Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98) je Občinski svet občine Vitanje na 4. redni seji dne 12. 3. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Vitanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA
1. člen
Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Vitanje, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, javnih služb, način delovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga zakonsko določena vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Občina Vitanje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom in obsega območje naslednjih naselij: Vitanje, Ljubnica, Stenica, Brezen, Vitanjsko Skomarje, Hudinja, Paka, Sp. Dolič.
Občina Vitanje je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Predstavlja in zastopa jo župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3. člen
Občina Vitanje je pravni naslednik celotnega območja bivše Krajevne skupnosti Vitanje, ki je bila ukinjena z ustanovitvijo Občine Vitanje, njenega celotnega premoženja, vseh pravic, obveznosti in financ.
4. člen
Občina Vitanje varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država, in za to zagotovi sredstva.
5. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih napremičnin na območju občine.
6. člen
Sedež Občine Vitanje je v Vitanju, Grajski trg 1.
Občina Vitanje ima svoj grb in zastavo, kar je določeno z odlokom o grbu in zastavi Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 6/97). Občinski praznik občine je 25. junij, kar je določeno z odlokom o določitvi občinskega praznika Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 42/95).
Občina Vitanje ima svoj pečat, ki označuje označbo, grb občine in ime občine.
7. člen
Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne, lahko Občinski svet občine Vitanje podeli občinska priznanja. Posebej zaslužne posameznike Iahko imenuje tudi za častne občane občine.
Pogoji, postopek in pravice, povezane s podelitvijo priznanj in imenovanje za častnega občana, so opredeljene z odlokom o priznanjih v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 23/97).
8. člen
Občina Vitanje pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo ter samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
Občina Vitanje lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Z drugimi občinami sodeluje občina po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
9. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani večjih naselij ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volilcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Odločitev o razpisu referenduma in nato o ustanovitvi krajevne skupnosti mora sprejeti Občinski svet občine Vitanje.
Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.
10. člen
Občinski svet občine Vitanje lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti, če je ustanovljena po 9. členu tega statuta. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Občinski svet občine Vitanje mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti, na katerega pa ni vezan. Organi krajevne skupnosti so mu predhodno mnenje dolžni posredovati.
11. člen
Področje dela in naloge krajevne skupnosti
Za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb krajevna skupnost sodeluje z občinskimi organi in službami na naslednjih področjih:
a) na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti:
– organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem območju,
– skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju,
– skrbijo za oskrbo naselij s pitno vodo, za javno kanalizacijo, javno razsvetljavo, vzdrževanje parkov in javnih zelenic ter urejanje zunanjega videza hiš in naselij;
b) na področju družbenih dejavnosti:
– spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje,
– organizirajo in izvajajo razne oblike socialnega varstva: sosedsko pomoč za starejše ljudi, klube za starejše ljudi, socialno patronažo, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, predlagajo dodelitev denarne pomoči materialno ogroženim občanom, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na domu za starejše Ijudi,
– dajejo mnenja v zvezi z namestitvijo v domovih za ostarele, opozarjajo na razmere in premoženjski status ostarelih oseb,
– sodelujejo s strokovno socialno službo pri izbiri skrbnikov za mladoletnike in odrasle osebe, rejniških družin za otroke, odkrivanju prizadetih otrok in mladine ter izvajanju strožjega nadzorstva pri mladoletnih prestopnikih,
– v primeru ogroženih družin spremljajo razmere, v katerih živijo družine z otroki in predlagajo ukrepe za izboljšanje teh razmer,
– dajejo pobude in preučujejo potrebe glede denarnih pomoči otrokom, ki so te pomoči potrebni,
– skrbijo za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih posebnosti, zlasti spominskih obeležij,
– sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
– pospešujejo razvoj društvenih dejavnosti na svojem področju,
– izvajajo posamezne naloge v miru in v vojni ter na področju zaščite in reševanja občanov, za katere jih določi pristojni organ občine (štab CZ, župan),
– sodelujejo z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnosti,
– izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
– opravljajo druge zadeve, za katere je pristojna krajevna skupnost.
12. člen
Organi krajevne skupnosti
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in tistih, ki mu jih je poveril občinski svet ali župan.
