Na podlagi prve alinee 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US in 74/98) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 4. seji dne 22. 4. 199 sprejel

Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samoupravnih lokalnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Območje občine obsega območja naselij:
Bela Cerkev, Birčna vas, Boričevo, Brezje, Brezovica, Brezovica pri Stopičah, Čelevec, Češča vas, Črešnjice, Črmošnjice pri Stopičah, Daljni Vrh, Dobovo, Dol pri Šmarjeti, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Dolenje Kronovo, Dolenje Lakovnice, Dolenji Suhadol, Dolnja Težka Voda, Dolenje Mraševo, Dolž, Draga, Drganja sela, Družinska vas, Gabrje, Golušnik, Gorenja vas pri Šmarjeti, Gorenje Grčevje, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Karteljevo, Gorenje Kronovo, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Gorenji Suhadol, Gorenja Težka Voda, Gradenje, Grič pri Klevevžu, Gumberk, Herinja vas, Hrib, Hrib pri Orehku, Hrušica, Hudo, Iglenik, Jama, Jelše pri Otočcu, Jugorje, Jurka vas, Jurna vas, Konec, Koroška vas, Koti, Križe, Kuzarjev Kal, Laze, Leskovec, Lešnica, Loke, Luterško selo, Mala Cikava, Mala Strmica, Male Brusnice, Mali Cerovec, Mali Orehek, Mali Podljuben, Mali Slatnik, Mihovec, Novo mesto, Orešje, Otočec, Paha, Pangrč Grm, Petane, Petelinjek, Plemberk, Podgora, Podgrad, Potok, Potov Vrh, Prapreče pri Straži, Prečna, Pristava, Radovlja, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vas, Ratež, Rumanja vas, Sela, Sela pri Ratežu, Sela pri Zajčjem Vrhu, Sela pri Zburah, Sela pri Štravberku, Sevno, Suhor, Smolenja vas, Srebrniče, Srednje Grčevje, Stopiče, Stranska vas, Straža, Strelac, Šentjošt, Škrjanče pri Novem mestu, Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Štravberk, Travni Dol, Trška Gora, Uršna sela, Vavta vas, Velike Brusnice, Veliki Cerovec, Veliki Orehek, Veliki Podljuben, Veliki Slatnik, Verdun, Vinica pri Šmarjeti, Vinja vas, Vinji Vrh, Vrh pri Ljubnu, Vrh pri Pahi, Vrhe, Zagrad pri Otočcu, Zajčji Vrh pri Stopičah, Zalog, Zbure, Žaloviče, Ždinja vas, Žihovo selo.

Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občani se lahko obračajo s pobudami na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe občanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet na predlog župana.

Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Novem mestu, Seidlova cesta 1.
Občina ima svoj grb, zastavo, županske insignije in pečat, ki jih sprejme občinski svet s statutarnim sklepom.
Pečat je okrogle oblike, premera 35 mm, z naslednjo vsebino: Mestna občina Novo mesto. V sredini polja je grb Novega mesta.

Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki se določijo s statutarnim sklepom.

