Na podlagi prvega in četrtega odstavka 53. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99) ter na podlagi 66. in 23. člena člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

1. Rezidenti poročajo:
– o vseh transakcijah z nerezidenti;
– o stanju imetij v tujini in o stanju terjatev do nerezidentov;
– o stanju imetij nerezidentov v Republiki Sloveniji in o stanju obveznosti do nerezidentov.
Transakcije, o katerih so rezidenti dolžni poročati so:
– nakup in prodaja blaga nerezidentom;
– izvoz in uvoz storitev;
– nakup in prevzem terjatev in obveznosti;
– neposredne naložbe;
– prihodki od kapitala (obresti, dobiček);
– prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja;
– depozitni posli;
– kreditni posli;
– osebni prenosi premoženja darila, pomoči;
– druge transakcije.

Rezidenti posredno poročajo Banki Slovenije o:
2. transakcijah, ki se opravljajo preko računov bank, pooblaščenih za opravljanje plačilnega prometa s tujino, poročajo banke, v skladu z navodilom za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
Rezidenti so dolžni zagotavljati točnost podatkov na plačilnih dokumentih, ki jih je Banka Slovenije predpisala z navodilom za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino.
Banka je dolžna preveriti podatke v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka in jih posredovati Banki Slovenije.
Rezidenti so na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške dolžni uskladiti podatke na plačilnih dokumentih s podatki na ostalih poročilih, ki jih predlagajo Banki Slovenije.
3. Izvozu in uvozu blaga iz oziroma v Republiko Slovenijo, poroča Carinska uprava Republike Slovenije, ki je izvršila carinjenje blaga.
Rezidenti so na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške dolžni uskladiti podatke ali pojasniti in utemeljiti razlike v razhajanjih med podatki na Enotni carinski listini in podatki na ostalih poročilih, ki jih predlagajo Banki Slovenije.
4. KDD in druge inštitucije, ki vodijo baze podatkov o vrednostnih papirjih, poročajo o stanju in transakcijah z vrednostnimi papriji med rezidenti in nerezidenti, kadar transakcija pomeni neposredno naložbo.
Rezidenti so na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške dolžni dopolniti podatke ali utemeljiti napake v razhajanju med podatki KDD in drugimi podatki, ki jih Banka Slovenije pridobi iz posrednih ali neposrednih virov.

5. S tem navodilom sta predpisana vsebina in oblika obrazcev za neposredno poročanje. Obrazci morajo biti izdelani v najmanj dveh izvodih, če so v papirni obliki, od tega eden za Banko Slovenije. Poročila v magnetni ali elektronski obliki morajo biti izdelana skladno s predpisano obliko zapisa, ki ga rezidenti lahko zahtevajo od Banke Slovenije, ali s programom za poročanje, ki ga poročevalcem nudi Banka Slovenije.
Obrazce so rezidenti dolžni predložiti osebno oziroma prek pooblaščene osebe ali s priporočeno poštno pošiljko. Podatke, poslane po elektronski pošti, Banka Slovenije šteje za prejete, če je potrdila njihov prejem.
Na obrazce so obvezniki poročanja dolžni napisati identifikacijske podatke rezidenta, za katerega poročajo (matična številka pravne osebe ali zasebnika, davčna številka fizične osebe, obdobje poročila, vrsta poročila). Če na poročilu ni vpisanih identifikacijskih znakov, Banka Slovenije šteje, da rezident ni izpolnil obveznosti poročanja.
6. Poročila so dolžni pošiljati samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo v poslih s tujino, ne glede na ostale sodelujoče v poslu.
7. Kolikor v poročevalskem obdobju ni bilo transakcij, ki bi vplivale na spremembo stanja, morajo rezidenti poročati o stanju imetij in obveznosti do tujine.
Poročati so dolžni vsi rezidenti razen tistih, ki so s tem navodilom izrecno oproščeni poročanja.
Če Banka Slovenije rezidenta opomni k poročanju, je dolžan predložiti zahtevano poročilo ali dokument, s katerim dokaže, da ni obveznik poročanja.
8. Poročevalec vpiše v poročilo za poročevalsko obdobje vse tiste poslovne dogodke in stanja, ki jih je prikazal v svojih knjigovodskih listinah za isto obdobje.
Na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške je rezident dolžan dokazati pravilnost in resničnost podatkov v predloženih poročilih z zaključnim računom ali periodičnim obračunom, knjigovodskimi listinami, svojimi podatkovnimi bazami ali drugo dokumentacijo.
Če za rezidenta poroča druga oseba, je soodgovorna za pravilnost in resničnost podatkov, ki jih posreduje v poročilih Banki Slovenije. Banka Slovenije lahko v takem primeru do druge osebe, ki je poročala za obveznika poročanja, uveljavlja enake zahteve kot do rezidenta, ki je zavezan k poročanju.
9. Poročevalec mora na poročilo napisati odgovorno osebo za sestavo poročila in njen telefon.
Rezidenti morajo kopije poročil, programsko opremo in podatkovne baze ter dokumentacijo, na osnovi katere so poročila Banki Slovenije izdelana, hraniti najmanj pet let po preteku obdobja, na katerega se poročila nanašajo.

