Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Brežice na 5. redni seji dne 10. 5. 1999 sprejel

Občina Brežice je z zakonom ustanovljena samoupravna lokalna skupnost in zajema območja naslednjih naselij: Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Slovenska vas, Brezje pri Bojsnem, Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Črešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas – Bizeljsko, Stojanski Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec.
Sedež občine je v mestu Brežice, Cesta prvih borcev 18.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

Na območju Občine Brežice so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom.
Imena in območja krajevnih skupnosti so:
1. KS ARTIČE, ki obsega naselja: Arnovo selo, Artiče, Dečno selo, Dolenja vas pri Artičah, Glogov Brod, Gornji Lenart-del, in sicer hišne številke: 61, 62, 63, 64, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, Spodnja Pohanca, Trebež, Zgornji Obrež.
2. KS BIZELJSKO, ki obsega naselja: Bizeljska vas, Bizeljsko, Bračna vas, Brezovica na Bizeljskem, Bukovje, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Gregovec, Nova vas ob Sotli, Orešje na Bizeljskem, Stara vas – Bizeljsko, Vitna vas.
3. KS BREŽICE obsega del naselja Brežice. Meja območja KS poteka na zahodu po vzhodnem delu Vrbine do starega mostu čez reko Savo, naprej po reki Savi, približno 100 m vzhodno od novega mostu zavije proti severu in poteka po hmeljišču, naprej poteka po južnem robu regionalne ceste Dobova–Brežice, Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici, v križišču s Cesto svobode pa zavije proti zahodu in poteka preko polja do Finžgarjeve ulice ter zajame hišne številke na njeni južni strani, vključno s hišno številko 15, ki leži na severni strani Finžgarjeve ulice. Naprej poteka po južnem robu stadiona, do Ceste bratov Milavcev ter ob njenem vzhodnem robu do križišča z Čolnarsko potjo, katero pri hišni številki Cesta bratov Milavcev 33 prečka in zavije proti jugozahodu ter poteka naprej do Vrbine.
4. KS CERKLJE OB KRKI, ki obsega naselja: Boršt, Brvi, Bušeča vas, Cerklje ob Krki, Črešnjice pri Cerkljah, Dolenja Pirošica, Gazice, Gorenja Pirošica, Hrastje, Izvir, Poštena vas, Račja vas, Stojanski Vrh, Vinji Vrh, Vrhovska vas, Zasap, Župeča vas.
5. KS ČATEŽ OB SAVI, ki obsega naselja: Cerina, Čatež ob Savi, Dobeno, Dvorce, Prilipe, Sobenja vas, Žejno.
6. KS DOBOVA, ki obsega naselja: Dobova, Gabrje pri Dobovi, Loče, Mali Obrež, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela pri Dobovi, Veliki Obrež.
7. KS GLOBOKO, ki obsega naselja: Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Globoko, Mali Vrh, Piršenbreg.
8. KS JESENICE NA DOLENJSKEM, ki obsega naselja: Jesenice, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Podgračeno, Ribnica od hišne številke 1 do hišne številke 21, Slovenska vas.
9. KS KAPELE, ki obsega naselja: Jereslavec, Kapele, Podvinje, Rakovec, Slogonsko, Vrhje, Župelevec.
10. KS KRŠKA VAS, ki obsega naselje: Krška vas.
11. KS MRZLAVA VAS, ki obsega naselja: Čedem, Globočice, Kamence, Kraška vas, Mrzlava vas, Stankovo.
12. KS PEČICE – KRIŽE, ki obsega naselji: Križe, Pečice.
13. KS PIŠECE, ki obsega naselja: Blatno, Dednja vas, Pavlova vas, Pišece, Podgorje pri Pišecah.
14. KS SKOPICE, ki obsega naselji: Dolenje Skopice, Gorenje Skopice.
15. KS SROMLJE, ki obsega naselja: Curnovec, Oklukova Gora, Silovec, Sromlje, Volčje, Zgornja Pohanca.
16. KS ŠENTLENART, ki obsega naselje Cundrovec, del naselja Brežice in del naselja Gornji Lenart. Meja območja KS poteka na zahodu po reki Savi do meje z občino Krško, nato preko Vrbine po zahodnem robu potoka Močnik do železniške proge Ljubljana–Zagreb, ob njenem južnem robu do konca naselja Zgornji Obrež, kjer prečka železniško progo in zavije proti severu, prečka lokalno cesto proti Zgornjemu Obrežu pri hišni številki Zgornji Obrež 1. Naprej poteka po njenem severnem robu, do križišča z regionalno cesto Krško–Brežice, le-to prečka in poteka naprej po njenem vzhodnem robu. Pri priključku krajevne ceste pri hišni številki Gornji Lenart 53 zavije proti vzhodu ter poteka ob njenem severnem robu do hišne številke Trebež 51a, pred katero zavije proti jugu in jugovzhodu, zajame še hišne številke Gornji Lenart 42 ter Šentlenart 82 in 83, prečka glinokop, nato zavije proti severovzhodu, tako da zajame še celotno ulico Brezina, naprej poteka proti vzhodu preko Gmajne, kjer zajame še kmetijsko posestvo v Cundrovcu, prečka potok Graben in reko Gabernico, naprej poteka proti jugu, zajame še hišno številko Cundrovec 24 in se približno 250 m severno od sotočja Gabernice in Sromljice zavije proti zahodu in poteka do lokalne ceste Brežice-Cundrovec, po njenem vzhodnem robu do potoka Sromljica, kjer zavije proti jugozahodu in poteka po krajevni poti, prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb, zajame še hišno številko Črnc 11 in naprej proti jugozahodu do Ceste svobode. Ob njenem severovzhodnem robu poteka do križišča s Pleteršnikovo ulico, kjer zavije preko polja proti zahodu do Finžgarjeve ulice, jo dvakrat prečka in zajame vse hišne številke na njeni severni strani, razen hišne številke 15. Naprej poteka po južni strani stadiona do Ceste bratov Milavcev, ter ob njenem vzhodnem robu do križišča s Čolnarsko potjo. Za hišno številko Cesta bratov Milavcev 33 prečka Čolnarsko pot in zavije v jugozahodno smer do Vrbine in naprej po njenem vzhodnem delu do starega mostu čez Savo.
17. KS VELIKA DOLINA, ki obsega naselja: Brezje pri Veliki Dolini, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Perišče, Ponikve, Rajec, Ribnica od hišne številke 22 do vključno hišne številke 34 ter naselje Velika Dolina.
18. KS VELIKE MALENCE, ki obsega območje naselja Velike Malence.
19. KS ZAKOT – BUKOŠEK – TRNJE obsega naselje Bukošek in del naselja Brežice. Meja območja KS poteka na vzhodu ob zahodnem robu regionalne ceste Bizeljsko–Brežice, do odcepa za Sela pri Dobovi, kjer nasproti hišne številke Bukošek 11a, prečka regionalno cesto, zajame še hišno številko Bukošek 12, od koder poteka proti jugu oziroma jugozahodu, prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb in se pri mostu čez Gabernico približa Bizeljski cesti, nato poteka po Gabernici do mostu pred Mostecem, naprej po južnem robu regionalne ceste Dobova–Brežice, po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici ter vzhodnem robu Ceste svobode, kjer nasproti hišne številke 35 zavije proti zahodu, zajame še hišne številke Črnc 64, 65, 65a, 65b in 66. Potem, ko prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb, poteka meja proti severu in severovzhodu po krajevni poti do potoka Sromljica, kjer prečka lokalno cesto Cundrovec-Brežice in poteka po njenem vzhodnem robu, pred hišno številko Črnc 73 se obrne proti vzhodu in prečka Sromljico, naprej poteka po reki Gabernici, nato zavije proti severovzhodu, v bližini hišne številke Bukošek 57 zavije proti zahodu in naprej proti severu, kjer zajame hišne številke Bukošek 58, 60, 61 in 66. Nato poteka po Dobravi in severnem robu lokalne ceste Globoko–Kapele, do križišča z regionalno cesto Brežice–Bizeljsko.
Sestavni del tega člena in statuta je priložena pregledna karta občine, z vrisanimi mejami območij krajevnih skupnosti v merilu 1:50.000.

