Na podlagi 24. člena statuta Občine Dobrovnik je Občinski svet občine Dobrovnik na seji dne 20. 5. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Dobrovnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje vseh delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi in delovnem področju delovnih teles, lahko pa se uredijo tudi s poslovniki o delu delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v skladu s statutom občine.
4. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali javnost izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja varstva osebnih podatkov, zadev, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma uradna, vojaška ali državna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat letno.
6. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerem je na spodnji krožnici ime občinskega organa: OBČINSKI SVET.
Svet uporablja pečat na vabilih za sklic sej, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Pečat sveta hrani in je odgovoren za njegovo uporabo tajnik občine.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Prvo sejo sveta vodi župan.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan ali vsak član sveta. Svet glasuje najprej o predlogu župana, če pa ta predlog ni dobil potrebnega števila glasov, pa se glasuje o vsakem posameznem predlogu po vrstnem redu, kot so bili predlogi podani. Glasovanje se nadaljuje dokler niso izmed članov izvoljeni trije člani komisije. Ko so trije predlogi izglasovani, svet o ostalih predlogih ne glasuje in jih ne obravnava.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitev o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
10. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije po tem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in dotedanjemu županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katerih so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
12. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svojo stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
13. člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (v obliki amandmajev) teh predlogov;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje nepoklicne funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, materialno in kazensko odgovoren.
15. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh in več kandidatnih list, imajo le pravice, ki pripadajo posameznemu svetniku.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
16. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Član občinskega sveta ima pravico ob posebni zahtevi, da se mu odgovori oziroma posredovana pojasnila dostavijo tudi v pisni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanja ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17. člen
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in zastavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi pobud in vprašanj morata biti na seji obvezno navzoča župan in tajnik občine. Če sta župan in tajnik občine zadržana, določita kdo ju nadomešča in odgovarja na vprašanja in pobude. Kolikor oseba, ki ju nadomešča ni določena, se prenesejo pobude in vprašanja na naslednjo redno sejo občinskega sveta.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun pooblaščenec odgovori na naslednji redni seji.
Župan ali tajnik občine oziroma njun pooblaščenec lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata odgovoriti tudi na pobude in vprašanja, za katere vlagatelj le-teh tako zahteva. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
18. člen
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svojo pobudo oziroma vprašanje, lahko zahteva dodatna pojasnila. Če tudi s temi dodatnimi pojasnili ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve redne naslednje seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
19. člen
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najkasneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
Če se član delovnega telesa ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
22. člen
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Z vabilom se praviloma pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsednikom drugih organov, če so vabljeni na sejo in tajniku občine.
23. člen
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta, na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje najprej ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov za sklic, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem aktom.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloči. Če seja ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisno obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V takem primeru lahko predlagatelj tudi vodi sejo.
24. člen
Na sejo sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
25. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem aktom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta akt.
26. člen
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem tekstu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
27. člen
Seje sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se na sejo povabi z vabilom, kateremu je lahko priloženo tudi gradivo.
Občanom, ki se želijo udeležiti seje, imajo pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor za spremljanje dela sveta ter pri tem ne moti dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če občani, ki spremljajo sejo ali predstavniki javnega obveščanja motijo delo sveta, jih predsedujoči najprej opozori, če pa tudi po opozorilu ne nehajo motiti dela sveta, se jih odstrani iz prostora.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
28. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
29. člen
Po potrditvi dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
30. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloči o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda seje sveta. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda seje v celoti.
31. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
32. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če s tem aktom ni določeno drugače. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Po tem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev mnenja župana in predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po 10 minut.
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kot so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana sveta lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 10 minut.
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika lahko traja največ 3 minute.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči povpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo največ po 3 minute.
33. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu lahko predsedujoči odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
34. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Za tem poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napake ali napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
35. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene le-to o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o tej točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebi po posvetovanju ali posvetovanjih, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
36. člen
Seje občinskega sveta se praviloma ne sklicujejo pred 13. uro in morajo biti načrtovane tako, da ne trajajo več kot štiri ure. Predsedujoči odredi 15 minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največkrat dvakrat.
