Na podlagi določil 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 18. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Loški Potok na 4. seji dne 8. 4. 1999 sprejel

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi virov pitne vode in ukrepi za zavarovanje teh virov pred onesnaženjem, in sicer za:
– zajetji z vrtinama VLP-1 in VLP-2 za vodovod Loški Potok;
– zajetje za Travo in Srednjo vas 1;
– zajetji za Travo in Srednjo vas 2;
– zajetje za Podpresko 1;
– zajetje za Podpresko 2;
– zajetje za Drago 1;
– zajetje za Drago 2;
– zajetje za vrtino SK-2/98 za Stari Kot in Novi Kot;
– zajetje za Podplanino;
– zajetje za Hrib;
– zajetje za Pungert;
– zajetje za Črni Potok.

Obseg varstvenih pasov virov pitne vode je grafično prikazan v kartografski predlogi v poročilu “Hidrogeološke razmere na območju občine Loški Potok in varstveni pasovi zajetij pitne vode” (Hidroconsulting, d.o.o., 1997) in v “Poročilo o rezultatih raziskav za zajem pitne vode v Starem Kotu (vrtini SK-1/98 in SK-2/98) in strokovne podlage za zavarovanje zajetja pitne vode z vrtino SK-2/98 v Starem Kotu” (Hidroconsulting, d.o.o., 1998).
Kartografska predloga vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, njihovih izdatnostih, mejah vodoprispevnega območja, geološko-litološki sestavi tal, hidrogeoloških razmerah, kakor tudi vrise mej varstvenih območij v prostorskih katastrskih načrtih v merilu 1 : 5000.
Seznam strokovnih podlag , na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del tega odloka.

Vodovarstveni prostor, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljen v naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja;
– ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja;
– širši varstveni pas (cona 3) z blagim režimom zavarovanja.
Najožji varstveni pas (cona 1), je pas z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem. Najožji varstveni pas zajetij, ki zajemajo podzemno vodo kraškega vodonosnika, se določi na podlagi zbranih parametrov, ki temeljijo na izvedenih sledilnih poskusih, in še dopustnega časa intervencije za preprečitev polutanta v tok podzemne vode.
Ožjevarstveni pas (cona 2), je pas s strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi v vodonosnik, je pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v omrežje.
Na kraškem vodozbirnem zaledju se meja ožjega varstvenega pasu določi na podlagi zbranih parametrov, ki temeljijo na izvedenih sledilnih poskusih in dopustnega časa intervencije.
Širši varstveni pas (cona 3), je pas z blagim - sanitarnim režimom varovanja in zajema celotno območje vodonosnika, iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja in območja, od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika, ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika drenira na napajalno območje obravnavanega vodonosnika. Napajalno območje kraškega vodonosnika se določi na podlagi zbranih parametrov in, kjer je možno, s sledenjem podzemnih tokov.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3), veljajo tudi za oba ostala varstvena pasova (cona 2 in 1).

V najožjem varstvenem pasu (cona 1) je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega območja mora biti odkupljeno in zemljiškoknjižno vpisano na upravljalca vodovoda (koncedenta).
Najožji varstveni pas mora biti ograjen in opremljen z opozorilno tablo. Kakršenkoli poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan. Dostop v najožji varstveni pas je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij za nadzor in spremljanje kakovosti vode.
V najožjem varstvenem pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

V ožjem varstvenem pasu (cona 2) je prepovedano:
1. graditi
– proizvodne, obrtne in servisne objekte;
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir;
– stanovanjske, javne in industrijske zgradbe ter živinorejske farme;
– pralnice avtomobilov;
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi;
– kampe in kopališča;
– magistralne in regionalne ceste;
– naftovode in plinovode;
– ponikovalnice za komunalne odpadne vode in padavinske vode iz cestišč (glej uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih voda in virov onesnaženja, (Uradni list RS, št. 35/96);
– objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira;
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov;
– pokopališča;
– bencinske servise;
– podzemna skladišča;
– čistilne naprave.
Pod posebnimi pogoji se lahko v ožjem varstvenem pasu dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi, naftovodi) ter izgradnja novih objektov (skladišča, bencinski servisi) posebnega družbenega pomena (določi Ministrstvo za okolje in prostor).
2. izvajati:
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi;
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema;
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
– gnojenje tal z odplakami in odpadki;
– rejo nad 10 glav živine;
– polivanje gnojevke in gnojnice (glej uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla - Uradni list RS, št. 68/96);
– golosečnjo v gozdovih;
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke - izmenjevalce na podlagi uporabe podzemne vode;
5. opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
6. odlagati:
– odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi:
– neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– utrjene neprepustne prometne in manipulacijske površine,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. izvajati:
– odvajanje komunalne odpadne vode in tehnološke vode v javno kanalizacijo,
– odvajanje vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin izven varstvenega območja,
– opremljanje cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
3. sanirati:
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati:
– dejavnost, namenjeno oskrbi s pitno vodo,
– športno-rekreacijske dejavnosti.
2. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči, silosi itn.),
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3,
– športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti,
3. adaptirati, nadzidati, prizidati:
– objekte in naprave tako, da so izvedeni vsi ustrezni zaščitni ukrepi.

