Na podlagi šestega odstavka 51. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95 – odločba US) izdaja minister za promet in zveze v soglasju z ministrom za notranje zadeve

Ta pravilnik določa pogoje in postopek za izdajo dovoljenja za izredne prevoze, pogoje in način opravljanja izrednih prevozov, stroške izrednih prevozov ter tranzitne smeri za opravljanje izrednih prevozov po javnih cestah v Republiki Sloveniji.

Izredni prevoz po javni cesti je prevoz z vozilom ali skupino vozil (v nadaljnjem besedilu: z vozilom), ki samo ali skupaj s tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, dimenzije (širina, dolžina ali višina vozila) ali osne obremenitve (v nadaljnjem besedilu: izredni prevoz).
Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.

Motorno vozilo, določeno za izvedbo izrednega prevoza, mora imeti najmanj predpisano razmerje med bruto močjo motorja, izraženo v kilovatih, in skupno maso vozila, izraženo v tonah.
Osna obremenitev vozila, določenega za izvedbo izrednega prevoza, ne sme preseči največje dovoljene osne obremenitve na pretežnem delu prevozne poti od izvora do cilja za več kot 30 %.
Priklopno ali polpriklopno vozilo, določeno za izvedbo izrednega prevoza, katerega osna obremenitev za več kot 3 t preseže največjo dovoljeno osno obremenitev, mora biti opremljeno z avtomatskim izravnavanjem osnega pritiska in najmanj osmimi kolesi na osi.

Izredni prevozi se glede na preseganje največjih dovoljenih skupnih mas, dimenzij in osnih obremenitev, predpisanih za vozila, s katerim se ti prevozi opravljajo, delijo v štiri kategorije:
– izredni prevoz I. kategorije je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom ne presega naslednjih vrednosti skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev: skupne mase 60 t, širine 3 m, višine 4,3 m, dolžine za več kot 20% od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, osnih obremenitev za več kot 15% od največjih dovoljenih s predpisi ali odrejenih na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki,
– izredni prevoz II. kategorije je prevoz z vozilom, ki ima samo ali skupaj s tovorom naslednje vrednosti skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev: nad 60 t in ne več kot 85 t skupne mase, širino nad 3 m in ne več kot 3,5 m, višino nad 4,3 m in ne več kot 4,5 m, dolžino za 20% in ne več kot za 25% večjo od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, osne obremenitve za več kot 15% in ne za več kot 25% nad največjimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki,
– izredni prevoz III. kategorije je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom presega gornje meje skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev, določene v prejšnjem odstavku za izredni prevoz II. kategorije,
– izredni prevoz IV. kategorije je prevoz z vozilom brez tovora, ki ima s predpisi o varnosti cestnega prometa določene registrske tablice za motorna ali priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede dimenzij ali katerih masa vozila presega 40 t oziroma katera zaradi mase vozila presegajo dovoljene osne obremenitve.

Izredni prevoz se lahko opravi le na podlagi dovoljenja, s katerim se v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost cestnega prometa, natančno določijo pogoji in način izvedbe izrednega prevoza, na katerega se dovoljenje nanaša, in višina povračila za izredni prevoz.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda:
– če sta vozilo ali tovor konstrukcijsko nedeljiva tako, da z demontažo delov vozila ali tovora ni mogoče zmanjšati njune skupne mase, dimenzij ali osne obremenitve na raven največjih dovoljenih s predpisi ali odrejenih s prometnimi znaki na javni cesti,
– če vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti kot prevoz po javni cesti,
– če je pri izvedbi izrednega prevoza moč zagotoviti pogoje za varno in čim manj moteno odvijanje cestnega prometa.

Ne glede na določbo prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena se dovoljenje za izredni prevoz lahko izda tudi za prevoz deljivih razsutih tovorov z vozilom naslednje oblike karoserije: prekucnik, betonski mešalec in črpalka (za beton).
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda pod naslednjimi pogoji:
– da vozila na mestu nakladanja razsutega tovora iz objektivnih razlogov ni moč stehtati,
– da so pogonske osi vozila opremljene z dvojnimi kolesi,
– da osna obremenitev vozila ne presega dovoljene osne obremenitve na javnih cestah, po katerih se bo opravil izredni prevoz, za več kot 15%,
– da je tovor pravilno naložen,
– da se prevoz ne opravlja preko cestnih objektov, katerih označena omejitev nosilnosti je manjša od skupne mase vozila.
Dovoljenje za izredni prevoz razsutih tovorov se ne sme izdati v času odjuge, določenim z zakonom o javnih cestah.

Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena tega pravilnika dovoljenje za izredni prevoz ni potrebno:
– za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ob izrednih razmerah ali zaradi obrambnih potreb,
– za izredne prevoze, ki se morajo opraviti zaradi vzpostavitve prevoznosti javnih cest v zimski službi (pluženje cest in posipanje cest proti poledici),
– za izredne prevoze I. kategorije z vozili mednarodnih mirovnih sil, mednarodnih organizacij oziroma obrambnih sil drugih držav, ki potekajo po tranzitnih smereh iz VI. poglavja tega pravilnika, če je tako določeno s posebnim sporazumom ali pogodbo,
– za izredne prevoze z vozili za prevoz vozil ali kontejnerjev, ki potekajo po tranzitnih smereh iz VI. poglavja tega pravilnika in ki sama ali skupaj s tovorom ne presegajo največje dovoljene dolžine za več kot 15%.

