti točke notarske tarife ni samo ugotovitveni sklep. Z njo organ NZS kompetentno odloči o izpolnjenosti pogoja iz četrtega odstavka 11. člena NT, nato pa samostojno določi novo vrednost točke; glede slednjega NT ne vsebuje izrecnih omejitev. Nova vrednost točke po objavi v Uradnem listu RS velja tudi, če bi organ ne spoštoval omejitev iz četrtega odstavka 11. člena NT, in tudi, če bi bilo povečanje vrednosti točke neutemeljno visoko.
9. Zaradi take narave in takih posledic odločitve o spremembi vrednosti točke ne vzdrži razlaga, da bi bilo s soglasjem k NT hkrati dano soglasje tudi za vse prihodnje spremembe njene vrednosti. O spremembi vrednosti točke kot dela tarife lahko odloči organ NZS le v soglasju z ministrom. Le s takim soglasjem je sprememba sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZN in zato veljavna.
10. Pravkar zapisano velja ne glede na to, ali zakonsko določbo ponavlja tudi NT ali ne; zakonska določba o soglasju je tako v načelu kot tehnično uporabna že sama po sebi. Zato peti odstavek 11. člena NT ni v neskladju z zakonsko določbo, četudi je ne ponavlja.
11. K prvemu sklepu o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 6/97) je pristojni minister soglasje, kot ga zahteva zakon, dal: soglašal je namreč z NT, ki vsebuje v 23. členu prehodno določbo, po kateri se je prva sprememba vrednosti točke po tej tarifi izvedla istočasno in v enakem znesku, kot sprememba vrednosti točke v odvetniški tarifi. Prav to se je z izpodbijanim sklepom zgodilo; isti minister pa je k spremembi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 3/97) dal soglasje. Zato očitanega neskladja tega sklepa z zakonom ni.
12. K drugemu sklepu (Uradni list RS, št. 65/98) ministrovega soglasja ni, zato ga je bilo treba razveljaviti. Za odpravo se ustavno sodišče ni odločilo, ker niti varuh v zahtevi ne trdi niti primerjalni podatki ne kažejo, da bi zaradi nezakonitega sklepa nastale takšne škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti. Po razveljavitvi bo do drugačne, z zakonom skladne določitve, veljala vrednost točke, določene s sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 6/97.
C)
13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 40. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-57/99
Ljubljana, dne 20. maja 1999.
Namestnik predsednika
dr. Lojze Ude l. r.