Na podlagi tretjega odstavka 59. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odločba US RS, in 69/98) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 in 29/95), izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K O Š T I P E N D I R A N J U
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji za uveljavljanje pravice do republiških in Zoisovih štipendij ter štipendij za brezposelne osebe, vključene v programe izobraževanja, višina štipendij in dodatkov, način izplačevanja štipendij ter posledice, če štipendist svojih obveznosti ne izpolnjuje.
II. REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE
2. člen
(pogoji za pridobitev štipendije)
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol in študentje visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na razpis, ki ga objavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva,
– izpolnjujejo materialne pogoje iz drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: zakon),
– ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let.
Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja.
Kandidat, ki se izobražuje v tujini, uveljavlja pravico do republiške štipendije po načelu vzajemnosti.
3. člen
(kandidat, ki ne more pridobiti štipendije)
Pravice do republiške štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki:
– je v delovnem razmerju, ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu,
– je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije,
– je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, v kateri je dobiček iz poslovanja, brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, glede na kandidatov poslovni delež, v zadnjem koledarskem letu pred prijavo na razpis za dodelitev štipendije, presegal letni znesek zajamčenega nadomestila plače za to leto,
– prejema drugo štipendijo ali je pridobil posojilo za študij iz 58.a člena zakona,
– je pridobil finančno ali materialno pomoč za šolanje iz javnih ali zasebnih virov najmanj v višini enoletnega zneska osnovne republiške štipendije.
4. člen
(ugotavljanje dohodka na družinskega člana)
Pri ugotavljanju pogojev iz drugega odstavka 56. člena zakona se dohodek na družinskega člana po tem pravilniku izračuna iz vsote vseh bruto dohodkov, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine kot tudi neobdavčljivi dohodki, razen:
– dodatka za pomoč in postrežbo;
– denarne pomoči iz zavarovanja za primer brezposelnosti;
– prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
– prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih ne pridobijo na podlagi delovnega razmerja oziroma pogodbe o delu;
– štipendij z dodatki;
– otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom;
– starševskega dodatka;
– prejemkov od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih organizacij oziroma agencij, ki so osnova za dohodnino in ne presegajo višine 51% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
5. člen
(upoštevanje pokojnin)
V dohodek kandidatove družine po tem pravilniku se vštevajo izplačane bruto pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.
6. člen
(upoštevanje preživnin)
V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi prejete preživnine, do katerih so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine, ki jih plačuje družinski član, v višini izvršljivega pravnega naslova.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču.
7. člen
(upoštevanje rejništva)
Pri ugotavljanju materialnih pogojev kandidata v rejništvu se kot dohodek na družinskega člana upošteva višina pripadajočih povprečnih materialnih stroškov za otroka, določenih s sklepom Vlade RS v preteklem letu.
Če starši kandidata iz prejšnjega odstavka prispevajo rejnino v celoti, se upošteva dohodek na družinskega člana matične družine kandidata, v skladu s 4. členom tega pravilnika.
8. člen
(upoštevanje dohodka od dejavnosti)
Kot dohodek iz dejavnosti iz druge alinee 3. člena tega pravilnika, šteje dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca.
Zavezancem, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dobiček ugotavlja tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki in dobiček poveča za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost.
Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, katerim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz sredstev državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke.
9. člen
(upoštevanje dohodka od kmetijstva)
Kot dohodek od kmetijstva šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pomnožen s faktorjem za preračun katastrskega dohodka, določenim s predpisom za upoštevanje dohodka iz kmetijstva za pridobitev pravice do socialno-varstvenih dajatev in pomoči.
Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, se v dohodek kandidatove družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.
10. člen
(prekinitev postopka)
Če do dne izteka razpisnega roka dohodninska ali druga odmerna odločba še ni bila izdana, se o pravici do štipendije odloči po izvršljivosti odločbe pristojnega davčnega organa.
11. člen
(opredelitev družinskih članov)
Za člane družine kandidata po tem pravilniku štejejo:
– oče, mati, ali zakonec oziroma oseba, ki živi z enim izmed staršev v življenjski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, najmanj eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do štipendije, kakor tudi otroci kandidata,
– otroci, posvojenci oziroma pastorki, ki so jih kandidatovi starši dolžni preživljati, v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
– stari starši, posvojitelji, očim ali mačeha oziroma vnuki kandidatovih staršev, če so jih ti dolžni preživljati po predpisih iz prejšnje alinee.