Občina je razdeljena na naslednje krajevne skupnosti s pripadajočimi naselji, ulicami oziroma hišnimi številkami:
– Krajevno skupnost Bršljin, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Bršljin, Cegelnica, Cesta brigad, Foersterjeva ulica, Kettejev drevored s hišnimi št. 19, 32, 33, Klemenčičeva ulica, Kočevarjeva ulica, Kolodvorska ulica, Lastovče, Livada, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 50, 52, 54, 56, Medičeva ulica, Povhova ulica, Straška cesta, Ulica Danila Bučarja, Ulica stare pravde, V Brezov log, Vandotova ulica, Vavpotičeva ulica, Zwittrova ulica, Žlebej;
– Krajevno skupnost Drska, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Brod, Cesarjeva ulica, Drska, Irča vas, Kandijska cesta s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 6, 8, 10, Lebanova ulica, Šalijeva ulica, Šegova ulica, razen hišnih št. 112, 114, 115, 116, 117, 120, 121, Šmihelska cesta, Topliška cesta, Ulica Mirana Jarca, Ulica Slavka Gruma, Volčičeva ulica, Westrova ulica in naselje Srebrniče;
– Krajevno skupnost Gotna vas, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Belokranjska cesta, razen hišne št. 4, Gotna vas, Jedinščica, razen hišne št. 42, Ob potoku, Ulica Ivana Roba;
– Krajevno skupnost Kandija-Grm, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Adamičeva ulica, Belokranjska cesta hišna št. 4, Gubčeva ulica, Kandijska cesta s hišnimi št. 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, Mušičeva ulica, Nad mlini, Paderšičeva ulica, Resslova ulica, Skalickega ulica, Smrečnikova ulica, Školova ulica, Trdinova ulica, Valantičevo;
– Krajevno skupnost Ločna-Mačkovec, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Gregoričeva ulica, Ločna, Mačkovec, Mlinarska pot, Pod Trško goro, Seidlova cesta s hišnimi št. 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 74, 76, Stražna, Šmarješka cesta;
– Krajevno skupnost Majde Šilc, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Jurčičeva ulica, Jakčeva ulica, Kandijska cesta s hišnimi št. 15, 17, 19, 21, 23, 23a, 23b, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 61, Levstikova ulica, Maistrova ulica, Ragovo, Ragovska ulica, Slančeva ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Ulica Ilke Vaštetove, razen hišnih št. 18, 18a, 20, 20a, 22, 22a, 24, 25 in 27, Ulica Marjana Kozine, Ulica Milana Majcna, V Ragov log;
– Krajevno skupnost Mestne njive, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Cankarjeva ulica, Kettejev drevored s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 12, Koštialova ulica, Lamutova ulica, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 4, 6, 8, Mestne njive, Prisojna pot, Seidlova cesta s hišnimi št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27;
– Krajevno skupnost Novo mesto – center, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Breg, Cvelbarjeva ulica, Čitalniška ulica, Dalmatinova ulica, Defranceschijeva ulica, Detelova ulica, Dilančeva ulica, Florjanov trg, Frančiškanski trg, Germova ulica, Glavni trg, Hladnikova ulica, Jenkova ulica, Jerebova ulica, K sodišču, Kapiteljska ulica, Kastelčeva ulica, Kosova ulica, Kratka ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta s hišno št. 1, Mej vrti, Muzejska ulica, Na Loko, Na žago, Novi trg, Prešernov trg, Pugljeva ulica, Rozmanova ulica, Seidlova cesta s hišnimi št. 4, 6, 8, 10, 12, 14, Sokolska ulica, Streliška ulica, Strma pot, Strojarska pot, Šolska ulica, Trubarjeva ulica, Ulica talcev, Vrhovčeva ulica, Župančičevo sprehajališče;
– Krajevna skupnost Regrča vas, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Finžgarjeva ulica, K Roku, razen hišnih št. 10 in 12, Ob Težki vodi hišne št. od 18 do 92, Regrča vas, Vidmarjeva ulica;
– Krajevno skupnost Šmihel, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Aškerčeva ulica, Bajčeva ulica, K Roku s hišnimi št. 10 in 12, Košenice, Krajčeva ulica, Krallova ulica, Nahtigalova ulica, Ob Težki vodi s hišnimi št. od 1 do 17, Smrečnikova ulica s hišnimi št. 40, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 63, Šegova ulica s hišnimi št. 112, 114, 115, 116, 117, 120, 121, Škrabčeva ulica, Šmihel, Šukljetova ulica, Vorančeva ulica ter naselji Boričevo in Škrjanče pri Novem mestu;