Za izredne prevoze iz prve alinee prejšnjega člena mora njihov naročnik ali izvajalec predhodno uskladiti pogoje njihovega izvajanja in prevozne poti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste ter pred začetkom izvajanja izrednih prevozov o njih obvestiti policijo na telefonsko številko 113.
Opravljanje izrednih prevozov iz druge alinee prejšnjega člena se določi v izvedbenem programu zimske službe.
O izrednem prevozu iz tretje alinee prejšnjega člena mora njegov naročnik ali izvajalec obvestiti Ministrstvo za zunanje zadeve najmanj pet delovnih dni pred začetkom izvajanja izrednega prevoza. Obvestilo mora vsebovati najmanj podatke o naročniku in izvajalcu izrednega prevoza, o vozilu ali vozilih mednarodnih mirovnih sil, s katerimi bo izredni prevoz opravljen (vrsta, tip in registrska številka vozila ali vozil, dimenzije, razmik osi z osnimi obremenitvami ter skupna masa vozila ali vozil), o času prevoza ter o prevozni poti. Ministrstvo za zunanje zadeve o izrednem prevozu takoj obvesti vojaško policijo, ki v skladu z določbo petega odstavka tega člena organizira spremstvo izrednega prevoza, ter Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ki v skladu z določbami VI. poglavja tega pravilnika potrdi sposobnost tranzitne smeri za prevzem izrednega prevoza.
Izredni prevozi iz prejšnjega člena se lahko opravljajo samo z vozili, ki so označena v skladu s 24. členom tega pravilnika.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za izredne prevoze organiziranih skupin vojaških vozil, ki jih spremljajo vojaški policisti v sodelovanju s policisti, kateri se izvajajo po pravilih izvajanja prometa vojaških vozil, določenimi na podlagi predpisov o varnosti cestnega prometa.

Za izdajo dovoljenja za izredni prevoz, ki poteka po državnih cestah ali državnih in občinskih cestah, je pristojna Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Za izdajo dovoljenja za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, je pristojna občinska uprava.

Za izdajo dovoljenja za izredni prevoz mora predlagatelj izrednega prevoza vložiti pismeno vlogo, ki mora vsebovati najmanj podatke o:
– naročniku in izvajalcu izrednega prevoza (firma in sedež),
– tovoru (vrsta tovora in tehnični podatki o tovoru, masa in dimenzije tovora),
– vozilu ali vozilih, s katerimi bo izredni prevoz opravljen (vrsta vozila, tip vozila, število osi z razmiki osi in vrsto vzmetenja, moč motorja, dimenzije, masa in nosilnost vozila, masa balasta za obtežitev vozila),
– načinu naložitve, pritrditve in označitve tovora na vozilu,
– času prevoza (predvideni začetek, trajanje in zaključek prevoza),
– predlagani prevozni poti,
– predlaganem roku veljavnosti dovoljenja.
Vloga za izdajo dovoljenja za izredni prevoz se vloži na obrazcu, ki ga za posamezne kategorije izrednih prevozov in v skladu z določbami tega pravilnika določi Direkcija Republike Slovenije za ceste po njegovi predhodni uskladitvi s policijo.
V obrazcu iz prejšnjega odstavka se določijo priloge, ki morajo biti priložene vlogi za izdajo dovoljenja za izredni prevoz določene kategorije. Priloge so lahko:
– skica vozila ali vozil, s katerimi bo izredni prevoz opravljen, s prikazom naložitve tovora (tloris, naris, in prečni prerez z označbo dimenzij, osnih obremenitev, skupne mase),
– predlog prevoznega načrta,
– lastna ocena predlagatelja izrednega prevoza o sposobnosti predlagane prevozne poti za prevzem izrednega prevoza, zlasti glede izpolnjevanja pogojev, navedenih v prvem odstavku 15. člena tega pravilnika,
– izjava, da so osebe, ki bodo odgovorne za organizacijo in spremljanje izrednega prevoza ter za vožnjo vozila v izrednem prevozu, usposobljene za izvajanje izrednih prevozov,
– izjava, da ima izvajalec izrednega prevoza zagotovljeno ustrezno tehnično opremo za označitev in za spremljanje izrednega prevoza,
– izjava o izpolnjenosti pogojev za izdajo dovoljenja za izredni prevoz deljivih razsutih tovorov, določenih v 6. členu tega pravilnika,
– izjava, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali potrjeni predračun stroškov železniškega transportnega podjetja za izredne prevoze, ki bi se lahko opravili po železnici, njihov predlagatelj pa se v vlogi sklicuje na večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti po železnici kot pri prevozu po javni cesti,
– statična preveritev nosilnosti mostov in drugih objektov na prevozni poti, če skupna masa izrednega prevoza presega njihovo nosilnost.
Vlogi tuje pravne ali fizične osebe za izdajo dovoljenja za izredni prevoz po javnih cestah v Republiki Sloveniji mora biti priložena izjava, da je za izvedbo izrednega prevoza, za katerega je s tem pravilnikom predpisano spremstvo, določila organizatorja izrednega prevoza iz 23. člena tega pravilnika.

Predlog prevoznega načrta iz druge alinee tretjega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
– predlagano prevozno pot z navedbo cest, po katerih naj bi izredni prevoz potekal, ter vseh parkirišč in drugih prometnih površin ob prevozni poti, primernih za ustavljanje izrednega prevoza,
– časovni potek prevoza z navedbo predvidenih postankov na parkiriščih ali drugih prometnih površinah ob prevozni poti,
– opis, lokacijo in predviden čas posebnega manevriranja z vozilom ali manipuliranja s tovorom,
– opis predvidenih posebnih ukrepov pri izvajanju izrednega prevoza (delna ali popolna zapora ceste zaradi izrednega prevoza s predvidenim časom njenega trajanja, predvideni posegi v naprave in napeljave v zračnem prostoru nad voziščem ceste ipd.),
– predlog načina urejanja prometa v primerih iz tretje ali četrte alinee (izmenično odvijanje cestnega prometa, usmerjano s pomočjo semaforjev ali ročno, preusmeritev prometa na obvozne ceste ipd.),
– podatke o poteku že opravljenih enakih ali podobnih izrednih prevozov na predlagani prevozni poti.