Za delo sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta Občine Vitanje, ki se nanašajo na delo občinskega sveta in poslovnika občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed članov predsednika, ki zastopa krajevno skupnost, in podpredsednika.
Svet krajevne skupnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema letni finančni načrt in letni program dela v soglasju z občinskim svetom,
– sprejema zaključni račun KS,
– voli predsednike in člane komisij sveta krajevne skupnosti,
– odloča o predlogih komisij sveta krajevne skupnosti,
– daje predloge za razvoj gospodarstva, reševanje komunalne in stanovanjske problematike v krajevni skupnosti,
– na svojem območju spremlja problematiko s področja šolstva, zdravstva in sociale ter predlaga ukrepe za njihovo razrešitev,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– sodeluje z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi komisije in druge organe kot svoja delovna telesa.
O ustanovitvi mora obvestiti občinski svet.
Predstavniki posameznih občinskih odborov in komisij ter delavci občinske uprave na predlog sveta KS prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se obravnava problematika z njihovega delovnega področja.
Svet krajevne skupnosti redno oziroma najmanj kvartalno poroča županu o svojem delu in sklepih.
13. člen
Volitve članov sveta krajevne skupnosti
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po naseljih po večinskem načelu.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
14. člen
Način financiranja krajevne skupnosti.
Delovanje krajevne skupnosti se financira:
– iz občinskega proračuna,
– s prihodki iz upravljanja s premoženjem,
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– s samoprispevki.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti in so sestavni del občinskega proračuna.
Za realizacijo nalog, ki so določene z zakonom, ter nalog, ki jih v letnem planu opredeli občina, so sredstva zagotovljena v občinskem proračunu. Za predhodno dogovorjene naloge se lahko del sredstev prenese na žiro račun krajevne skupnosti, ki s temi sredstvi razpolaga v imenu občine ali pa se finančne obveznosti iz tega naslova poravnavajo direktno z žiro računa občine.
S sredstvi, ki jih krajevne skupnosti pridobivajo iz naslova upravljanja z vodovodi, pokopališčem ali drugimi področji, krajevna skupnost razpolaga v okvirih sprejetega letnega plana.
Sredstva, ki jih kot neto efekt s tem pridobivajo krajevne skupnosti, se namenjajo za razvojne naloge na območju krajevne skupnosti.
Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb in interesov krajanov lahko KS pridobiva sredstva iz drugih virov, kot so: prostovoljni prispevki krajanov, podjetij, drugih organizacijskih skupnosti, s samoprispevkom, z delom in na druge načine ter s tako pridobljenimi sredstvi KS razpolaga v svojem imenu in za svoj račun.
Občina Vitanje ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki s krajevno skupnostjo niso bile predhodno pisno usklajeni. Posamični pravni posli nad 10% letne višine obveznih rezerv občine so veljavni le ob sopodpisu župana.
II. NALOGE OBČINE VITANJE
15. člen
Občina Vitanje lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
16. člen
Občina Vitanje samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina Vitanje za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu z predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih planih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Izdeluje obrambne dokumente v katerih:
– določa organizacijo in način dela v vojnem stanju, tako da zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstva prenesejo na občino,
– zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni.
13. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
17. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja občina tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavlja javni interes v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
18. člen
Občina Vitanje opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini ter o prostoru.
III. ORGANI OBČINE VITANJE
1. Skupne določbe
19. člen
Organi Občine Vitanje so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
Občina Vitanje ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah, statutom občine in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Po zakonu pa mora obvezno imeti:
– Komisijo o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– Štab civilne zaščite,
– Svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
20. člen
Občina Vitanje ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določa tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
21. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov.
22. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik občinskega sveta.
Za javnost dela je odgovoren župan oziroma druga oseba, ki jo župan pooblasti.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Javnost dela se zagotavlja tudi z obveščanjem v javnih glasilih.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristi, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet občine Vitanje
23. člen
Občinski svet občine Vitanje ima deset članov in je najvišji organ odločanja v občini. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v kattere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
24. člen
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem na podlagi zakona.
Občinski svet občine Vitanje se voli po večinskem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
25. člen
Občinski svet občine Vitanje ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane odborov in komisij občinskega sveta ter člane vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje,
– imenuje volilno komisijo za lokalne volitve,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklic zbora občanov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in način izvajanja le-teh,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravne enote,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– določi organizacijo in način varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon.