– Krajevna skupnost Žabja vas, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Avšičeva ulica, Drgančevje, Drejčetova pot, Kandijska cesta s hišnimi št. 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77 in 85, Knafelčeva ulica s hišnima št. 25 in 27, Lobetova ulica, Na Lazu, Na Tratah, Pot na Gorjance, Šentjernejska cesta s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 22, 24, Ulica Ilke Vaštetove s hišnimi št. 18, 18a, 20, 20a, 22, 22a, 24, 25 in 27, Žabja vas;
– Krajevno skupnost Bela Cerkev: Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Draga, Družinska vas, Gradenje, Hrib, Sela, Vinji Vrh;
– Krajevno skupnost Birčna vas: Birčna vas, Dolenje Lakovnice, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Jama, Mali Podljuben, Petane, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi, Stranska vas, Veliki Podljuben, naselje Uršna sela z ulico Stari Ljuben s hišnimi št. 4, 9, 11, Vrh pri Ljubnu;
– Krajevno skupnost Brusnice: Brezje, Dolenji Suhadol, Gorenji Suhadol, Gumberk, Križe s hišnimi št. 219, 231, 233, 237, 239, Leskovec, Male Brusnice, Ratež, Sela pri Ratežu, Velike Brusnice;
– Krajevno skupnost Bučna vas: Daljni Vrh, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Karteljevo, Hudo in Novo mesto z ulicami: Brezje, Brinje, Dolenje Kamence, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 49, 51, 53, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 80, 82, 84, 86, 88, 89, 90, 91, 92, 94, 96, 98, 101, 102, 104, 106, 108, 110, 111, 112, 113, 114, 116, 117, 118, 119, 120, Markljeva ulica, Mirnopeška cesta, Muhaber, Potočna vas, Tržiška ulica, Turkova ulica, Velika Bučna vas, Vodnikova ulica, Zobčeva ulica, Župnca;
– Krajevno skupnost Dolž: Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem Vrhu, Vrhe, Zajčji Vrh pri Stopičah;
– Krajevno skupnost Gabrje: Gabrje, Jugorje;
– Krajevno skupnost Mali Slatnik: Križe, razen hišnih št. 219, 231, 233, 237, 239, Mala Cikava, Mali Slatnik, Petelinjek, Potov Vrh, Smolenja vas, Veliki Slatnik in Novo mesto z ulicami: Cerovci, Krka, Podbevškova ulica, Savinškova ulica, Šentjernejska cesta s hišnimi št. od 41 do 53 – samo lihe številke, Velika Cikava;
– Krajevno skupnost Otočec: Črešnjice, Dobovo, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kronovo, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško selo, Otočec, Paha, Sela pri Štravberku, Sevno, Srednje Grčevje, Štravberk, Trška Gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu, Ždinja vas, Žihovo selo;
– Krajevno skupnost Podgrad: Jurna vas, Konec, Koroška vas, Laze s hišnimi št. 17, 21 in 25, Mali Cerovec, Mihovec, Podgrad, Pristava, Veliki Cerovec, Vinja vas;
– Krajevno skupnost Prečna: Češča vas, Kuzarjev Kal, Novo mesto z ulico: Groblje, Prečna, Suhor;
– Krajevno skupnost Stopiče: Brezovica pri Stopičah, Črmošnjice pri Stopičah, Dolnja Težka Voda, Gornja Težka Voda, Hrib pri Orehku, Hrušica, Mali Orehek, Novo mesto z ulico: Ob Potoku s hišno št. 42, Pangrč Grm, Plemberk, Stopiče, Šentjošt, Veliki Orehek, Verdun;
– Krajevno skupnost Straža: Dolnje Mraševo, Drganja sela, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, Rumanja vas, Straža, Vavta vas, Zalog;
– Krajevno skupnost Šmarjeta: Brezovica, Čelevec, Dol pri Šmarjeti, Gorenja vas pri Šmarjeti, Grič pri Klevevžu, Koglo, Mala Strmica, Orešje, Radovlja, Sela pri Zburah, Strelac, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Vinica pri Šmarjeti, Zbure, Žaloviče;
– Krajevno skupnost Uršna sela: Laze, razen hišnih št. 17, 21 in 25, Travni Dol, Uršna sela, razen ulice Stari Ljuben s hišnimi št. 4, 9, 11.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. Organ krajevne skupnosti je svet. Izvolijo ga volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 10% prebivalcev dela občine, kjer želijo ustanoviti krajevno skupnost oziroma kjer želijo spremeniti območje svoje krajevne skupnosti. Svet mestne občine (v nadaljevanju: občinski svet) mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini glede imena in območja krajevne skupnosti, kjer naj bi bile ustanovljene krajevne skupnosti.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Z odlokom se določijo naloge, načini financiranja, organiziranost in druge zadeve, ki so pomembne za delovanje krajevnih skupnosti.