Rok za izdajo dovoljenja za izredni prevoz je odvisen od kategorije izrednega prevoza.
Popolno vlogo za izdajo dovoljenja za izredni prevoz, določeno z 10. in 11. členom tega pravilnika, mora predlagatelj izrednega prevoza vložiti:
– za izredni prevoz I. in IV. kategorije najmanj 10 dni pred predvidenim začetkom izvajanja izrednega prevoza,
– za izredni prevoz II. kategorije najmanj 15 dni pred predvidenim začetkom izvajanja izrednega prevoza in
– za izredni prevoz III. kategorije najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom izvajanja izrednega prevoza.
Ne glede na določbo tretje alinee prejšnjega odstavka se morajo izredni prevozi III. kategorije, katerih skupna masa presega 100 t, praviloma načrtovati vnaprej. Načrtovanje takega prevoza je treba pismeno sporočiti pristojnemu izdajatelju dovoljenja za njegovo izvedbo. Obvestilo obsega najmanj podatke, določene z 10. in 11. členom tega pravilnika. Izdajatelj dovoljenja je dolžan v roku 15 dni preveriti tehnične in druge možnosti za izvedbo načrtovanega izrednega prevoza in po potrebi predlagati takojšen začetek usklajevalnega postopka o tehničnih in drugih pogojih ter načinu njegove izvedbe.
Izdajatelj dovoljenja preveri podatke v vlogi in njenih prilogah ter ugotovi izpolnjenost tehničnih, prometno varnostnih in drugih pogojev po tem pravilniku za izdajo dovoljenja za izredni prevoz.
Če je za zagotovitev izvedljivosti izrednega prevoza potrebno opraviti posebne ali dodatne ukrepe na cestah in cestnih objektih na prevozni poti, statične preveritve nosilnosti mostov in drugih objektov, ki niso bile priložene vlogi za izredni prevoz ali druge posebne ukrepe za varno izvedbo izrednega prevoza, se ti ukrepi določijo v posebnem ugotovitvenem postopku.
Pri določitvi ukrepov iz prejšnjega odstavka sodelujejo poleg predstavnikov izdajatelja dovoljenja za izredni prevoz in predstavnikov predlagatelja izrednega prevoza tudi predstavniki vseh upravljavcev cest, objektov in drugih naprav na prevozni poti, na katerih je potrebno opraviti te ukrepe, ter predstavniki policije, če je s tem pravilnikom določena obveznost policijskega zavarovanja oziroma sodelovanja pri izvedbi izrednega prevoza.

Izdajatelj dovoljenja lahko zahteva, da izvajalec izrednega prevoza tega ne sme opraviti z vozilom, katerega je navedel v vlogi, in določi vrsto in tip vozila, ki je glede na vrsto tovora, njegovo razporeditev na vozilu in zahtevnost izrednega prevoza ustreznejše v razmerju do prometno tehničnih in cestno varstvenih pogojev na predvideni prevozni poti.
Izdajatelj dovoljenja lahko zaradi prometno tehničnih in cestno varstvenih pogojev ter zahtevnosti izrednega prevoza spremeni predvideno prevozno pot ali določi novo prevozno pot.

V primeru, da je vloga za izdajo dovoljenja za izredni prevoz nepopolna ali jo je potrebno popraviti glede na določbo prejšnjega člena, je izdajatelj dovoljenja dolžan v roku petih delovnih dni od prejema vloge pozvati predlagatelja izrednega prevoza, da vlogo v dveh dneh dopolni ali popravi. Če predlagatelj izrednega prevoza vloge ne dopolni ali popravi v pozivnem roku, dopolni ali popravi pa jo v 15 dneh od njene vložitve, lahko izdajatelj dovoljenja podaljša rok za izdajo dovoljenja sorazmerno zamudi predlagatelja izrednega prevoza. Če predlagatelj izrednega prevoza vloge ne dopolni ali popravi v roku 15 dni od njene vložitve, izdajatelj dovoljenja izda negativno odločbo.

Rok za izdajo dovoljenja za izredni prevoz iz prve alinee drugega odstavka 12. člena tega pravilnika je lahko izjemoma krajši. Skrajšani rok znaša najmanj tri in največ pet delovnih dni od vložitve popolne vloge za izdajo dovoljenja za izredni prevoz, za katerega so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da so ceste in cestni objekti na celotni njegovi prevozni poti v takem stanju, da na njih ni potrebno opraviti posebnih ali dodatnih ukrepov za zagotovitev izvedljivosti izrednega prevoza,
– da niso potrebne statične preveritve nosilnosti mostov in drugih objektov na prevozni poti,
– da dimenzije izrednega prevoza ne presegajo širine in višine prostega profila prometnega pasu,
– da vozila v izrednem prevozu sama ali skupaj s tovorom v krivinah ne bodo prehajala na drug prometni pas.
Vlogi za izdajo dovoljenja za izredni prevoz v skrajšanem roku mora biti priložena ocena predlagatelja izrednega prevoza o sposobnosti predlagane prevozne poti za prevzem izrednega prevoza.
Izdajatelj dovoljenja takoj preveri podatke v vlogi in njenih prilogah ter ugotovi izpolnjenost tehničnih, prometno varnostnih in drugih pogojev po tem pravilniku za izdajo dovoljenja za izredni prevoz. Če vloga ni popolna ali če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena obravnava vlogo po postopku, določenim v 12. do 14. členu tega pravilnika.

Izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz vodi evidenco izvajalcev izrednih prevozov, katerim so bila izdana dovoljenja za izredne prevoze in v spis v evidenco vloži dokazila in izjave iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
Predlagatelju izrednega prevoza k vlogi za izredni prevoz, ki je glede vozila, tovora, prevozne poti in izvajalcev izrednega prevoza povsem enak izrednemu prevozu, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje v roku zadnjih 12 mesecev, ni potrebno predložiti:
– skice vozila ali vozil, s katerimi bo izredni prevoz opravljen, s prikazom naložitve tovora (tloris, naris, in prečni prerez z označbo dimenzij, osne obremenitve, skupne mase),
– izjave, da so osebe, ki bodo odgovorne za organizacijo in spremljanje izrednega prevoza ter za vožnjo vozila v izrednem prevozu, usposobljene za izvajanje izrednih prevozov,
– izjave, da ima izvajalec izrednega prevoza ustrezno tehnično opremo za označitev in za spremljanje izrednega prevoza,
– izjave o izpolnjenosti pogojev za izdajo dovoljenja za izredni prevoz deljivih razsutih tovorov, določenih v 5. členu tega pravilnika,
– izjave, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici, ali potrjenega predračuna stroškov železniškega transportnega podjetja za izredne prevoze, ki bi se lahko opravili po železnici, njihov predlagatelj pa se v vlogi sklicuje na večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti po železnici kot pri prevozu po javni cesti,
– predloga prevoznega načrta, razen časovnega poteka prevoza z navedbo predvidenih postankov na parkiriščih ali drugih prometnih površinah ob prevozni poti, opisa predvidenih posebnih ukrepov pri izvajanju izrednega prevoza (delna ali popolna zapora ceste zaradi izrednega prevoza s predvidenim časom njenega trajanja, predvideni posegi v naprave in napeljave v zračnem prostoru nad voziščem ceste ipd.) in predloga načina urejanja prometa v primerih delne ali popolne zapore cest (izmenično odvijanje cestnega prometa, usmerjano s pomočjo semaforjev ali ročno; preusmeritev prometa na obvozne ceste ipd.).
Vlogo iz drugega odstavka tega člena, na kateri morata biti navedena številka in datum izdaje dovoljenja za izredni prevoz, ki je bil enak predlaganemu, lahko predlagatelj izrednega prevoza vloži na ustreznem obrazcu iz 10. člena tega pravilnika tudi preko elektronske pošte ali po faksu.

Dovoljenje za izredni prevoz se izda na posebnem obrazcu, ki ga v skladu s tem pravilnikom določi Direkcija Republike Slovenije za ceste in ki mora vsebovati najmanj podatke o:
– predlagatelju oziroma izvajalcu izrednega prevoza, na katerega se glasi dovoljenje za izredni prevoz,
– vozilu ali vozilih, s katerimi mora biti opravljen izredni prevoz,
– skupni masi, dimenzijah in osnih obremenitvah izrednega prevoza,
– prevozni poti izrednega prevoza,
– času, v katerem bo opravljen izredni prevoz,
– obveznosti spremstva izrednega prevoza,
– drugih posebnih pogojih, pod katerimi mora izvajalec opraviti izredni prevoz.
Izdajatelj dovoljenja lahko v dovoljenju predpiše:
– da morajo imeti vozniki vozil za spremstvo izrednega prevoza in vozniki vozil, ki opravljajo izredni prevoz, mobilno telekomunikacijsko opremo za medsebojno sporazumevanje,
– da mora izvajalec izrednega prevoza o izvajanju izrednega prevoza obvestiti druge udeležence v prometu preko sredstev javnega obveščanja ter določi vsebino obvestila in število njegovih ponovitev,
– da mora izvajalec izrednega prevoza izdajatelja dovoljenja pred začetkom prevoza obvestiti, da je izredni prevoz pripravljen za pregled.
Sestavni del dovoljenja za izredni prevoz so:
– splošni pogoji izvajanja izrednih prevozov, katere v skladu s predpisi o javnih cestah ter o varnosti cestnega prometa in enotno za vse izredne prevoze določi Direkcija Republike Slovenije za ceste po njihovi predhodni uskladitvi s policijo,
– kopija vloge z vsemi prilogami, na podlagi katere je bilo dovoljenje izdano.

Dovoljenje za izredni prevoz se izda za vsak posamezen izredni prevoz.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izdajatelj dovoljenja izjemoma izda eno dovoljenje za izredni prevoz z več vozili v primeru, da gre za sočasni prevoz enakih tovorov z enakimi vozili po isti prevozni poti. V tem primeru izdajatelj dovoljenja določi obvezno razdaljo med vozili, ki opravljajo izredni prevoz.