Če kdo izmed upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, o takem predlogu odloči svet in odredi odmor ali nadaljevanje seje ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
37. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk sprejetega dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet sejo konča.
3. Vzdrževanje reda na seji
38. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči tega ne dovoli. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Na red lahko opomni govornika ali mu seže v besedo le predsedujoči.
39. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
40. člen
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega akta in je bil na isti seji že dvakrat opominjan na spoštovanje reda in določb tega akta.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta ali govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako, da onemogoča delo sveta.
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem poteka seja.
41. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v katerem poteka seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem ali obnašanjem kakor koli onemogoča nemoten potek seje. Če je red na seji hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi, ki kakor koli nimajo potrebe po neposredni navzočnosti na sami seji.
42. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, sejo prekine.
4. Odločanje
43. člen
Svet veljavno odloča če je na seji navzočih večina članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
44. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem.
45. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi ali posamezni odločitvi oziroma vprašanju.
Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
46. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta akt ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
47. člen
Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane rešitve.
48. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta,če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj 1/4 vseh članov sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju o abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“, ali “NE GLASUJEM“.
49. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi, nadzira in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči, ostala dva člana pa določi svet na predlog predsedujočega. Vsa administrativno-tehnična opravila opravlja v zvezi s tajnim glasovanjem tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Vse glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga pri svojem delu uporablja občinski svet. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči overjene glasovnice članom občinskega sveta in si sprotno označuje člane sveta, ki so glasovnico sprejeli. Samo glasovanje poteka na prostoru, ki je predviden za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in pravilno opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi strani. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali “PROTI“.
Sama glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanja vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če pa je kandidatov več, se jih razporedi na glasovnici po abecednem vrstnem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici potrebno imenovati.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
50. člen
Po končanem glasovanju, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju o kandidatu število glasov, ki jih je dobil posamezen kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
51. člen
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja in ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloča svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izidu glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
52. člen
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidu glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je potrebno priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če je pripomba oziroma pripombe sprejete, se vpišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
Po sprejemu in izdelavi, se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili navzoči na seji in se na krajevno običajen način lahko objavi. Zapisnik seje, ki je bila zaprta za javnost oziroma tisti del zapisnika, ki je bil napisan na delu seje, ki je bila zaprta za javnost, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne pošilja ter objavlja. Člane sveta s tem delom ali zapisnikom seznani pred potrjevanjem predsedujoči.
53. člen
Celotni potek seje sveta se snema na magnetofonski trak. Tako posneti trak se hrani še leto dni po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila posneta.
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
Član sveta ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka decidirano zapiše. Svojo zahtevo, v kateri navede del seje, za katero zahteva decidiran prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu v roku 3 dni po končani seji. O takšni zahtevi odloči župan, ki pri utemeljenem razlogu naroči prepis.
54. člen
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
55. člen
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradiva, ki se hranijo v arhivu ali pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odobri tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original pisne zahteve, odredbo oziroma sklep o dovolitvi ali zavrnitvi dovoljenja za vpogled, se hrani pri gradivu, ki je bilo oziroma naj bi bilo pregledano.
V primeru, da član sveta pisno zahteva pregled dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o odobritvi vpogleda župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
56. člen
Strokovno in administrativno delo za svet in delovna telesa sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni z sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
Za zapisnik sveta in njegovih delovnih teles skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.
7. Delovna telesa občinskega sveta
57. člen
Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja šteje pet članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zlasti:
– svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet,
– svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi z kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, obravnava predloge v zvezi s plačami in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, ki jih pripravi uprava na podlagi zakona ali drugega predpisa,
– obravnava vsa druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje imenuje svet na prvi seji takoj po volitvah, ko se konstituira in ugotovi, kdo je izvoljen za župana.
