Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pivu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne pogoje, ki jih mora pri proizvodnji in v prometu izpolnjevati pivo ter vzorčenje in analizne metode.
2. člen
Pivo mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil, in v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
Dovoljena odstopanja dejanskih neto količin od označenih količin pri predpakiranem pivu so naslednja:
----------------------------------------------------------------
Označena neto Največje dovoljeno
količina v kg ali L odstopanje v –%
----------------------------------------------------------------
do 0,50 4
od 0,50 do 1,0 3
nad 1,0 2
----------------------------------------------------------------
Povprečna neto količina 10 naključno izbranih predpakiranih piv, mora ustrezati označeni neto količini iz prejšnjega odstavka tega člena, merjeno pri temperaturi 20 °C.
4. člen
Pivo v prometu se mora skladiščiti tako, da ohrani svojo kakovost do porabe, zato ne sme biti izpostavljeno sončnim in ultravijoličnim žarkom ter neposredno vplivu vira toplotne energije.
II. POSEBNE DOLOČBE
5. člen
Pivo je fermentirana pijača iz žit, hmelja in vode, izdelana po tehnološkem postopku varjenja, ki mu sledi alkoholno vrenje sladice z dodatkom pivskih kvasovk.
6. člen
Osnovna surovina za proizvodnjo sladice je ječmenov slad. Delno se slad lahko nadomesti z drugimi slajenimi ali neslajenimi žiti ali izdelki iz žit oziroma s škrobom in sladkorji (saharozo, invertnim sladkorjem, dekstrozo, glukoznimi sirupi, ipd.), vendar mora biti jodna reakcija na škrob v pivu negativna.
7. člen
Razen hmelja se v proizvodnji piva lahko uporabljajo tudi izdelki iz hmelja.
8. člen
Voda za proizvodnjo piva mora imeti primerno mineralno sestavo in kislost ter ustrezati zdravstvenim predpisom za pitno vodo. Za pripravo pivovarske vode so dovoljeni postopki in sredstva, ki niso zdravju škodljivi.
9. člen
Za alkoholno vrenje piva se mora uporabljati samo čista kultura pivskih kvasovk.
Za določene vrste piva se sme za alkoholno vrenje uporabljati mešanica mikrobioloških kultur.
10. člen
Pivo se v prometu razvršča in poimenuje zlasti kot:
1. pivo, ki vsebuje od 5–13% (m/m) ekstrakta v sladici;
2. specialno pivo, ki vsebuje od 13–16% (m/m) ekstrakta v sladici;
3. močno pivo, ki vsebuje najmanj 16% (m/m) ekstrakta v sladici;
4. lahko pivo, ki vsebuje največ 3% vol alkohola;
5. brezalkoholno pivo, ki vsebuje največ 0,5% vol alkohola;
6. pšenično pivo, izdelano iz najmanj 50% (m/m) pšeničnega slada;
7. posebno pivo, fermentirano z mešanico mikrobioloških kultur.
11. člen
Vse navedene vrste piva so lahko svetle ali temne barve, in sicer kot:
– svetlo pivo z barvo do 30 EBC enot;
– temno pivo z barvo nad 30 EBC enot.
12. člen
Pivo v prometu mora ustrezati naslednjim minimalnim zahtevam:
– da je bistro in brez usedlin, razen določenih vrst piva iz 13. člena tega pravilnika;
– da je ustrezne barve za poimenovano vrsto piva, tipičnega vonja in okusa;
– da vsebuje najmanj 3 g/l naravnega ogljikovega dioksida;
– da vsebnost alkohola ustreza označeni vrednosti;
– da ima pH vrednost od 3,8 do 5,0;
– da je jodna reakcija na škrob negativna;
– da vsebuje največ 20 mg/l žveplovega dioksida;
– da ima primerno peno glede na vrsto piva.
13. člen
Določene vrste piva v prometu so lahko motne in imajo usedlino, kot posledico posebnih tehnoloških postopkov; označene morajo biti kot motno pivo.
14. člen
Vse vrste točenega piva morajo biti na prodajnem mestu označene z imenom oziroma blagovno znamko.
15. člen
Pri proizvodnji piva se smejo, glede na tehnološko upravičenost, uporabljati aditivi, ki so v skladu s predpisom o aditivih živilom.
16. člen
Dovoljena so odstopanja od dejanskih količin, in sicer:
– za vsebnost alkohola do 5,5% vol: + / -0,5% vol
nad 5,5% vol + / -1% vol
– za vsebnost ekstrakta + / -0,5% (m/m).
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za brezalkoholno pivo in lahko pivo.
17. člen
Pivo iz kovinskih sodov se mora točiti samo s pomočjo točilnih aparatov. Za točenje piva iz sodov se smejo uporabljati le potisni plini: ogljikov dioksid, dušik ali mešanica obeh plinov.
18. člen
Prepovedano je prodajati pivo, ki se nabere kot ostanek pri točenju piva iz soda.
Točilne pipe za pivo se ne smejo uporabljati za točenje drugih pijač.
III. VZORČENJE IN ANALIZNE METODE
19. člen
Za ugotavljanje predpisanih kriterijev kakovosti se lahko uporabljajo katerekoli preskušene in veljavne analizne metode. V primeru spora so odločilni rezultati, dobljeni z metodami, ki so navedene v prilogi 1, in so sestavni del tega pravilnika.
20. člen
V primeru inšpekcijskega nadzora oziroma spora opravijo analizo imenovane organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za fizikalno-kemijsko analizo in jih imenuje minister, pristojen za prehrano.