Občina Brežice (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah posredno po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Občina Brežice ima svoj grb, znak in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
V Občini Brežice se praznuje občinski praznik 28. oktobra, na dan, ko je bila leta 1941 ustanovljena Brežiška četa.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis “OBČINA BREŽICE”, na spodnji polovici zunanjega kroga pa napis sedeža občine “CESTA PRVIH BORCEV 18”. Na sredini pečata je znak občine, pod znakom občine pa naziv organa občine (“Občinski svet”, “ Župan”, “Nadzorni odbor”).
Oddelki občinske uprave imajo pečat enake oblike kot organi občine, s tem da je pod znakom občine napisana zaporedna številka oddelka.
Svoj pečat ima tudi volilna komisija, ki je enake oblike kot pečat organov občine, s tem da je pod znakom občine napis “Volilna komisija”.
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne, lahko občinski svet podeli občinske nagrade in priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne občane občine ali jih predlaga za državna odlikovanja.
Župan lahko posameznikom in organizacijam podeljuje plakete Občine Brežice.
Pogoji, postopek in pravice, povezane s podelitvijo nagrad, priznanj in plaket ter imenovanje za častnega občana, se opredelijo z odlokom.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja občinskega premoženja,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Zagotavlja pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri reševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– skrbi za promocijo turizma.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri reševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanavljanja in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja zavode na področju izobraževanja in zdravstva ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Spodbuja službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, varstva za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Spodbuja raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– ustanavlja javne zavode na tem področju,
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za naravno, kulturno, tehnično in drugo dediščino na svojem območju,
– ustvarja pogoje za razvoj in pridobivanje rekreacijskih površin.
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varovanje okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi spodbuja in zagotavlja varovanje okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi spodbuja varovanje okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira pomoč pri reševanju v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa, katere kršitve občinskih predpisov so prekrški in predpisuje kazni zanje,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina izvaja oziroma zagotavlja tudi izvajanje nalog, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo,
ter ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon, predvsem pa: komisijo o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, štab civilne zaščite in svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