26. člen
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
27. člen
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen – statuta, ki se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov, – poslovnika, ki se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov – ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine je potrebno dvetretjinsko soglasje vseh članov in v drugih pimerih ko zakon določa dvetretjinsko večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta.
29. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
30. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter odgovore nanje.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, tajniku občine, predsednikom vaških skupnosti, predsedniku trške skupnosti ter drugim, za katere se tako odloči občinski svet. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
31. člen
Seje občinskega sveta so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes.
Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta.
Predstavniki odborov in komisij ter predsedniki vaških skupnosti, predsednik trške skupnosti so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve iz njihovega področja.
32. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali pogoji za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Odbori in komisije Občinskega sveta občine Vitanje
33. člen
Občinski svet občine Vitanje ima naslednje odbore:
1. Odbor za družbene zadeve,
2. Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja,
3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo,
4. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja,
5. Odbor za razvoj turizma in kmečkega turizma,
6. Odbor za razvoj podjetništva in malega gospodarstva.
Občinski svet občine Vitanje ima:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta,
– Statutarnopravno komisijo,
– Občinsko volilno komisijo,
– Komisijo za socialna vprašanja,
– Komisijo za stanovanjska vprašanja,
– Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– Druge komisije in organe.
Komisije in odbore ustanovi občinski svet kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določata ta statut in poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
Odbori štejejo najmanj pet in največ devet članov, komisije pa najmanj tri in največ pet članov.
Odbori in komisije opravljajo naslednje naloge
34. člen
2.1.1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– predlaga svetu potrditev mandatov sveta in župana,
– predlaga svetu kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava višino nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij,
– pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če statut občine in poslovnik občinskega sveta ne določata drugače,
– pripravlja predloge za imenovanja, ki se nanašajo na izvajanje ustanoviteljskih pravic občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena,
– v skladu z zakonom predlaga nadomestila in povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev, predsednikov in članov delovnih teles in delavcev, ki opravljajo strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa občinskega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom komisije.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
35. člen
2.1.2. Statutarnopravna komisija
– pripravlja statut občine, njegove spremembe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih določb statuta,
– pripravlja poslovnik občinskega sveta, njegove spremembe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih določb poslovnika,
– spremlja uporabo predpisov občine,
– obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja ter skladnosti s statutom občine predloge predpisov in drugih aktov, daje k njim svoja mnenja, soglasja o katerih razpravlja občinski svet,
– obravnava vloge in pritožbe občanov, preverja njihovo utemeljenost in daje predloge za rešitev,
– opravlja druge naloge določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in drugimi splošnimi akti občine
Statutarnopravna komisija ima tri člane, ki jih imenuje občinski svet.
36. člen
2.2.1. Odbor za družbene zadeve:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo, zdravstvom, športom in rekreacijo,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
37. člen
2.2.2. Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja:
– obravnava občinski proračun in njegove izvršitve,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj,
– daje mnenja občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja stanovanjske problematike in premoženja,
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela,
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje.
38. člen
2.2.3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo:
– sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z akti s področja svojega delovanja,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb,
– predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij s področja svojega delovanja,
– predlaga velikost funkcionalnega zemljišča k objektom,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in izgradnje komunalne infrastrukture,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
39. člen
2.2.4. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– predlaga ukrepe na višje in strmoležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij,
– obravnava druga vprašanja razvoja podeželja,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
40. člen
2.2.5. Odbor za razvoj turizma in kmečkega turizma:
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj turizma in kmečkega turizma,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– daje mnenja glede vprašanj s področja turizma,
– sodeluje s subjekti turizma in kmečkega turizma ter jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj turizma in kmečkega turizma,
– obravnava druga vprašanja s področja turizma,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
41. člen
2.2.6. Odbor za razvoj podjetništva ter malega gospodarstva:
– oblikuje strategijo podjetništva ter malega gospodarstva ter predlaga občinskemu svetu ukrepe za razvoj podjetništva ter malega gospodarstva,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– pomaga z nasveti podjetnikom,
– oblikuje višino najemnine za lokale, ki so v lasti občine,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja,
– obravnava druga vprašanja s področja podjetništva ter malega gospodarstva.