Število družinskih članov se upošteva po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za uveljavitev pravice do štipendije.
12. člen
(upoštevanje posebnih družinskih ali osebnih stanj)
Pri kandidatih iz enoroditeljskih družin se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje 0,50 družinskega člana, za vsakega naslednjega pa še po 0,25 družinskega člana.
Pri kandidatih brez staršev se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje še en družinski član in za vsakega naslednjega člana še po 0,50 družinskega člana.
V primeru kandidata ali družinskega člana s posebnimi potrebami zaradi težje ali težke duševne ali telesne okvare, se prišteje še en družinski član razen, če je v institucionalnem varstvu in mu je najmanj 80% stroškov oskrbe zagotovljeno iz sredstev proračuna RS.
V primeru zakonske zveze kandidata ali v primeru, ko ima kandidat otroka, se dohodek staršev ne upošteva.
13. člen
(višina osnovne republiške štipendije)
Višina osnovne republiške štipendije po tem pravilniku znaša 14% zajamčene plače za vajence in dijake in 21% zajamčene plače za študente.
14. člen
(zvišanje štipendije glede na stopnjo in letnik izobraževanja)
Osnovna republiška štipendija se v vsakem naslednjem letniku zviša za 1% zajamčene plače.
15. člen
(zvišanje štipendije glede na dohodek na družinskega člana)
Štipendija, ugotovljena po 14. členu tega pravilnika se zviša tudi glede na višino letnega dohodka na družinskega člana štipendista v preteklem koledarskem letu, v primerjavi z letnim zneskom zajamčene plače za to leto:
-----------------------------------------------------------------------
Dohodek na družinskega Zvišanje štipendije
člana (v % zajamčene plače) (v % od zajamčene plače)
Dohodkovni Izhodiščna Najvišja Izhodiščna Najvišja
razred vrednost vrednost stopnja stopnja
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------------
I. do 70% 18%
II. nad 70% do vključno 80% od 15% do 18%
III. nad 80% do vključno 90% od 12% do 15%
IV. nad 90% do vključno 100% od 9% do 12%
V. nad 100% do vključno 110% od 6% do 9%
VI. nad 110% do vključno 120% od 3% do 6%
VII. nad 120% do vključno 130% od 0% do 3%
VIII. nad 130% 0
-----------------------------------------------------------------------
Pri zvišanju štipendije za II. do vključno VII. dohodkovni razred iz lestvice v prejšnjem odstavku, se izhodiščni stopnji zvišanja (stolpec 4) prišteje še razlika med najvišjo vrednostjo dohodkovnega razreda (stolpec 3) in dejanskim dohodkom na družinskega člana, izraženem v odstotku od zajamčene plače, pomnožena s faktorjem 0,3.
16. člen
(zvišanje štipendije za štipendiste s posebnimi potrebami)
Štipendistu s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, se štipendija zviša še za 20% zajamčene plače.
17. člen
(dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča)
Štipendistu, ki se izobražuje izven kraja stalnega prebivališča pripada dodatek k štipendiji:
– za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 40% zajamčene plače, ali
– za stroške prevoza za primestni ali medkrajevni promet z javnimi prevoznimi sredstvi v višini cene dijaške oziroma študentske mesečne vozovnice, vendar največ do 30% zajamčene plače.
Dodatek k štipendiji iz prve alinee prejšnjega odstavka ne pripada štipendistu v institucionalnem varstvu, kateremu je zagotovljeno najmanj 80% stroškov oskrbe iz sredstev državnega proračuna, razen rejencu ali otroku brez staršev.
18. člen
(dodatek glede na uspeh)
Štipendisti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka k štipendiji za uspeh, kot sledi:
– dijaki; za prav dober uspeh 7% in za odličen uspeh 13% zajamčene plače,
– študentje s povprečno oceno:
nad 7,7 do vključno 8,0 7%,
nad 8,0 do vključno 8,3 10%,
nad 8,3 do vključno 8,6 13%,
nad 8,6 do vključno 8,9 16%,
nad 8,9 19% zajamčene plače.
Pri študentih se uspeh ugotavlja tako, da se izračuna povprečje številčno izraženih ocen, brez upoštevanja dveh najnižjih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.
Dodatek za uspeh ne pripada štipendistom v prvem letniku izobraževanja.