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti se zajamejo v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Pristojnosti krajevne skupnosti so:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,
– upravlja in vzdržuje pokopališča v upravljanju krajevnih skupnosti,
– vzdržuje ceste in druge javne površine, ki so v upravljanju krajevne skupnosti,
– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in prostorsko-izvedbenim aktom,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za kvaliteto življenja krajanov,
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti.
Naloge iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z odlokom iz zadnjega odstavka 8. člena tega statuta.

Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja občina zlasti naslednje naloge:
– upravlja z občinskim premoženjem,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otrok in družin, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
– skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju,
– pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– skrbi za razvoj športa in rekreacije,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,
– nadzoruje krajevne prireditve,
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,
– izvaja naloge zaščite in reševanja, ki so opredeljene v zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– organizira mrliško-ogledno službo,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira občinsko upravo,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti, v svetu evropskih občin in regij,
– sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi občinami na področju kulture, gospodarstva, sociale in športa,
– sodeluje v programih Evropske unije.

Občina poleg lokalnih zadev javnega pomena na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja kot svoje naloge, opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, katere se nanašajo na razvoj mesta, zlasti še:
– ureja javni primestni promet,
– ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju,
– izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju,
– izvaja naloge na področju geodetske službe,
– zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih in višjih šol na svojem območju,
– zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju.

Pod pogoji, ki jih določa zakon, občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek od dediščin in daril,
– davek od dobitkov od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.

Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija. Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj.
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z njegovim delom v volilni enoti. Rok za izdajo pojasnila je največ 30 dni od dneva, ko je zahteva poslanca prispela na pristojni občinski organ.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela končno poročilo.
Občinski svet, občinski odbor, komisija in nadzorni odbor lahko v skladu z drugim odstavkom tega člena odloči, da pri posamezni točki dnevnega reda seje izključi javnost in nadaljuje delo na zaprti seji.

Občinski svet, nadzorni odbor, občinski odbori in druge komisije sveta so sklepčne, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica članov.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima komisiji:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– komisijo za statut občine in poslovnik sveta.
Predsednike in člane komisij imenuje svet izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge akte občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– imenuje volilne komisije za lokalne volitve,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana in podžupanov ter občinske uprave,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo organizacijo in delovno področje uprave ter nadzoruje delo občinske uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno,
– odloča o najemu občinskih posojil, izdajanju garancij in poroštev,
– razpisuje referendume,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta statut.

Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet ima dvaintrideset članov.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, ki jo skliče dotedanji župan.
Župan sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan nima pravice glasovanja.

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Župan določi izmed zaposlenih v občinski upravi uslužbence, ki opravljajo organizacijske, strokovne in administrativne naloge za občinski svet. Ti uslužbenci pomagajo županu pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodijo zapisnik in opravljajo druge zadeve po nalogu župana.

Kandidature za funkcije občinskega sveta lahko vloži v pismeni obliki skupina najmanj petih članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju nobeden od kandidatov ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje župan. Na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta mora župan sklicati sejo sveta v roku sedmih dni od prejema pisne zahteve; seja mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seje župan ne skliče v navedenem roku, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Dnevni red seje sveta predlaga župan po predlogu predlagatelja. Predlagani dnevni red lahko dopolni z novimi točkami.

Župan, direktor občinske uprave, predsedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeleževati sej in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet.
Član sveta ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah občinskega sveta ali na sejah njegovih delovnih teles.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet ustanovi naslednje odbore:
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za komunalo in promet,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za davčno politiko, proračun in finance,
– odbor za lokalno samoupravo.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore. Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov. Občani, ki niso člani občinskega sveta in so bili izvoljeni v odbor, lahko predstavljajo največ polovico vseh članov odbora.

Odbor za okolje in prostor obravnava:
– urbanizem in prostorsko planiranje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– varstvo okolja,
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb na področju okolja in prostorskega urejanja,
– razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mestnega jedra in drugih naselij ter za namembnost mestnega prostora.