Občinska uprava, kot občinski organ, v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine, izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter izvaja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo sestavljajo upravni organi, v okviru katerih se lahko oblikujejo posamezne notranje organizacijske enote. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitve sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov organa.

Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu RS, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razlogi in postopki izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter način zagotavljanja varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, so določeni z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje trideset članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi.

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom, v skladu z zakonom.

Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članom občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandatov občinskim funkcionarjem,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravlja predčasne razrešitve članov nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupane, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s tem statutom, odlokom ali drugim splošnim aktom občine, za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojil in dajanju poroštev,
– razpisuje referendume,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana in s funkcijo člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in funkcijo vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta, mora uvrstiti na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni tudi z novimi točkami.

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov, zagotavlja občinska uprava.

Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka, uvrstiti na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in predloge članov občinskega sveta in odgovore na vprašanja, pobude in predloge, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom ali s tem statutom določena drugačna večina.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji.

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij ali odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
Postopek za imenovanje komisije se določi v poslovniku občinskega sveta.

Občinski svet ima svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
1. statutarno-pravna komisija,
2. komisija za vloge in pritožbe,
3. odbor za družbene dejavnosti,
4. odbor za proračun, finance, davčno politiko in občinsko premoženje,
5. odbor za malo gospodarstvo in turizem,
6. odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja,
7. odbor za urbanizem in okolje,
8. odbor za komunalno infrastrukturo.
Stalna delovna telesa štejejo praviloma sedem članov. Delovno področje posameznega odbora oziroma komisije se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občasne odbore kot delovna telesa občinskega sveta, ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

Člane stalnih delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov, največ polovico članov pa lahko imenuje tudi izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti, na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Župan je izvoljen za dobo štirih let.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana, odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ko ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če ni s tem statutom drugače določeno,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine in predstojnike organov občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,
– sprejema programe priprav prostorskih dokumentov.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo iz državne pristojnosti, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejema načrte zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določa organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe, če se občinski svet zaradi vojne ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ tri podžupane. Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupanov določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata županu, opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev, do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.

V primerih, ko niti župan niti tudi noben izmed podžupanov, ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Župan lahko za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti ustanovi komisije in druga delovna telesa, kot strokovna in posvetovalna telesa.