III. ZOISOVE ŠTIPENDIJE
19. člen
(pogoji za pridobitev Zoisove štipendije)
Za dodelitev Zoisove štipendije za nadarjene (v nadaljnjem besedilu: Zoisova štipendija) so lahko predlagani vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študenje visokošolskih zavodov, če:
– so dosegli prav dober šolski uspeh – učenci, vajenci in dijaki oziroma najmanj povprečne oceno 8,0 – študenti;
– izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost,
– so državljani Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega državljanstva ali tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in je izpolnjen pogoj vzajemnosti.
Povprečna ocena pri študentih se izračuna v skladu z določbo drugega odstavka prejšnjega člena.
Starost kandidata za Zoisovo štipendijo ne more presegati starosti kandidata za republiško štipendijo iz 2. člena tega pravilnika.
20. člen
(kandidat, ki ne more pridobiti Zoisove štipendije)
Pravice do Zoisove štipendije ne more uveljaviti kandidat iz 3. člena tega pravilnika, razen kandidata, iz četrte alinee 3. člena tega pravilnika, če je predlagan za Zoisovo štipendijo za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini.
21. člen
(merila za ugotavljanje intelektualne nadarjenosti)
Intelektualna nadarjenost kandidata se ugotavlja na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki jih ob predhodnem pisnem soglasju staršev ali zakonitih zastopnikov, če gre za mladoletno osebo, opravi kandidat prostovoljno, praviloma v zadnjih dveh letnikih osnovne ali srednje šole.
22. člen
(osnovna merila)
Kandidat za Zoisovo štipendijo izpolni merilo intelektualne nadarjenosti, če doseže vsaj 20 točk na podlagi naslednjih osnovnih merili v kombinaciji z dodatnimi merili iz 23. člena tega pravilnika, pri čemer lahko kandidat doseže:
po 1. merilu – 20 točk
– kandidat, ki na intelektualnem testu, sestavljenem iz več intelektualnih podtestov, doseže skupni rezultat, ki dosega ali presega 97. percentil;
po 2. merilu – 10 točk
– kandidat, ki na intelektualnem testu, sestavljenem iz več intelektualnih podtestov, doseže skupni rezultat, ki ustreza 90. percentilu ali ga presega, vendar ne dosega 97. percentila in na posameznem intelektualnem podtestu doseže rezultat, ki dosega ali presega 97. percentil;
– kandidat, ki na intelektualnem testu, ki ni sestavljen iz več podtestov (faktorsko čisti test) oziroma na testu kreativnosti, ki je normiran za ustrezno populacijo, doseže rezultat, ki dosega ali presega 97. percentil;
po 3. merilu – 5 točk,
– kandidat, ki na intelektualnem testu, sestavljenem iz več intelektualnih podtestov, doseže skupni rezultat, ki ustreza 90. percentilu ali ga presega, vendar ne dosega 97. percentila, niti na posameznih podtestih ne doseže rezultata, ki dosega ali presega 97. percentil.
23. člen
(dodatna merila)
Dodatna merila za ugotavljanje nadarjenosti so: merilo TEKM (indeks tekmovalnih dosežkov), merilo UC (indeks intelektualne usmerjenosti) in merilo SOC (indeks socialne prikrajšanosti).
Po merilu TEKM lahko kandidat doseže 5 oziroma 10 točk, po merilu UC 5 točk in po merilu SOC 5 točk, vse v skladu z metodologijo za vrednotenje dodatnih meril, ki jo določi generalni direktor zavoda v strokovnih navodilih za izvajanje pravilnika o štipendiranju.
24. člen
(kombinirana uporaba osnovnih in dodatnih meril)
Kandidat za Zoisovo štipendijo šteje za intelektualno nadarjenega tudi v primeru, če ob izpolnjevanju osnovnih meril iz 22. člena teg pravilnika na podlagi dodatnih meril iz prejšnjega člena doseže najmanj 10 točk, od tega na podlagi merila TEKM vsaj 5 točk oziroma, če na podlagi dodatnih meril doseže najmanj 15 točk, od tega na podlagi merila TEKM 10 točk.
Če kandidat ne izpolni niti enega osnovnega merila, ne more biti predlagan za dodelitev Zoisove štipendije, ne glede na število zbranih točk na podlagi dodatnih meril.
25. člen
(obveznost javno priznanega uspeha oziroma izjemnega dosežka)
Pri ugotavljanju izrazite nadarjenosti pri kandidatih dijakih srednjih šol in študentih višjih strokovnih in visokih šol se poleg osnovnih in dodatnih meril iz 22. in 23. člena tega pravilnika, upošteva tudi javno priznane uspehe ali izjemne dosežke, ki jih je kandidat dosegel v zadnjih dveh šolskih letih.