21. člen
Imenovane organizacije iz prejšnjega člena morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da imajo akreditacijo nacionalne akreditacijske službe o usklajenosti s splošnimi kriteriji za delo preskusnih laboratorijev, določenih v standardu SIST EN 45001;
– da sodelujejo v najmanj dveh strokovnih mednarodnih medlaboratorijskih primerjalnih preskusih;
– da izpolnjujejo pogoje za izvajanje kontrole kakovosti piva v skladu s tem pravilnikom.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Z dnem, ko se prične uporabljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ledu in kisa (Uradni list SFRJ, št. 13/78, 53/78, 2/82, 34/82, 52/83 in 16/88) iz IV. poglavja (58. do 67.f člen).
Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, prenehajo veljati standardi za pivski slad iz 3. člena odredbe o pogojih kakovosti, o postopkih ter metodah jemanja vzorcev in o analiznih metodah za kmetijske in živilske proizvode (Uradni list RS, št. 17/96).
Izdelki, označeni v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, so lahko v prometu največ do 31. 12. 2001.
23. člen
Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo oziroma dajejo v promet pivo, morajo uskladiti svojo dejavnost v skladu s tem pravilnikom najpozneje do 31. 12. 2001.
24. člen
Minister, pristojen za prehrano, imenuje organizacije iz 20. člena tega pravilnika najpozneje do 15. septembra 1999.
Do imenovanja organizacij iz 20. člena tega pravilnika opravljajo naloge v skladu s pravilnikom o kakovosti alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ledu in kisa (Uradni list SFRJ, št. 13/78, 53/78, 2/82, 34/82, 52/83 in 16/88) dosedanji izvajalci.
Ne glede na določila 21. člena tega pravilnika, lahko do 31. 12. 2002 izvajajo analize imenovane organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz druge in tretje alinee 21. člena tega pravilnika.
25. člen
Ta pravilnik se začne uporabljati 1. oktobra 1999.
26. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 305-052/97
Ljubljana, dne 25. maja 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
PRILOGA 1: VZORČENJE IN ANALIZNE METODE
A) VZORČENJE
1. Vzorec piva, ki se pošlje v analizo, mora biti zapečaten in
skladiščen od odvzema do predaje v laboratorij, pod pogoji iz 4.
člena tega pravilnika.
2. Vzorec piva iz kovinskega soda mora biti odvzet sterilno.
Odvzame ga lahko samo strokovno usposobljena oseba.
3. Pri odvzemu vzorca mora strokovna oseba sestaviti zapisnik, v
katerega vpiše podatke, pomembne za rezultat analize:
- kraj, datum in čas odvzema vzorca;
- namen odvzema vzorca;
- vrsta in količina vzorca;
- število posamezno vzetih vzorcev in količina skupaj vzetega
vzorca;
- identifikacijske oznake;
- količina vzorca, ki se pošilja v analizo.
4. Vzorec piva za analizo je sestavljen iz najmanj šestih enakih
(po sestavi in prostornini) embalažnih enot (po 0,5 L). V primeru
manjših ali večjih embalažnih enot se vzame tej zahtevi ustrezna
količina skupnega vzorca (3,0 L).
5. Vzorec mora analizirati imenovan preskusni laboratorij
najpozneje 3 dni od datuma odvzema vzorca, in sicer po metodah,
navedenih v tem pravilniku.
B) FIZIKALNO-KEMIJSKE METODE
-----------------------------------------------------------------
PARAMETER KAKOVOSTI VRSTA METODE
-----------------------------------------------------------------
VSEBNOST ALKOHOLA Destilacijska analiza
(Analytica-EBC, 1998 9.2.1 s.1-2)
Refraktometrijska analiza
(Analytica-EBC, 1998 2.9.3. s.1-2)
EKSTRAKT V SLADICI Destilacijska analiza
(Analytica-EBC, 1998 9.4 s. 1-3)
Analiza z avtomatskim analizatorjem piva
(Mebak II, 1993 2.13.6. s. 144)
EKSTRAKT V SLADICI
IN VSEBNOST ALKOHOLA Analiza z avtomatskim analizatorjem piva
(Mebak II, 1993 2.13.5. s. 142-144)
Refraktometrijska analiza
(Mebak II, 1993 2.13.5. s. 142-144)
BARVA Vizualna analiza
(Mebak II, 1993 2.16.1 s. 149-150)
Spektrofotometrična analiza
(Analytica-EBC, 1998 9.6 s. 1)
TRAJNOST Optična analiza
(Mebak II, 1993 2.19.1.2 s. 156-157)
BELJAKOVINSKA MOTNOST Optična analiza
(Mebak II, 1993 2.19. s. 155)
OGLJIKOV DIOKSID Hitra metoda s pomočjo manometra
(Mebak II, 1993 2.35.1.2 s. 219)
JODNA VREDNOST Vizualna analiza
(Mebak II, 1993 2.3.1 s. 33)
Spektrofotometrična analiza
(Mebak II, 1993 2.3.2 s. 34-35)
pH VREDNOST pH vrednost
(Mebak II, 1993 2.17 s. 152-153)
ŽVEPLOV DIOKSID Destilacijska analiza
(Analytica-EBC, 1998 9.25.1 s. 1-2)
Encimatska analiza
(Analytica-EBC, 1998 9.25.2 s. 1-3)
ENERGIJSKA VREDNOST Mebak II, 1993 2.15 (s. 148)
TRAJNOST PENE NIBEM analiza
(Mebak II, 1993 2.23.3 s.181-183)
Ross&Clarck analiza
(Mebak II, 1993 2.23.2 s. 178-181)
----------------------------------------------------------------
Izvirnik prevodov navedenih metod se hrani na Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