Županu in podžupanom preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi,
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, so razrešeni tudi podžupani. Mandat jim preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana, mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku osmih dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastopili razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastopu razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena, preneha tudi mandat člana občinskega sveta.
Odstop s funkcije podžupana se šteje tudi za odstop s funkcije občinskega svetnika, razen če podžupan izjavi, da odstopa le s funkcije podžupana.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata posameznemu podžupanu zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena, ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna, in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj šesto stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupani, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. V primeru zadržanosti predsednika, vodi sejo odbora namestnik predsednika.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

Ugotovitve, ocene in mnenja, ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora, določil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora ter navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovarjati na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo zaupane mu naloge. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem navede nadzorovano osebo, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predloge ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti poslovanja občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Če nadzorni odbor ugotovi obstoj utemeljenega suma, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloča nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in s predpisi organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Strokovno in administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, za vprašanja, ki v poslovniku niso zajeta, pa smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če za posamezne primere zakon ne določa drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka, in za odločanje v upravnih stvareh, pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če zakon ne določa drugače.

Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi ministrstva za notranje zadeve.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje in pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Občina lahko skupaj z drugo ali z večimi občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa, zlasti pa določi organizacijo, delovno področje ter sestavo naslednjih organov:
– komisije o ugotavljanju nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– štaba civilne zaščite,
– sveta za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj.
Naloge in način delovanja teh organov določa zakon oziroma akt o ustanovitvi.

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij, so v občini kot ožji deli občine ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice na dolenjskem, Kapele, Krška vas, Mrzlava vas, Pečice–Križe, Pišece, Skopice, Sromlje, Šentlenart, Velika Dolina, Velike Malence, Zakot–Bukošek–Trnje.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Krajevna skupnost lahko ustanovi vaške skupnosti, ki nimajo statusa pravnih oseb.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja, lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, kot je v tem statutu določen za ljudsko iniciativo.
Po predhodno ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti, ustanavlja, ukinja ali spreminja območja krajevnih skupnosti občinski svet s statutom. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše občinski svet.

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– sodelujejo z ustrezno občinsko službo pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine.

Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Brežice praviloma samostojno:
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– skrbijo za letno in zimsko vzdrževanje javnih poti, razen uličnega sistema na območju mesta Brežice,
– skrbijo za vaške vodovode, za katere po zakonu ni potrebno organizirati javne službe,
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– kot dober gospodar upravljajo lastno premoženje ali premoženje občine, ki jim je dano v uporabo,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– spodbujajo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
– opravljajo druge naloge v smislu izboljšanja kvalitete življenja na svojem območju.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo s statutom krajevne skupnosti.

Statut krajevne skupnosti predvsem določa:
– območja krajevne skupnosti in morebitnih ožjih delov krajevne skupnosti,
– podrobnejšo opredelitev nalog in pristojnosti krajevnih skupnosti,
– organe krajevnih skupnosti, njihove pristojnosti, pravice in obveznosti,
– sredstva krajevnih skupnosti, vire sredstev in način financiranja krajevne skupnosti,
– način in oblike odločanja v krajevni skupnosti in njenih delih, ter v skladu z zakonom in statutom občine, ureja ostala vprašanja bistvenega pomena za krajevno skupnost.
Statut krajevne skupnosti sprejema svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov sveta in stopi v veljavo, ko nanj da soglasje Statutarno pravna komisija Občine Brežice.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih v skladu s tem statutom in statutom krajevne skupnosti, opravlja samostojno.
Krajevna skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet na predlog sveta krajevne skupnosti z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta je častna.

Prvo sejo novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. V primeru, da svet ni sklican v tem roku, skliče prvo sejo sveta župan občine. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik sveta krajevne skupnosti, katerih vrednost presega znesek, določen v vsakoletnem odloku o proračunu občine, so veljavni le ob pisnem soglasju župana.
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za tiste pravne posle, katerih financiranje se zagotavlja iz sredstev krajevnega samoprispevka in drugih lastnih virov krajevne skupnosti.
Svet na predlog predsednika izvoli enega ali več podpredsednikov. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na sejah sveta krajevne skupnosti in ima pravico sodelovati v razpravi, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto; če je potrebno, pa večkrat. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom in statutom krajevne skupnosti, naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o zboru občanov.

Kadar odloča o zadevah, ki zadevajo bistvene interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti, mora občinski svet pridobiti predhodno mnenje organov te krajevne skupnosti.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti, oblikuje župan kot svoj posvetovalni organ svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti.

Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem in s premoženjem občine, ki ji je dano v uporabo, gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
Krajevna skupnost mora vsako leto izdelati premoženjsko bilanco in jo v zakonskem roku vročiti občini.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom, s prihodki od premoženja ožjega dela občine ter z drugimi lastnimi viri.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. Občinski svet sprejme kriterije in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti, obseg sredstev pa se v skladu s kriteriji določi v vsakoletnem proračunu občine.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, tretjine članov sveta krajevne skupnosti ali na predlog zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se kljub najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter v zvezi s tem dajejo pobude in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so: gradnje avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in ga utemeljiti.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa mora sklicati, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev te krajevne skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Zaradi razpravljanja in odločanja o zadevah, ki se nanašajo na posamezno krajevno skupnost, lahko skliče zbor občanov predsednik sveta krajevne skupnosti, in sicer za celotno krajevno skupnost ali za njene posamezne dele, na način in po postopku, določenim s tem statutom.

Sklic zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov za krajevno skupnost ali ožji del občine, lahko po pooblastilu župana vodi predsednik krajevne skupnosti.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 8 odstotkov volivcev območja, za katero je zbor sklican. Kolikor ob sklicu zbor ni sklepčen, se šteje, da je sklepčen, če je po preteku 30 minut od sklica, navzočih vsaj 1,5 odstotka volivcev območja, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Zbor izvoli verifikacijsko komisijo, zapisnikarja in overovatelja zapisnika.
Predsedujoči zbora preda izvod zapisnika županu, izvod zapisnika pa objavi na krajevno običajen način.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je potrebno občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje naslednje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljene neskladnosti odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, za dan glasovanja pa se določi nedelja ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem bo odločano oziroma tiste njegove določbe, o katerih bo odločano, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem bodo volivci na referendumu lahko odločali tako, da bodo na glasovnici obkrožili “ZA” oziroma “PROTI”, ter dan razpisa referenduma in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v tem statutu določen za objavo splošnih aktov občine.

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Občinski organi niso vezani na izid svetovalnega referenduma.

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega naj bi se samoprispevek uvedel.

Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo, se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa mora odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Sredstva, potrebna za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih, ter sredstva, potrebna za njihovo izvedbo, se zagotovijo v občinskem proračunu.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– z režijskimi obrati ali neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolskega izobraževanja,
– predšolske vzgoje in varstva otrok,
– osnovnega zdravstva in lekarn,
– osebne pomoči družinam,
– knjižničarstva,
– glasbene vzgoje.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavlja zadovoljevanje javnih potreb.

Občina lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb, ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– na drugih področjih, če tako določa zakon.

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ali pa so pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom, ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb, ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Pridobivanje in odtujevanje premičnega premoženja ter pridobivanje nepremičnega premoženja, je v pristojnosti župana.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvede v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki, ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanco prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi in ožji deli občine (v nadaljevanju: uporabnik).
Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski skladi, javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, in drugi uporabniki, če se financirajo iz občinskega proračuna.

Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– prihodki določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaj vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka in drugih prihodkov od občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, donacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo vsi prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani odhodki pa po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.

Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračun ne bo mogoče realizirati, župan predlaga rebalans proračuna.

Če je po sprejemu proračuna sprejet zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posrednega uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če je uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukinjen in njegovih nalog ni prevzel drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 odstotkov sprejetega proračuna. To posojilo mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic z zakonom opredeljenih naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potresi, požari, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
– za pokrivanje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra tistega leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbami ureja občina določena razmerja in določene razmere splošnega pomena, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti tistih predpisov, s katerimi država posega v ustavni položaj in v pravice občine, ter predpisov, s katerimi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posegajo v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi ureja razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko ravna, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi bile lahko s temi postopki ali z že izdanimi akti, prizadete z ustavo in zakoni določene pravice in koristi občine.

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenja glede tistih predpisov v pripravljanju, ki se nanašajo na interese občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občine.

Do uskladitve določb ZLV z ZLS, določa volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine, svet ožjega dela občine s svojim aktom.
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša.
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statut Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) in statutarni sklep o krajevnih skupnostih Občine Brežice (Uradni list RS, št. 54/95).
V roku treh mesecev po sprejetju tega statuta je potrebno sprejeti poslovnik Občinskega sveta občine Brežice.
V roku enega meseca po sprejetju tega statuta je potrebno sprejeti odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Brežice.
V roku šestih mesecev po sprejetju tega statuta so sveti krajevnih skupnosti dolžni sprejeti statute krajevnih skupnosti.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.