26. člen
(opredelitev javno priznanega uspeha ali izjemnega dosežka)
Za javno priznan uspeh oziroma izjemni dosežek iz prejšnjega člena velja:
– uvrstitev v finale na državnem tekmovanju oziroma uvrstitev do vključno 3. mesta; udeležba na mednarodnem tekmovanju;
– nagrajena umetniška ali znanstveno-raziskovalna dela v državni konkurenci;
– objava znanstveno-raziskovalne naloge v priznani strokovni reviji ali zborniku;
– objavljena pozitivna recenzija o kandidatovih umetniških ali znanstveno-raziskovalnih prispevkih;
– najmanj 30 točk na maturi.
27. člen
(merila za ugotavljanje umetniške nadarjenosti)
Za umetniško nadarjenost na določenem umetnostnem področju šteje prejem državne nagrade, uvrstitev do vključno 3. mesta na državnem tekmovanju, mednarodno priznanje ali uvrstitev v finale mednarodnih tekmovanj. Pogoj izrazite umetniške nadarjenosti na glasbenem in plesnem področju izpolni kandidat, ki na državnem tekmovanju (TEMSIG), v svoji disciplini doseže oceno 90 in več točk.
Pri odločanju o podelitvi štipendije kandidatom, ki so bili predlagani zaradi umetniške nadarjenosti, zavod lahko pridobi mnenje vsaj dveh strokovnjakov z ustreznega umetnostnega področja.
28. člen
(predlog za dodelitev Zoisove štipendije in upravičeni predlagatelji)
Predlog za dodelitev Zoisove štipendije, ob pisnem soglasju staršev oziroma zakonitih zastopnikov, če gre za mladoletno osebo, poda predstojnik izobraževalnega zavoda na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
Dokumentacija, na podlagi katere je ugotovljena intelektualna oziroma umetniška nadarjenost kandidata, mora biti priložena predlogu za dodelitev Zoisove štipendije in jo je zavod dolžan obravnavati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Predlog iz prvega odstavka lahko poda tudi pooblaščeni delavec zavoda – psiholog, svetovalec za poklicno orientacijo.
29. člen
(pogoji za dodelitev Zoisove štipendije za tujino)
Kandidat lahko uveljavi pravico do Zoisove štipendije za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini:
– če v Republiki Sloveniji ni ustrezne smeri in stopnje oziroma programa izobraževanja ali izpopolnjevanja;
– če je zaradi ugleda tuje šole oziroma strokovnjaka, pri katerem poteka izobraževanje oziroma izpopolnjevanje mogoče pričakovati vrhunsko izobrazbo oziroma usposobljenost kandidata;
– če gre izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini v okviru mednarodne izmenjave v skladu z mednarodno pogodbo.
Utemeljenemu predlogu za dodelitev Zoisove štipendije za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini morajo biti poleg dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena priloženi tudi podatki o stroških izobraževanja na izobraževalni ustanovi v tujini in drugih stroških izobraževanja v tujini ter podatki o virih vseh potrebnih sredstev za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini.
30. člen
(višina Zoisove štipendije in dodatkov)
Višina Zoisove štipendije za vajenca in dijaka znaša 36% zajamčene plače in za študenta 47% zajamčene plače, za zvišanje štipendije se uporablja določba 13. člena tega pravilnika, za upravičenost do dodatkov k štipendiji se uporabljajo določbe 16., 17. in 18. člena tega pravilnika.
31. člen
(zvišanje Zoisove štipendije zaradi višjih stroškov izobraževanja v tujini)
Zoisova štipendija za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini se lahko zviša glede na višje stroške izobraževanja v tujini. Stroški izobraževanja oziroma izpopolnjevanja v tujini se ugotavljajo na osnovi predložene dokumentacije iz drugega odstavka 28. člena tega pravilnika in višine nekritih stroškov izobraževanja v primerjavi s celoletnim zneskom Zoisove štipendije, kot sledi:
-----------------------------------------------------------
Zap. Nekriti stroški izobraževanja Zvišanje štipendije
št. v razmerju do celoletne v % zajamčene plače
Zoisove štipendije v %
-----------------------------------------------------------
1. do 70% 0%
2. od 71%–100% 20%
3. od 101%–130% 40%
4. nad 131% 60%
-----------------------------------------------------------
32. člen
(izplačilo Zoisove štipendije v enkratnem znesku)
Zoisova štipendija se lahko izplača tudi v enkratnem znesku, vendar največ do višine 6 mesečnih štipendij, če izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje oziroma izpopolnjuje.