42. člen
Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Člani odbora ali komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov sveta.
Predsednike odborov in komisij imenuje občinski svet.
43. člen
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz svoje pristojnosti in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
44. člen
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja:
– predlagajo svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
– nadzorujejo delovanje občinskih javnih služb,
– obravnavajo pravilnike in druge akte,
– poročajo o svojem delu občinskemu svetu.
– obravnavajo predlog proračuna.
45. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Vaške skupnosti in Trška skupnost Vitanje
46. člen
V Občini Vitanje se ustanovijo vaške skupnosti, in sicer za Ljubnico, Stenico, Vitanjsko Skomarje, Brezen, Sp. Dolič, Paka in Hudinja.
V Občini Vitanje se ustanovi tudi Trška skupnost Vitanje za naselje Vitanje.
Svet vaške skupnosti mora imeti najmanj pet članov (en svetnik in štirje člani) oziroma največ devet (en svetnik in osem članov), s tem da za Vaško skupnost Ljubnica velja najmanjše število pet in največje število enajst.
V vaških skupnostih Ljubnica, Stenica in Vitanjsko Skomarje, kjer sta voljena dva člana občinskega sveta, sta lahko tudi oba člana omenjenih vaških skupnosti. Člani občinskega sveta s področja posameznih vaških skupnostih so avtomatično člani vaških skupnosti, kjer so bili izvoljeni z omenjenimi izjemami v vaških skupnostih Ljubnica, Stenica in Vitanjsko Skomarje. Vsaka vaška skupnost mora imeti enega člana občinskega sveta.
Svet Trške skupnosti Vitanje mora imeti najmanj devet članov (štirje svetniki in pet članov) oziroma največ enajst članov (štirje svetniki in sedem članov). Svetniki izvoljeni v naselju Vitanje so avtomatično člani Trške skupnosti Vitanje.
Predsednika vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje izvolijo člani omenjenih skupnosti sami na prvi redni seji in ne more biti član občinskega sveta. Občinski svet na naslednji seji samo potrdi predsednika vaških skupnosti oziroma predsednika Trške skupnosti Vitanje.
Mandat članov vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje sovpada z mandati članov Občinskega sveta občine Vitanje in se vsa pravila glede začetka mandatov, sej in poteka mandatov uporabljajo tudi za člane vaških skupnosti Vitanje in Trške skupnosti Vitanje.
Vaške skupnosti in Trška skupnost Vitanje so ustanovljene v skladu s 30. členom zakona o lokalni samoupravi in so svetovalni oziroma delovni organi občinskemu svetu.
Če bodo iz vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje nastale krajevne skupnosti, se bodo ustanovile z referendumom, kot ga predvideva 9. člen tega statuta.
4. Nadzorni odbor
47. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Vitanje. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
48. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
49. člen
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih pravnih oseb, podpisuje pisne sklepe nadzornega odbora, organizira delo in pripravlja ter vodi seje.
50. člen
Pristojnosti nadzornega odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v odbor imenovani Ijudje, ki praviloma izpolnjujejo temeljni pogoj strokovnosti in izkušenj s področja zakonodaje, ki ureja finančno-računovodsko področje.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdanega letnega programa nadzora.
51. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključne račune finančnih načrtov ožjih delov občine, kolikor bodo ustanovljeni in bodo imeli svoje žiro račune, zaključne račune javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Član nadzornega odbora lahko predlaga svojo razrešitev sam ali jo predlaga odbor ali pa občinski svet.
52. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni organ ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
53. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
Glavni razlogi za razrešitev so predvsem: začetek opravljanja nezdružljivih funkcij ali dejavnosti, odstop, neaktivnost oziroma nezmožnost izvrševanja nalog, nespoštovanje predpisov, občinskega statuta in poslovnika nadzornega odbora, če izgubi volilno pravico, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
54. člen
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
55. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora, v katerem v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določi: organizacijo dela, naloge, postopke in način dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in podpredsednika ter članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.
5. Župan
56. člen
Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, vendar se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
57. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uparve in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Župan lahko v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadev iz državne pristojnosti.
58. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
59. člen
Občina Vitanje ima enega podžupana. Podžupana na županov predlog imenuje in razrešuje občinski svet izmed svojih članov.