Odbor za komunalo in promet obravnava:
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami,
– urejanje prometa,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči, za organizacijo pogrebnih storitev ter za mrliško-ogledno službo,
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s področja komunalne dejavnosti,
– varstvo tal in vodnih virov,
– varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov,
– področje požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe.

Odbor za družbene dejavnosti obravnava:
– razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– razvoj vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki stopnji,
– razvoj kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
– razvoj športa in rekreacije,
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
– varstvo naravne in kulturne dediščine.

Odbor za gospodarstvo obravnava:
– sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
– problematiko zaposlovanja,
– pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj je v interesu občine,
– razvoj kmetijstva, trgovine in turizma, razvoj demografsko ogroženih območij,
– stanovanjsko problematiko.

Odbor za davčno politiko, proračun in finance obravnava:
– delitveno bilanco občinskega premoženja,
– oblikovanje proračunskega memoranduma in proračuna,
– davčno politiko občine,
– financiranje porabnikov občinskega proračuna,
– gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi.

Odbor za lokalno samoupravo obravnava:
– lokalno samoupravo v občini,
– povezovanje občine v širše lokalne skupnosti,
– financiranje krajevnih skupnosti,
– preoblikovanje občine.

Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

Za dosego namena iz prejšnjega člena nadzorni odbor:
– pregleduje pravne predpise in druge akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– od odgovornih oseb zahteva pojasnila ter določi rok za pojasnitev,
– pregleduje listinsko dokumentacijo (pogodbe, naročila, odredbe, naloge, račune, zapisnike ter knjigovodske listine in poslovne knjige in podobno),
– oblikuje in posreduje zahteve za izvedbo revizije Računskega sodišča Republike Slovenije,
– prijavlja sume storitve prekrška oziroma sume storitve kaznivega dejanja pristojnim organom.
Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim seznani občinski svet in župana. V programu mora nadzorni odbor tudi podati oceno, ali člani glede na program nadzora razpolagajo s potrebnim znanjem, ter v primeru, da ne razpolagajo z vsem potrebnim znanjem morajo opredeliti tudi sredstva, potrebna za pogodbene izvajalce.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor končno poročilo s priporočili in predlogi, skupaj s stališčem porabnika proračunskih sredstev, na katerega se poročilo nanaša, predloži v obravnavo občinskemu svetu. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končno poročilo ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik. Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih izvoli tudi namestnika predsednika.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v petnajstih dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan. O poteku seje se vodi zapisnik.
Občinski organi so dolžni na zahtevo nadzornega odbora poročati nadzornemu odboru in mu dajati vse podatke in informacije, potrebne za njegovo delo. Župan in občinska uprava so dolžni zagotavljati nadzornemu svetu strokovno in administrativno pomoč. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Občinski organi imajo pravico prisostvovati na sejah nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujočega dajati mnenja in predloge, za delo in naloge, ki jih opravlja posamezni občinski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.

Nadzorni odbor šteje sedem članov, ki svoje naloge opravljajo nepoklicno.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Večina članov mora imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Najmanj trije člani morajo imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju in vsaj dva člana morata imeti pravna znanja s področja finančnega poslovanja ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupani, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Nadzorni odbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan opravlja svoje delo poklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa imenuje izmed članov občinskega sveta občinski svet na predlog župana.

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– občinskemu svetu predlaga sprejem sprememb in dopolnitev statuta, sprejem proračuna občine in zaključnega računa proračuna, odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– je predstojnik občinske uprave, ki jo tudi nadzira in usmerja,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– skrbi in odgovarja za izvrševanje proračuna,
– skladno s statutom in proračunom odloča o najetju posojil med letom,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut.

Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti posameznega podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti ter za nadomeščanje v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.

Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

Funkcija člana občinskega sveta in podžupanov ni združljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občine.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem statutom ali če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
S statutarnim sklepom se predpišejo:
– način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci,
– način sklica zbora občanov,
– število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete,
– kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in
– druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.

Zbori občanov:
– razpravljajo o delu občinskih organov,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo in dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini ali če tako zahteva zakon.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti podprta s podpisi 2% volivcev na območju, za katerega je pobuda za referendum vložena. Seznam volivcev, ki podpirajo pobudo, mora vsebovati naslednje podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti ali mestni četrti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 53. in 54. člena tega statuta.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Direktor občinske uprave pooblasti za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov občinske uprave predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

Za delo občinske uprave je župan odgovoren svetu, direktor občinske uprave pa županu.