IV. ŠTIPENDIJE ZA BREZPOSELNE OSEBE, VKLJUČENE V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA
33. člen
(štipendije za brezposelne osebe)
Pravico do štipendije imajo tudi udeleženci izobraževanja, ki so vključeni v program izobraževanja brezposelnih oseb iz 53.c člena zakona.
Višina štipendije iz prejšnjega odstavka je višina osnovne štipendije iz 13. člena tega pravilnika, brez zvišanj in dodatkov.
Medsebojne pravice in obveznosti v času štipendiranja in po njem uredita zavod in štipendist s pogodbo iz 49.c člena zakona.
V. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO ŠTIPENDIJE
34. člen
(javni razpis za dodelitev republiških in Zoisovih štipendij)
Štipendije po tem pravilniku se dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi zavod najkasneje 60 dni pred začetkom šolskega leta.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje pogoje za dodelitev štipendije, zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo predložiti kandidati oziroma predlagatelji in roke za oddajo prijav oziroma predlogov za dodelitev Zoisove štipendije ter druge podatke, ki so pomembni za odločanje o dodelitvi štipendije.
35. člen
(zamuda razpisnega roka in opravičljivi razlogi)
Vloge za dodelitev štipendije, ki so jih kandidati oddali po razpisnem roku, se štejejo za zamujene, razen, če:
– je kandidat zamudil rok iz opravičljivih zdravstvenih razlogov,
– se je kandidat vrnil s služenja vojaškega roka,
– se je kandidat naknadno vpisal,
– kandidat do izteka razpisnega roka še ni prejel obvestila o negativni rešitvi vloge za kadrovsko štipendijo oziroma za posojilo za študij.
Vlogo iz prejšnjega odstavka mora kandidat podati najkasneje 15 dni po nastopu oziroma prenehanju razlogov iz prejšnjega odstavka, vendar najkasneje do izteka koledarskega leta.
36. člen
(izjemna vloga izven razpisnega roka)
Izjemoma se vloga za republiško štipendijo lahko vloži tudi med šolskim oziroma študijskim letom, če se v družini kandidata dohodek na družinskega člana zniža toliko, da je izpolnjen materialni pogoj iz drugega odstavka 56. člena zakona:
– zaradi povečanja števila družinskih članov,
– zaradi brezposelnosti enega izmed vzdrževalcev družine, če je uveljavil pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo,
– zaradi razveze zakonske zveze kandidatovih staršev,
– zaradi smrti ali nastanka invalidnosti I. kategorije enega izmed vzdrževalcev družine,
– zaradi izgube kadrovske štipendije kandidata zaradi stečaja štipenditorja,
– zaradi naravne ali druge nesreče bistveno znižan dohodek kandidatove družine, če to ugotovi pristojni organ.
Vlogo za uveljavitev pravice do štipendije mora kandidat podati v 30 dneh od nastanka razloga iz prejšnjega odstavka in ji priložiti ustrezne dokaze.
37. člen
(izjemni predlog za dodelitev Zoisove štipendije v enkratnem znesku)
Izjemoma lahko predlagatelj iz 28. člena tega pravilnika poda predlog za dodelitev Zoisove štipendije v enkratnem znesku, če je kandidat napoten na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini v okviru mednarodne izmenjave, v skladu z mednarodno pogodbo.
VI. IZPLAČEVANJE ŠTIPENDIJ
38. člen
(obračun in roki izplačevanja štipendij)
Štipendije se obračunajo z začetkom šolskega leta za vse kandidate, ki so oddali potrebno dokumentacijo v razpisnem roku in za kandidate, ki so zamudili rok zaradi razlogov, navedenih v 35. členu tega pravilnika. V primerih iz 32., 36. in 37. člena tega pravilnika se štipendije obračunajo s prvim naslednjim mesecem po vložitvi vloge.
Štipendije se izplačujejo mesečno za pretekli mesec za celotno šolsko oziroma študijsko leto, razen v zaključnem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačujejo.