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na županov predlog podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja županovega mandata opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju podžupanove funkcije odloči občinski svet.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz županove pristojnosti, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz županove pristojnosti.
60. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
61. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
6. Občinska uprava
62. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
63. člen
Občina Vitanje ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloga občinske uprave.
Občinski svet na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejemejo občinski sveti občin.
64. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost spada, če zakon ne določa drugače.
65. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpoljujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
66. člen
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi njihovim vodenjem predstojnike teh organov. O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. Kolikor tajnik tega pooblastila nima od župana, odloča o izločitvi župan.
O sporih glede pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
67. člen
Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
Glede vodenja skupnega organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja se uporabljajo določbe zakona in akta o ustanovitvi.
68. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovni tehnični delavci.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu z posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
69. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo določi župan v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju.
70. člen
Občinska uprava pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
71. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
72. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
7. Občinsko pravobranilstvo
73. člen
Občina Vitanje ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi oragni zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Občina Vitanje lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
8. Drugi organi Občine Vitanje
74. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora Občina Vitanje imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
75. člen
Občina Vitanje ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE VITANJE
76. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb na območju posameznih naselij so v Občini Vitanje kot ožji deli ustanovljene vaške skupnosti in Trška skupnost Vitanje, kot so navedene v 46. členu tega statuta. Lahko pa se ustanovijo tudi krajevne skupnosti po postopku, kot ga predvideva 9. člen tega statuta.
Vaške skupnosti in Trška skupnost Vitanje so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10% odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom. Ustanovitev, ukinitev ali spremembo mora potrditi občinski svet.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI VITANJE
77. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri določanju v Občini Vitanje so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
78. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volilcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja raznih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
79. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, če bodo ustanovljene, za eno ali več vaških skupnosti, za Trško skupnost Vitanje, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali posamezne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v posamezni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov v tej skupnosti.
Zahteva volilcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volilcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volilca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volilcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volilcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
80. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volilcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
81. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volilcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volilcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volilcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu Občine Vitanje
82. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volilcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
83. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
84. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volilcev ne spremeni.
Odločitev volilcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
85. člen
Pobuda volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volilec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volilcev v občini. Podporo pobudi dajo volilci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
86. člen
Volilci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volilcev.
87. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volilcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA“ oziroma “PROTI“, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
88. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
89. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
90. člen
Občinski svet občine Vitanje lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volilcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
91. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volilcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5. Ljudska iniciativa
92. člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volilcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
93. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE V OBČINI VITANJE
94. člen
Občina Vitanje je dolžna zagotavljati obvezne gospodarske javne službe, ki jih določa zakon in tiste, ki jih občina sama določi z odlokom.
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij in
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava.
95. člen
Občina Vitanje na področju gospodarskih javnih služb ustanovi oziroma organizira naslednje javne službe:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
96. člen
Občina Vitanje zagotavlja na področju družbenih dejavnosti javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo,
– osebna pomoč družini,
– knjižničarstvo.
Občina Vitanje lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
97. člen
Občina Vitanje lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
98. člen
Občina Vitanje lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
99. člen
Način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb določi občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah.
100. člen
Občina Vitanje lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
101. člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
102. člen
Občina Vitanje mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE VITANJE
103. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja Občine Vitanje sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin, v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu z predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
104. člen
Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira občina preko svojih organov, javnih zavodov in gospodarskih javnih služb, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem statutom.
Gospodarske javne službe upravljajo z njenim premoženjem, v njenem imenu in za njen račun.
Občina z odloki natančneje uredi naloge, načine ter pogoje, pod katerimi gospodarske javne službe in javni zavodi upravljajo z občinskim premoženjem.
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje svoje predstavnike, člane upravnih organov gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove letne programe in finančne načrte.
105. člen
Občina pridobiva sredstva iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve,
– dohodki od njenega premoženja.
Občini so zagotovljena sredstva v obsegu, s katerim lahko omogoči izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, kar pomeni primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Kolikor občina z lastnimi prihodki ne more zagotoviti primerne porabe, se ji zagotovijo sredstva za finančno izravnavo iz državnega proračuna.
106. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. Proračun oziroma rebalans proračuna mora stopiti v veljavo do 31. 12. tekočega leta.
107. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev se med odhodki proračuna predvidi tudi tekoča proračunska rezerva. O uporabi teh sredstev odloča župan.
108. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
109. člen
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik).
110. člen
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu ter prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.
111. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
112. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
113. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
114. člen
Če se po sprejetju proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
115. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neuporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
116. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje le-tega ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki ne sme presegati 5% sprejetega proračuna in mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
117. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec, najkasneje pa do 31. 12. tekočega proračunskega leta.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje proračunsko leto.
118. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica elementarnih nesreč,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki med letom pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerv pod 1. in 3. točko odloča občinski svet, pod 2. točko pa župan.
119. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
120. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
121. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbo o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov, razen v posebnih primerih, ki so določeni z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 56/98).
122. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
123. člen
Finančno poslovanje izvaja finančno-računovodska služba, ki lahko določen del nalog prenese na zunanje institucije. V tem primeru mora skleniti sporazum, ki vsebuje razmejitve odgovornosti in obveznosti za izvajanje posameznih nalog.
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
124. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu z predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE VITANJE
1. Splošni akti Občine Vitanje
125. člen
Splošni akti Občine Vitanje so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Splošni akti občine so lahko tudi sklepi kot materialni akti ali akti poslovanja občine.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine.
Posebni vrsti splošnih aktov sta proračun in zaključni račun.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
126. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki vsebuje predvsem temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
Statut sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Sprejme se po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
127. člen
S poslovnikom uredi občinski svet organizacijo in način svojega dela ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. Sprejme ga občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
128. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Odloki so predvsem predpisi materialnopravne narave.
129. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
130. člen
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje statutarnih določb ali določb odloka. S pravilnikom se določi tudi sistemizacija delovnih mest ter pogoji in postopek napredovanja zaposlenih na delovnih mestih v občinski upravi.
131. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov in občinske uprave pri izvrševanju predpisov občine.
132. člen
S sklepom se lahko ustanovijo odbori in komisije, določajo njihove naloge oziroma delovno področje, število članov in podobno.
Za razlago posameznih določb statuta ali odloka je pristojen občinski svet.
2. Postopek za sprejem odloka
133. člen
Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov določa poslovnik občinskega sveta.
Odloki in drugi splošni akti morajo biti uradno objavljeni v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Razpisi za proračunska sredstva, do katerih so upravičene pravne in fizične osebe Občine Vitanje se objavijo v uradnih glasilih.
3. Posamični akti Občine Vitanje
134. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
135. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE VITANJE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
136. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
137. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
138. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.
139. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi v teh postopkih lahko bile oziroma, če so z izdanimi akti že prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
140. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
141. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
142. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina lahko povezuje v pokrajino, ki je oseba javnega prava.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede svetovalni referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način njenega financiranja.
Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi v tujini.
143. člen
Podrobnejše pristojnosti in organizacija pokrajine se bodo opredelile na podlagi veljavne zakonodaje s statutom pokrajine.
144. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta sklene, da se občina poveže v druge oblike združevanja, ki so pomembne za občino.
Na enak način odloča občinski svet tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami v tujini.
145. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere daje občina soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom, so med drugim:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest ter ostale naloge v skladu z zakonom.
146. člen
Člane pokrajinskega sveta predlaga in izvoli občinski svet izmed svojih članov.
Po svojem položaju je župan član pokrajinskega sveta.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE VITANJE
147. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine ali skupina najmanj 5% volivcev v občini.
148. člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, odloča občinski svet z večino prisotnih članov.
Če svet predlog sprejme, se osnutek sprememb ali dopolnitev statuta občine, kot ga je določi občinski svet, da v razpravo.
O spremembi ali dopolnitvi statuta občine odloči občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
149. člen
Vsi predpisi bivše Občine Slovenske Konjice, ki niso v nasprotju s tem statutom in so veljali na dan 31. 12. 1994, se na območju Občine Vitanje uporabljajo do sprejema novih na Občinskem svetu občine Vitanje.
150. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 20/95, 9/96).
151. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 062-02-04/99-05
Vitanje, dne 12. marca 1999.
Župan
Občine Vitanje
Stanislav Krajnc l. r.