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se lahko izda dovoljenje za več enakih zaporednih izrednih prevozov ali dovoljenje za izredne prevoze v določenem časovnem obdobju, ki ne more biti daljše od enega leta. Tako dovoljenje se lahko izda za opravljanje naslednjih izrednih prevozov:
- za več zaporednih izrednih prevozov I. kategorije, ki se izvajajo z istim ali enakim vozilom na isti prevozni poti;
- za izredne prevoze IV. kategorije, za katere se v dovoljenju določijo mejne vrednosti skupne mase, dimenzij in osnih obremenitev vozila ter navedejo prevozne poti, za katere dovoljenje velja;
– za občasno (sezonsko) povečan obseg izrednih prevozov pri spravilu poljščin (sladkorna pesa ipd.) na krajših razdaljah.
V vozilu, s katerim se opravlja izredni prevoz, mora biti originalen izvod dovoljenja iz prvega odstavka tega člena. Sestavni del tega dovoljenja sta dve evidenčni tabeli izrednih prevozov s po največ 50 vrsticami ter s podatki o številki dovoljenja, o zaporedni številki evidenčne tabele k dovoljenju in o obračunu povračila za izredni prevoz. V evidenčno tabelo mora voznik vozila pred začetkom izvajanja izrednega prevoza v prvo prazno vrstico s čitljivimi črkami vpisati svoje ime in priimek, registrsko številko vozila, s katerim opravlja prevoz, datum in uro začetka prevoza in prevozno pot ter se podpisati, po zaključitvi prevoza pa še prevoženo razdaljo ter datum in uro zaključitve prevoza. Če voznik pred začetkom izvajanja izrednega prevoza v dovoljenje ne vpiše podatkov iz prejšnjega stavka, se šteje, da opravlja izredni prevoz brez predpisanega dovoljenja.
Povračilo za izredne prevoze, opravljene z dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena, se določi na podlagi v tem dovoljenju določenih mejnih vrednosti skupne mase, dimenzij in osnih obremenitev vozila.
Predlagatelj izrednih prevozov mora v vlogi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena navesti predvideni obseg izrednih prevozov v času do enega meseca, na podlagi katerih se določi vplačilo akontacije povračila za izredne prevoze. Vplačana sredstva akontacije se obračunajo glede na dejanski obseg izrednih prevozov, izkazan v evidenčni tabeli k dovoljenju, ki jo mora predlagatelj ali izvajalec izrednih prevozov predložiti v obračun najkasneje v roku 10 dni po zapolnitvi posamezne evidenčne tabele oziroma najkasneje po preteku posameznega meseca, če evidenčne tabele ni v celoti izkoristil. Hkrati s predložitvijo prve evidenčne tabele v obračun napove predviden obseg izrednih prevozov za naslednje enomesečno obdobje, ki jih v času do obračuna povračila za opravljene izredne prevoze in izdaje nove evidenčne tabele evidentira v drugo evidenčno tabelo, izdano k dovoljenju za določeno časovno obdobje. Nova evidenčna tabela se mu izda po vplačilu obračuna povračila za opravljene izredne prevoze in akontacije za predviden obseg izrednih prevozov v naslednjem enomesečnem obdobju. V primeru presežka vplačane akontacije nad dejanskim obračunom povračila za opravljene izredne prevoze se le-ta upošteva kot del vplačila nove akontacije za izredne prevoze.
Novo dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko predlagatelju izrednih prevozov izda največ 10 dni pred iztekom tekočega obdobja, za katerega ima izdano tako dovoljenje. Pogoj za to je, da sta predlagatelj izrednih prevozov ali izvajalec izrednih prevozov poravnala vse zapadle obveznosti za izredne prevoze po predhodno izdanih dovoljenjih za izredne prevoze v določenem časovnem obdobju, razen za tekoči mesec. Dovoljenje se ne sme izdati, če predlagatelj izrednih prevozov ali izvajalec izrednih prevozov ni predhodno predložil v končni obračun dovoljenja za izredne prevoze, katerega veljavnost je pretekla.

Veljavnost izdanega dovoljenja za izredni prevoz se lahko določi do največ 30 dni po preteku dneva, ki ga je predlagatelj izrednega prevoza določil kot predvideni rok začetka njegovega izvajanja.
Predlagatelj izrednega prevoza lahko vsak čas do začetka prevoza zaprosi za spremembo že izdanega dovoljenja, če to potrebo narekujejo upravičeni razlogi. Izvedba izrednega prevoza se lahko začne šele, ko je njegovemu predlagatelju vročeno spremenjeno dovoljenje. Za izdajo spremenjenega dovoljenja se upoštevajo določbe 12. do 15. člena tega pravilnika.
Izdajatelj dovoljenja lahko na zahtevo predlagatelja izrednega prevoza, ki mora biti podana najkasneje 3 delovne dni pred iztekom veljavnosti dovoljenja, v tem roku podaljša veljavnost dovoljenja za največ 15 dni. Izvedba izrednega prevoza se lahko začne šele, ko je njegovemu predlagatelju vročena odločba o podaljšanju veljavnosti dovoljenja.
Določbe tega člena ne veljajo za dovoljenje iz prejšnjega člena.

Z dovoljenjem za izredni prevoz se ne sme odobriti preseganja dovoljene skupne mase, dimenzij in osnih obremenitev preko nosilnosti in svetlega profila vozišča cest in objektov na predvideni prevozni poti. Prav tako ni dovoljeno odobriti preseganja največje dovoljene mase vozila oziroma obremenitve vozila s tovorom preko tovarniško deklarirane nosilnosti vozila.
Pri terenskem preverjanju dovoljenih osnih obremenitev in skupne mase vozila so dopustne tolerance, predpisane za merilne naprave, s katerimi se opravljajo meritve osnih obremenitev in skupne mase vozila.

Če je zaradi izrednega prevoza kot ovire v cestnem prometu treba spremeniti prometno ureditev, se mora varno odvijanje prometa urediti s semaforji ali s posebej usposobljenimi delavci izvajalca rednega vzdrževanja cest, kot je to določeno s predpisi o varnosti cestnega prometa.
Dovoljenje za izredni prevoz ne nadomešča dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste zaradi predvidljive ovire na cesti po predpisih o varnosti cestnega prometa.