V ožjem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest izvedena tako, da v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati do podzemne vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na površino (glej strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic, Uradni list SRS, št. 10/85).

V širšem varstvenem pasu (cona 3) je prepovedano:
1. graditi
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti),
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave nad 2000 EE,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– nova pokopališča;
2. izvajati:
– cestni, tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gline in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosi in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali,
– gnojenje tal z odpadki in odplakami,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke - izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. odlagati:
– odpadke.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. graditi:
– stanovanjsko in drugo gradnjo ter čisto industrijo in obrt na območju, opremljenem s kanalizacijo,
– neprepustno kanalizacijo,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itn.),
– skladišča za kurilno olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna);
2. izvajati:
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere je investitor pridobil pred izdajo lokacijskega dovoljenja od pooblaščene organizacije oceno vpliva posega na vir pitne vode,
– športno-rekrecijske dejavnosti,
– ponikanje strešnih voda,
– namakanje kmetijskih površin s čisto vodo;
3. adaptirati, nadzidati, prizidati:
– objekte in naprave, tako da ne ogrožajo virov pitne vode.

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi:
– vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic. Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne kanalizacije,
– urejene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo, po potrebi prek maščobnika,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. odvajati:
– v kanalizacijo odpadne in tehnološke vode;
3. opremiti:
ceste z opozorilnimi tablami (omejitev hitrosti, Vodovarstveno območje, Izlitje javi takoj! itn.);
4. sanirati:
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi;
5. izvajati:
– rekonstrukcija obstoječih cest mora biti izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem varstvenem pasu dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti presojo vpliva na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Loški Potok. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene službe.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih območij je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Na prometnicah, ki prečkajo varstvena območja, je treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda prek vodovarstvenega pasu. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah na širšem varstvenem pasu je omejena na 40 km/h.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Loški Potok.

Občina Loški Potok uvede in vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v varstvenih pasovih virov pitne vode. Ta mora biti izdelan v rokih in po metodologiji, ki jih predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov v varstvenih pasovih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo,
– inšpekcijski organi, predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija, z izdajanjem soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
– upravni delavci na področju upravnih posopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na varstvenih območjih vodnih virov,
– upravljalci javnih in lokalnih vodovodov,
– uporabniki pitne vode.
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih območjih v prostorskem planu oziroma upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Za ugotovitev in določitev možnih onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v varstvenih območjih virov pitne vode je treba izdelati predloge sanacijskih ukrepov oziroma podlage za izdelavo sanacijskih programov. Izdela jih za to usposobljena institucija skupaj s pooblaščeno institucijo za izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, potrdi pa jih občinski svet v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih območjih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Pri izdelavi sanacijskih programov morata sodelovati tudi pooblaščena institucija za izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in institucija, ki je izdelala predlog sanacijskih ukrepov. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci (vsak za svoj program) in Občina Loški Potok za sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in izgradnjo komunalne in druge infrastrukture.
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane možnih onesnaževalcev in občinski proračun.

Uveljavljanje varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišč na varstvenih pasovih vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem pasu,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izrabe kmetijskih površin in drugih naravnih virov (kamen, glina, prod).
Uveljavljanje varovalnega režima se začne osem dni po uveljavitvi tega odloka. Dolžne so ga izvajati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Loški Potok.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica dejavnosti v vodovarstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike upravljalec vodovoda oziroma pristojne občinske službe v roku 15 dni po sprejemu tega odloka.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega pasu omeji obstoječa izraba kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec vodovoda (koncesionar), ki mu mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ob uveljavitvi tega odloka preneha veljati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 25/88 in 15/94), ki ga je sprejela Občina Ribnica in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 53/93), ki ga je sprejela tedanja Občina Kočevje, in sicer za varstvene pasove na območju Občine Loški Potok.