Upravne naloge občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, predstojniki upravnih organov, višji upravni delavci, upravni in strokovno-tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest uprave višje upravne delavce, upravne in strokovno-tehnične delavce.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.

Višji upravni delavci, upravni in strokovno-tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.

Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo direktor občinske uprave in uslužbenci občinske uprave, katere direktor občinske uprave pooblasti za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji odgovorna uradna oseba občinske uprave, na drugi pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko župan v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo kot poseben upravni organ.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uslužbenci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, ki so določene z zakonom, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.

Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– urejanje javnih parkirišč in parkirnih hiš,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu in v naseljih mestnega značaja,
– urejanje lokalnih cest,
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov,
– javni mestni promet, ki obsega javni prevoz potnikov v mestu in primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi,
– taksi služba,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov,
– plakatiranje in obveščanje.

Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine,
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine,
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade.

Občina lahko z odlokom ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Občinsko pravobranilstvo zastopa občino, njene organe in krajevne skupnosti, ki so pravne osebe, po pooblastilu pristojne osebe pa lahko zastopa tudi druge pravne osebe, katerih ustanoviteljica je občina, pred sodišči in drugimi državnimi organi.
V odloku o ustanovitvi občinskega pravobranilstva se opredeli status, organizacija, delovno področje in druge zadeve, pomembne za delovanje občinskega pravobranilstva.
Občina lahko ustanovi skupaj z drugimi občinami skupni organ občinskega pravobranilstva.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja do vrednosti, za katero v primeru oddaje gradbenih del ni predpisan javni razpis.
Prodaja in oddaja v zakup (najem) nepremičnin in premičnin se izvede na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma predhodno izvedene javne dražbe. Za zamenjavo nepremičnin in premičnin ter pravic javni razpis oziroma javno dražbo ni potrebno izvesti. Za prodajo in oddajo v zakup (najem) se izvede pravni promet nepremičnin in premičnin oziroma pravic brez predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma javne dražbe v primerih, ko stvar oziroma pravica ne presega vrednosti 500.000 SIT, prodaje funkcionalnih zemljišč in v drugih primerih, ko tako odloči občinski svet oziroma skladno s prejšnjim odstavkom župan.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% od sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke prejšnjega odstavka pa župan. Župan lahko za odločanje o posameznih zadevah iz 2. točke pooblasti predstojnika občinskega upravnega organa, ki pokriva finančno poslovanje občine.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku proračuna za tekoče leto.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna. Odlok o zaključnem računu proračuna predloži župan občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek od dediščin in daril,
– davek od dobitkov od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, ki je določena z zakonom.

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davki od premoženja,
– nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, kot je določena z zakonom.

Za odhodke občine za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo,
– sredstva za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.

Finančno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
Spremembe in dopolnitve statuta občine lahko predlaga župan, komisija za statut občine in poslovnik sveta in vsak član občinskega sveta.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občin.
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Občina ureja z odlokom tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Župan se je do predloga dolžan pismeno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.

Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta praviloma 15 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Statut, odloki, odredbe, pravilniki, navodila ter drugi predpisi in akti, s katerimi se določajo pravice in obveznosti občanov, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če v njih ni drugače določeno.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja občine posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in širše lokalne skupnosti. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Občina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno določi o prenosu občinske pristojnosti.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali v zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja na referendumu. Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 68/96 in 58/98).
Predpisi in drugi splošni in posamični akti, ki so bili v veljavi pred uveljavitvijo tega statuta, ostanejo do sprejetja novih aktov v veljavi še naprej, če niso v nasprotju z zakonom ali s tem statutom. Če takšni akti določajo pravice in obveznosti za območje, ki je večje, kot ga obsega območje Mestne občine Novo mesto, se uporabljajo v tistih delih, ki zadevajo območje Mestne občine Novo mesto.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep o oblikovanju krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 23/96).

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.