Izredni prevoz lahko opravlja voznik, ki ima poleg izobrazbe, določene s predpisi o prevozih v cestnem prometu, uspešno opravljen preizkus znanja po programu usposabljanja za voznike izrednih prevozov, določenim v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.
Spremstvo izrednega prevoza lahko opravlja oseba, ki ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije, v katero sodi vozilo za spremstvo, in uspešno opravljen preizkus znanja po programu usposabljanja za spremljevalce izrednih prevozov.
Izvajalec izrednega prevoza II. ali III. kategorije mora za vsak posamičen prevoz s pisnim aktom imenovati odgovornega organizatorja prevoza. Organizator izrednega prevoza je odgovoren:
– da je tovor pravilno in varno naložen,
– da so vsi, ki sodelujejo pri izrednem prevozu, seznanjeni z načrtom prevoza in vsemi pogoji njegove izvedbe,
– da se ob izvajanju prevoza upoštevajo predpisi in vsi pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz.
Za organizatorja izrednega prevoza je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje najmanj izobrazbene pogoje za voznika izrednega prevoza in ki ima uspešno opravljen preizkus znanja po programu usposabljanja za organizatorje izrednih prevozov. Evidenco organizatorjev izrednih prevozov vodita Gospodarska zbornica Slovenije (za pravne osebe) in Obrtna zbornica Slovenije (za samostojne podjetnike posameznike).
Organizator izrednega prevoza je pred začetkom prevoza dolžan seznaniti vse, ki sodelujejo pri izvedbi prevoza, s pogoji za njegovo izvedbo, določenimi v dovoljenju za izredni prevoz in njegovih prilogah. Seznanitev s pogoji za izvedbo izrednega prevoza, določenimi v dovoljenju za izredni prevoz in njegovih prilogah, potrdi organizator izrednega prevoza za prevoze II. ali III. kategorije z lastnoročnim podpisom pod natiskano izjavo o seznanitvi s temi pogoji na dovoljenju za izredni prevoz.
Za izredni prevoz, za katerega ni predpisano imenovanje njegovega organizatorja, je odgovoren voznik izrednega prevoza. Pred začetkom prevoza se je dolžan seznaniti s pogoji za njegovo izvedbo, določenimi v dovoljenju za izredni prevoz in njegovih prilogah. S temi pogoji mora voznik seznaniti tudi spremljevalce izrednega prevoza, če je z dovoljenjem za izredni prevoz določena obveznost spremstva. Seznanjenost vseh sodelujočih v izrednem prevozu s temi pogoji potrdi voznik z lastnoročnim podpisom pod natiskano izjavo o seznanitvi na dovoljenju za izredni prevoz.
V dovoljenju iz 19. člena tega pravilnika voznik vozila potrdi seznanjenost s pogoji za izvedbo izrednega prevoza, določenimi v dovoljenju za izredni prevoz in njegovih prilogah, s podpisom k vpisu podatkov, določenih v drugem odstavku istega člena.
Obveznost preizkusa znanja iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanaša na tuje voznike.

Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, in tovor na vozilu morata biti označena v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.
Priključki na vozilu (plug ipd.), ki presegajo dovoljeno širino, morajo biti označeni enako kot tovor na vozilu.
Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, mora imeti na zadnji strani vozila ali tovora tipsko tablo “Izredni prevoz” dimenzije 400 x 600 mm. Pri izredni dolžini mora biti ta tabla spodaj dopolnjena s tipsko tablo “Dolžina ..... m” dimenzije 220 x 600 mm, na kateri se označi skupna dolžina vozila oziroma vozila s tovorom. Velikost okvirja za številke za označitev skupne dolžine izrednega prevoza je 170 x 170 mm, višina številk pa 120 mm.
Tabli iz prejšnjega odstavka morata biti prevlečeni s svetlobno odbojno folijo oranžne barve. Napisi so črne barve. Tabli morata biti med seboj spojeni s tečaji tako, da je spodnjo dodatno tablo možno pri izrednem prevozu, ki ne presega dovoljene dolžine, sneti ali pa jo prepogniti na hrbtno stran gornje table.
Položaj napisov, okvirja in lukenj na tablah iz drugega odstavka tega člena je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.

V dovoljenju za izredni prevoz se lahko glede na zahtevnost in značilnosti prevoza ter prevozne poti določi obveznost spremstva izrednega prevoza, število vozil za spremstvo in obvezno sodelovanje policije pri zagotavljanju varnega odvijanja izrednega prevoza.
Spremstvo izrednega prevoza je obvezno za izredni prevoz I. in IV. kategorije v primeru, da ta zaradi svojih dimenzij presega širino ali prosti profil prometnega pasu na celotni ali delu prevozne poti, da v krivinah prehaja na drug prometni pas ali da je zaradi njegovega izvajanja treba delno ali popolno zapreti za promet del prevozne poti. Spremstvo teh izrednih prevozov je obvezno samo za tisti del prevozne poti, za katerega je v dovoljenju za izredni prevoz izrecno določeno. Spremstvo se izvaja z vozili predlagatelja ali izvajalca izrednega prevoza. Delne ali popolne zapore dela ali delov prevozne poti zaradi zavarovanja izrednega prevoza kot ovire na cesti se morajo izvesti v skladu z dovoljenjem za take zapore.
Spremstvo izrednega prevoza II. in III. kategorije je obvezno na celotni prevozni poti. Spremstvo se izvaja z vozili predlagatelja ali izvajalca izrednega prevoza. Delne ali popolne zapore dela ali delov prevozne poti zaradi zavarovanja izrednega prevoza kot ovire na cesti se morajo izvesti v skladu z dovoljenjem za take zapore.
V primeru, da izredni prevoz zaradi svojih dimenzij presega širino ali prosti profil prometnega pasu na celotni ali delu prevozne poti, da v krivinah prehaja na drug prometni pas ali da je zaradi skupne mase izrednega prevoza treba delno ali popolno zapreti za promet del prevozne poti (prehodi preko cestnih objektov ipd.), morata biti v spremstvu dve vozili. Prvo vozilo vozi pred izrednim prevozom tik ob levem robu svojega prometnega pasu in tako opozarja vozila iz nasprotne smeri na oviro na cesti. Drugo vozilo vozi za izrednim prevozom v liniji njegove notranje strani tako, da na izredni prevoz opozarja vozila za njim.
Pri zavarovanju in izvedbi izrednega prevoza, katerega širina presega 5 m pri prevozu po avtocestah in 4 m pri prevozu po ostalih javnih cestah, ki zaradi svoje dolžine ali širine v krivinah zaseda pretežni del vozišča, ter v primeru, ko je na posameznih delih prevozne poti potrebno zagotoviti zaustavitev prometa, sodeluje policija. Izdajatelj dovoljenja si mora predhodno pridobiti pisno soglasje Ministrstva za notranje zadeve, v katerem sta določena obseg in način policijskega zavarovanja oziroma sodelovanja pri izvedbi izrednega prevoza.
Izredni prevoz, pri katerem sodelujejo policisti, se mora ne glede na določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na zavarovanje in izvajanje izrednega prevoza, izvajati v skladu z navodili policistov.
Določbe tega člena ne veljajo za spremstvo izrednih prevozov, ki jih spremljajo vojaški policisti v sodelovanju s policisti.