39. člen
(omejitev izplačevanja štipendije na en letnik in eno leto absolventskega staža)
Štipendist lahko prejema štipendijo za posamezni letnik le eno leto, razen če je z izobraževalnim programom v skladu s statutom izobraževalnega zavoda določeno drugače.
Štipendije se izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar najdlje eno šolsko oziroma študijsko leto.
Štipendist, študent podiplomskega študija ni upravičen do štipendije v času absolventskega staža.
40. člen
(usklajevanje višine štipendij in dodatka za prevoz)
Višina štipendij po tem pravilniku se med šolskim letom usklajuje v skladu z gibanjem ravni zajamčene plače. Dodatek za stroške prevoza iz druge alinee prvega odstavka 17. člena tega pravilnika se uskladi, če se cena prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi spremeni za več kot 5%.
Štipendija oziroma dodatek v valorizirani višini se izplačuje od prvega naslednjega izplačila štipendije dalje.
41. člen
(obveznost vsakoletne predložitve dokazov o izpolnjevanju meril)
Štipendist mora po vsakem zaključenem šolskem ali študijskem letu, najkasneje do izteka razpisnega roka oziroma po zaključku izobraževalnega programa, roka predložiti zavodu dokazila o izpolnjevanju meril iz tega pravilnika.
VII. MIROVANJE, PRENEHANJE IN VRNITEV ŠTIPENDIJE
42. člen
(mirovanje štipendije za tekoče šolsko oziroma študijsko leto)
Štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto miruje in se ne izplačuje:
– če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva;
– če je izdelal letnik in v 30 dneh po zaključku šolskega oziroma študijskega leta ni predložil dokazil iz prejšnjega člena;
– Zoisovemu štipendistu, ki v preteklem šolskem oziroma študijskem letu ni dosegel najmanj dobrega uspeha – dijak oziroma povprečne ocene dobro (7,0) – študent;
– štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. člena zakona za več kot 10%.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za štipendista, ki po zaključeni eni stopnji izobraževanja nadaljuje izobraževanje na isti stopnji.
Zavod nadaljuje izplačevanje štipendije po predložitvi dokazil iz prejšnjega člena z novim šolskim oziroma študijskim letom.
43. člen
(prenehanje štipendije)
Štipendija preneha štipendistu pred iztekom roka, določenega z odločbo o dodelitvi štipendije, če je pridobil, ali neupravičeno odklonil kadrovsko štipendijo, če je pridobil posojilo za študij iz 58.a člena zakona in štipendistu, kateremu je v preteklem šolskem oziroma študijskem letu štipendija mirovala v skladu z določbami prejšnjega člena in razlogi za mirovanje štipendije obstajajo tudi v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu.
44. člen
(vrnitev štipendije in razlogi)
Štipendist, kateremu je štipendija prenehala, mora vrniti prejeto štipendijo za letnik, v katerem je nastopil razlog za prenehanje štipendije, skupaj z obrestmi po temeljni obrestni meri, če je:
– po svoji volji ali krivdi opustil izobraževanje oziroma je bil izključen iz Izobraževalnega zavoda,
– spremenil izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
– navajal neresnične podatke.
Zoisov štipendist, ki se po zaključenem izobraževanju v tujini zaposli pri tujem delodajalcu v tujini, mora vrniti štipendijo za ves čas prejemanja štipendije za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v tujini.
45. člen
(poravnava in sodna izterjava štipendije)
O načinu in rokih vrnitve štipendije in obresti se sklene poravnava. Če štipendist na to ne pristane, se dolžni znesek izterja po sodni poti.
Izjemoma lahko zavod iz utemeljnih razlogov štipendista delno, ali v celoti oprosti vračila štipendije in obresti.
Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen ali invalidnost I. kategorije štipendista, njegovih staršev oziroma vzdrževalcev ali otrok ter smrt staršev ali vzdrževalcev štipendistove družine, če je to vplivalo na opustitev izobraževanja.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Zavod pripravi na temelju podatkov organizacij in delodajalcev skupen razpis kadrovskih štipendij in ga javno objavi najkasneje do konca meseca aprila.
Javni razpis vsebuje pogoje za pridobitev štipendij, zahtevano dokumentacijo in roke.
47. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93, 64/93, 64/94, 69/94, 33/95, 38/96, 39/97 in 81/97).
48. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in se začne uporabljati s šolskim oziroma študijskim letom 1999/2000.
Št. 017-01-0013/96-058
Ljubljana, dne 15. junija 1999.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
mag. Anton Rop l. r.