58. člen
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem aktom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v s statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
59. člen
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori, komisije in sveti:
a) odbori:
– odbor za negospodarstvo, javne službe družbenih in društvenih dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gospodarjenje z nepremičninami,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za narodnost in mednarodno sodelovanje,
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada;
b) komisije:
– komisijo o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo,
– statutarnopravno komisijo;
c) svete:
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– štab civilne zaščite,
– svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj.
Pristojnosti delovnih teles občinskega sveta se opredelijo v posebnem aktu, ki ga sprejme občinski svet.
60. člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi tudi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
61. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
62. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
63. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
64. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegovo mnenje, stališča in predloge v občinskem svetu.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih se jim gradiva lahko dostavijo na seji.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve, mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
65. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
66. člen
Odbor za negospodarstvo, javne službe družbenih in društvenih dejavnosti ima do sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva, javnih služb družbenih in društvenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Odbor je obravnavo dolžan opraviti najkasneje v roku treh dni pred dnem, ko je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave splošnega akta.
Odbor za negospodarstvo, javne službe družbenih in društvenih dejavnosti, lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti s svojega področja dela.
67. člen
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gospodarjenje z nepremičninami ima do sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (gospodarstva in malega gospodarstva, obrti, gostinstva in turizma), kmetijstva (kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja) in gospodarjenja z nepremičninami (celoten sklop gospodarjenja z vsemi oblikami nepremičnin v lasti občine), ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda svoje stališče s predlogom odločitve.
Odbor je obravnavo dolžan opraviti najkasneje v roku treh dni pred dnem, ko je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti s svojega področja dela.
68. člen
Odbor za okolja in prostor ima do sedem članov.
Obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju okolja in prostora, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda svoje stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje v roku treh dni pred dnem, ko je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za okolja in prostor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte in njegove pristojnosti na področju okolja in prostora.
69. člen
Odbor za narodnost in mednarodno sodelovanje ima do sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju narodnosti in mednarodnega sodelovanja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda svoje stališče s predlogom odločitve. Odbor posebej obravnava problematiko na področju občine, kjer živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti.
Odbor je obravnavo dolžan opraviti najkasneje v roku treh dni pred dnem, ko je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za narodnost in mednarodno sodelovanje lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na tem področju.
70. člen
Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada ima do sedem članov.
Odbor razpolaga s sredstvi požarnega sklada v skladu z zakonom o varstvu pred požarom in zakonom o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) ter veljavnimi kriteriji za dodeljevanje sredstev za požarno varnost.
71. člen
Komisija za statutarno-pravna vprašanja občinskega sveta ima do pet članov.
Komisija obravnava predlog statuta občine in predlog poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb ter dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejme v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje in stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
Če je podana zahteva s strani župana ali predsedujočega člana občinskega sveta, lahko komisija ali njen član med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje razlaga poslovnik o delu občinskega sveta.
72. člen
Komisija o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo ima do pet članov.
73. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima do pet članov. Komisija ima lahko tudi svojo podkomisijo za volitve in svoje namestnike, ki opravljajo posamezne naloge.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naloge, določene z zakonom o volitvah in izvaja volitve v Občini Dobrovnik v skladu in v okviru pristojnosti določene z zakonom in statutom občine.
74. člen
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ima do pet članov.
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin daje predloge in pripombe v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb pristojnemu organu občine, ki so jih dolžni o svojih stališčih in ukrepih obvestiti.
75. člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima do pet članov.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje solidarnih odnosov med udeleženci v cestnem prometu.
76. člen
Svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj ima do pet članov.
Svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj daje predloge in pripombe v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb na področju najema in varstva neprofitnih stanovanj, skrbi za racionalnost in zakonitost na tem področju ter daje predloge in pripombe pristojnemu organu občine, ki so jih dolžni o svojih stališčih in ukrepih obveščati.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
77. člen
Občinski svet sprejme statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
78. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
79. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
80. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo sprejetje odloka imelo.
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
81. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta tudi kadar sam ni predlagatelj.