Vozila za spremstvo so osebna vozila, ki morajo biti opremljena z rumeno utripajočo ali vrtečo se lučjo in osvetljeno tablo z napisom “Izredni prevoz”. Utripajoča ali vrteča se luč mora biti ustrezno zasenčena, da ne slepi voznika, ki vozi za vozilom za spremstvo.
Tabla iz prvega odstavka tega člena je lahko nameščena na vozilu le v času izvajanja spremstva izrednega prevoza.
V vsakem od vozil za spremstvo oziroma v vozilu, ki opravlja izredni prevoz brez spremljevalnih vozil, mora biti obvezno naslednja dodatna oprema: zelena in rdeča zastavica za opozarjanje udeležencev v cestnem prometu, garnitura odsevnih prometnih znakov oziroma triopanov za označevanje nevarnosti na cesti z dopolnilno tablo “izredni prevoz”, garnitura znakov za označitev zoženja ceste z desne strani in označitev zoženja ceste z leve strani, garnitura znakov za označitev prepovedi prometa v obeh smereh ter najmanj tri prenosne utripajoče svetilke rumene barve.
Policijska vozila, ki sodelujejo v izrednem prevozu, morajo imeti posebne svetlobne znake zasenčene tako, da ne slepijo voznika, ki vozi za vozilom policije.

Vsi udeleženci izrednega prevoza morajo v času izvajanja prevoza zagotavljati, da se prevoz odvija v skladu z določili dovoljenja za izredni prevoz in določili zakona o varnosti cestnega prometa. Prevoz morajo izvajati tako, da predstavlja najmanjšo možno oviro za odvijanje cestnega prometa in da ne ogroža varnosti prometa.
V primeru, da zaradi izvajanja izrednega prevoza nastane za njim kolona vozil, se morajo vsa vozila, ki sodelujejo v izrednem prevozu, na prvem primernem mestu umakniti tako, da drugim udeležencem v prometu omogočijo neovirano vožnjo mimo.
V primeru, da med izvajanjem izrednega prevoza pride do okvare na vozilu ali skupini vozil, s katerim se opravlja izredni prevoz, je potrebno pokvarjeno vozilo oziroma skupino vozil takoj umakniti z vozišča ceste. Če to ni mogoče, je potrebno mesto zaustavitve izrednega prevoza takoj zavarovati v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in ob uporabi prometnih znakov iz tretjega odstavka prejšnjega člena. V mraku ali temi in v pogojih slabe vidljivosti je potrebno mesto zaustavitve izrednega prevoza označiti tudi s prenosnimi utripajočimi svetilkami oranžne barve, o cestni oviri takoj obvestiti policijo na telefonsko številko 113 ter takoj pričeti z ukrepi za čimprejšnjo odstranitev vozila oziroma skupine vozil z vozišča ceste.
Izvajanje izrednega prevoza je treba prekiniti in zavarovati vozila ali jih umakniti z vozišča ceste tudi v primeru nenadnega poslabšanja voznih pogojev (megla, močan veter ali dež, sneženje in podobne okoliščine), nenadnega poslabšanja stanja cest (poledica, zameti, plazovi in podobno) ali iz drugih razlogov za prekinitev prevoza.

Izdajatelj dovoljenja lahko sam, na predlog policije ali na predlog izvajalcev rednega vzdrževanja cest, po katerih naj bi se odvijal izredni prevoz, prekliče že izdano dovoljenje za izredni prevoz. To lahko stori v primeru, če je po izdaji dovoljenja za izredni prevoz prišlo do okoliščin, ki onemogočajo varno izvedbo izrednega prevoza pod pogoji, določenimi v dovoljenju, ali da je na prevozni poti prišlo do omejitev njene uporabe, ki izrednega prevoza po že izdanem dovoljenju ne dopuščajo.
V primeru preklica dovoljenja iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, predlagatelj in izvajalec izrednega prevoza nimata pravice do odškodnine.

Če je v posebnem ugotovitvenem postopku iz 12. člena tega pravilnika določeno, da je za izvedbo izrednega prevoza treba izdelati posebno strokovno mnenje o možnostih izvedbe izrednega prevoza po predlagani prevozni poti, opraviti posebne ali dodatne ukrepe za usposobitev prevozne poti za prevzem izrednega prevoza ali preusmerjati promet zaradi delnih ali popolnih zapor prometa na prevozni poti izrednega prevoza, mora na zahtevo izdajatelja dovoljenja predlagatelj izrednega prevoza ta dela naročiti pri pooblaščenih izvajalcih teh del v svojem imenu in za svoj račun.

Izredni prevoz mora biti opravljen v času, ki je določen v dovoljenju.
Če je opravljanje izrednega prevoza dovoljeno v dnevnem času, se v dovoljenju za izredni prevoz lahko določi, da mora biti prevoz opravljen v času, ko na prevozni poti ni pričakovati gostejšega prometa.

Izvajalec izrednega prevoza je odgovoren za vso škodo, ki nastane zaradi izvajanja izrednega prevoza ali izvajanja ukrepov za izvedbo izrednega prevoza.
Izvajalec izrednega prevoza ne odgovarja za škodo, ki so jo oškodovanci utrpeli zaradi svojega protipravnega ravnanja ali protipravnega ravnanja tretjih oseb.

Stroške izrednega prevoza krije predlagatelj izrednega prevoza.
Stroški izrednega prevoza so:
– predpisana taksa za vlogo za izdajo dovoljenja za izredni prevoz,
– predpisano povračilo za izredni prevoz,
– stroški izdelave strokovnega mnenja o možnostih izvedbe izrednega prevoza,
– stroški izdelave projektov posebnih ali dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevzem izrednega prevoza in stroški izvedbe teh ukrepov,
– stroški preusmerjanja prometa zaradi delnih ali popolnih zapor prometa na prevozni poti izrednega prevoza,
– stroški kontrolnega pregleda izrednega prevoza pred začetkom njegovega izvajanja,
– stroški policijskega zavarovanja in spremstva izrednega prevoza,
– stroški odprave poškodb na cesti in cestnih objektih, povzročenih z izrednim prevozom, zaradi njihove povrnitve v prvotno stanje.
Povračilo za izredni prevoz se določi v odvisnosti od preseganja dovoljene skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev tako, da se upošteva tisto merilo, zaradi katerega je prevoz izreden, po katerem je to povračilo največje.
Višina stroškov iz tretje do pete alinee prvega odstavka tega člena se oceni v posebnem ugotovitvenem postopku iz 12. člena tega pravilnika, krijejo pa se v skladu z določbo 29. člena tega pravilnika.
Stroški kontrolnega pregleda izrednega prevoza se določijo glede na dejansko porabljeni čas za kontrolni pregled ter druge materialne stroške, nastale zaradi pregleda (potni stroški ipd.).
Stroški policijskega sodelovanja pri zavarovanju in izvedbi izrednega prevoza se določijo v soglasju iz petega odstavka 25. člena tega pravilnika.
Stroški odprave poškodb na cesti in cestnih objektih, povzročenih z izrednim prevozom, se določijo na podlagi popisa poškodb, opravljenega takoj po izvedbi izrednega prevoza.
Predlagatelj izrednega prevoza je upravičen do vračila plačanega povračila za izredni prevoz, če mu je bilo dovoljenje za izredni prevoz preklicano na podlagi prvega odstavka 28. člena tega pravilnika ali če je vrnil neizkoriščeno dovoljenje najmanj en dan pred prenehanjem njegove veljavnosti.

Povračilo za izredni prevoz mora njegov predlagatelj pokriti pred prevzemom dovoljenja za izredni prevoz. Izjemoma lahko izdajatelj dovoljenja omogoči predlagatelju izrednega prevoza poravnavo tega povračila na podlagi izstavljenega računa s plačilnim rokom 15 dni, če:
– je predlagatelj izrednega prevoza pravna ali fizična oseba, specializirana za področje izvajanja izrednih prevozov, ki ji je bilo v preteklem letu izdanih najmanj 20 dovoljenj za izredni prevoz in ki v času izdaje dovoljenja nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova predhodno izdanih dovoljenj za izredni prevoz
ali
– je predlagatelj izrednega prevoza pravna ali fizična oseba, ki je za zavarovanje plačila predložila akceptni nalog in izkazala svojo boniteto (BON 1 in 2) ali je v zavarovanje plačila predložila bančno garancijo in ki v času izdaje dovoljenja nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova predhodno izdanih dovoljenj za izredni prevoz.
Predlagatelju ali izvajalcu izrednega prevoza, ki ima neporavnane nesporne zapadle obveznosti iz naslova kritja stroškov predhodno opravljenih izrednih prevozov, lahko izdajatelj dovoljenja zavrne vlogo za izdajo dovoljenja za izredni prevoz za čas, dokler ne poravna teh obveznosti.

Tranzitne smeri za opravljanje izrednih prevozov v Republiki Sloveniji obsegajo cestne povezave, na katerih se trajno zagotavlja njihova usposobljenost za prevzem izrednih prevozov najmanj I. kategorije.
Tranzitne smeri iz prejšnjega odstavka so:
– cestni koridor Karavanke–Ljubljana (v smeri Republike Avstrije),
– cestni koridor Šentilj–Maribor–Ljubljana (v smeri Republike Avstrije),
– cestni koridor Ljubljana–Razdrto–Divača–Koper (v smeri pristanišča Koper),
– cestni koridor Divača–Fernetiči (v smeri Republike Italije),
– cestni koridor Ljubljana–Obrežje (v smeri Republike Hrvaške),
– cestni koridor Kozina–Starod (v smeri Republike Hrvaške),
– cestni koridor Maribor–Gruškovje (v smeri Republike Hrvaške).

Usposobljenost tranzitnih smeri iz prejšnjega člena za prevzem izrednih prevozov najmanj I. kategorije zagotavljata v skladu s svojimi obveznostmi in pristojnostmi Direkcija Republike Slovenije za ceste in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji.
Če je zaradi stanja vozišča cest v tranzitnih smereh in objektov na njih, zaradi izvajanja vzdrževalnih in drugih del ali zaradi ovir na teh cestah potrebno omejiti njihovo uporabo za izredne prevoze najmanj I. kategorije, morata Direkcija Republike Slovenije za ceste in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji določiti ustrezne obvoze za izredne prevoze.
V primeru popolne zapore ceste ali dela ceste na tranzitni smeri, za katerega ni moč zagotoviti ustreznega obvoza, mora Direkcija Republike Slovenije za ceste o tem takoj obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve. V sporočilu je treba navesti tudi predvideni rok trajanja popolne zapore in vrsto omejitve (skupna masa, širina, višina, osna obremenitev) izvajanja izrednih prevozov v tranzitni smeri.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na preizkus strokovne usposobljenosti voznikov, spremljevalcev in organizatorjev izrednih prevozov, določen v prvem, drugem in četrtem odstavku 23. člena tega pravilnika, se začnejo uporabljati s 1. januarjem leta 2001.
Določba sedme alinee tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika, po kateri mora predlagatelj izrednega prevoza vlogi za izdajo dovoljenja za izredni prevoz med drugim obvezno priložiti potrjeni predračun stroškov železniškega transportnega podjetja za izredne prevoze, ki bi se lahko opravili po železnici, njihov predlagatelj pa se v vlogi sklicuje na večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti po železnici kot pri prevozu po javni cesti, se začne uporabljati tri leta po uveljaviti tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izrednih prevozih po cestah v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 17/82).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.