82. člen
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na katerem bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
83. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
84. člen
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi bilo besedilo predloga odloka v drugi obravnavi enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako, da se prva in druga obravnava odloka združita.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi o katerem odloči občinski svet.
85. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar sam ni predlagatelj.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko poda svoje mnenje k amandmaju tudi kadar sam ni predlagatelj.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
86. člen
Amandma, člen odloka ali odlok v celoti, so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. O amandmajih se glasuje o vsakem posebej.
87. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejmeta po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.
88. člen
Občinski svet mora do konca mandata svojih članov praviloma dokončati in zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primerih, da ti postopki niso dokončani in zaključeni, novi občinski svet na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih aktov bo postopek nadaljeval, o katerih predlogih bo postopek obravnave začel na novo in o katerih predlogih postopka obravnave ne bo.
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma začne obravnavo na novo, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj akta). Če predlagatelj več ni občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
89. člen
Kadar to zahtevajo nujne potrebe občine ali naravne in druge nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku za sprejem, se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, četudi ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določila statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
90. člen
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– spremembe in dopolnitve odlokov, ki niso zahtevne,
– odpravo ali prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitev odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi Državnega zbora ali ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitvah odloka. Amandmaji v tej zvezi se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka oziroma sprememb.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
Po končani obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči takoj po vložitvi predloga občinski svet.
91. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, razen če je v njih določeno drugače.
V uradnem glasilu se objavijo tudi prevodi v madžarski jezik in drugi akti, za katere tako določi občinski svet ali župan.
5. Postopek za sprejem proračuna
92. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča s proračunskim letom za državni proračun.
93. člen
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 31. 3. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu predlog proračuna v roku 90 dni po začetku mandata.
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Na seji občinskega sveta predstavi župan predlog proračuna. Sama predstavitev predloga ni časovno omejena. Po predstavitvi ni razprave.
94. člen
Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnjujejo in obrazlagajo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
95. člen
V roku desetih dni po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.
Vsak predlagatelj predloga ali pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
96. člen
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih predlogov in pripomb ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine in skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
97. člen
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
98. člen
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o ostalih amandmajih.
99. člen
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
Če je predlog proračuna usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
100. člen
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o predlogu proračuna v celoti.
101. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega akta, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
102. člen
Če proračun ni predlagan v roku, v katerem mora župan predložiti predlog proračuna, lahko občinski svet sprejme sklep, s katerim določi rok za predložitev proračuna. Ta rok ne more biti daljši od 90 dni.
103. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega akta, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
104. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označbo določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana ali občinske uprave. Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago o postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
105. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta akt določa za sprejem odloka.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
106. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določbah tega akta.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje opravi o določbah tega akta, ki veljajo za tajno glasovanje.
107. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje ZA ali PROTI listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
108. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
109. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju nobeden kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
110. člen
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično glasovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka tega člena ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2. Imenovanje podžupana
111. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
3. Postopek za razrešitev
112. člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem aktom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. Odločitev za razrešitev se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles ter drugih organov ter funkcionarjev občine
113. člen
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopa imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti podana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
114. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
115. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Če sklepa občinskega sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati v sprejem nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sprotno opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX. JAVNOST DELA
116. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut občine ali ta akt.
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Občina izdaja svoje glasilo oziroma obvestila, v katerih se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. V tem glasilu se objavljajo tudi vsi prevodi v madžarskem jeziku. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
117. člen
Predstavnikom javnih občil je na voljo tisto informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov, ko tako odloči občinski svet, župan in občinska uprava.
Za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil skrbi župan.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
118. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano ali onemogočeno, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta akt.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta.
O odstopanjih odloči župan, potrdi pa jih občinski svet, ko se lahko sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
119. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
120. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.
XII. KONČNA DOLOČBA
121. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03/99-2/1
Dobrovnik, dne 20. maja 1999.
Župan
Občine Dobrovnik
Marjan Kardinar dipl. inž. agr. l. r.