10. Rezidenti so dolžni Banki Slovenije poročati mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec (ločeno za vsak račun in valuto posebej) o:
a) prometu in stanju na računu v tujini (Sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini – Uradni list RS, št. 50/99);
b) prometu in stanju na kontokorentnem ali drugem evidenčnem računu vzpostavljenem z nerezidentom za promet storitev (računi zavarovalnih družb, računi družb, ki opravljajo storitve v mednarodnem blagovnem in potniškem ter poštnem prometu, za vodenje prometa po denarnih karticah tujih izdajateljev itd.);
c) danih ali prejetih plačilih nerezidentom oziroma od nerezidentov v tolarski in devizni gotovini na blagajni rezidenta ali direktno na račun rezidenta (kadar ni plačilnih dokumentov ali drugih vrst poročil o transakcijah s tujino) in stanju devizne gotovine v blagajni rezidenta (Sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo domače osebe pri poslovanju s tujimi osebami plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini – Uradni list RS, št. 50/99) ter o izplačilih stroškov rezidentom za službene poti v tujino v tolarjih;
d) prodanem blagu v prosto carinskih skladiščih tipa D in prosto carinskih prodajalnah.
Poročevalec izdela poročilo v originalnih valutah, razen za točko d), za katero mora izdelati poročilo v valuti obračuna.
Poročevalec je dolžan izdelati poročila po točkah c) in d) samo, če znesek prometa v poročevalskem obdobju presega protivrednost 100.000,00 SIT. Za manjše zneske skupnega prometa poročila ni potrebno izdelati.
V poročilih pod a), b) in c) se mora računsko ujemati stanje in promet za posamezno valuto (začetno stanje + povečanje dobroimetja – zmanjšanje dobroimetja = končno stanje).
11. Fizične osebe iz 1. točke sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini, so dolžne poročati na obrazcu C, kadar se štejejo za rezidente v skladu s četrtim in petim odstavkom 2. člena ZDP (Uradni list RS, št. 50/99).
12. OBRAZEC C: mesečno poročilo o transakcijah s tujino – navodilo za izpolnjevanje:
a) V polje “podjetje“ poročevalec vpiše firmo družbe in naslov sedeža pravne osebe oziroma ime in stalno prebivališče fizične osebe.
b) V polje “matična številka“ poročevalec vpiše sedemmestno matično številko družbe iz registra poslovnih subjektov družb oziroma registra zasebnikov, ki ga vodi Statistični urad Republike Slovenije oziroma pristojna Davčna uprava v Republiki Sloveniji oziroma davčno številko (velja samo za fizične osebe).
c) V polje “tuji partner“ poročevalec vpiše naziv tuje banke, pri kateri je račun, oziroma naziv tujega partnerja, s katerim je vzpostavljen kontokorentni ali evidenčni račun.
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točk 11.c) in 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
d) V polje “šifra države tujega partnerja“ poročevalec vpiše numerično ali alfabetsko kodo države na osnovi šifranta, ki je sestavni del navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
e) V polje “mesec in leto“ poročevalec vpiše mesec in leto, na katerega se nanašajo podatki v poročilu.
f) V polje “vrsta poročila“ poročevalec vpiše ustrezno šifro iz šifranta vrst poročil, ki je priloga 1 tega navodila.
g) V polje “evidenčna/registrska številka“ poročevalec vpiše registrsko številko dovoljenja Banke Slovenije za račun v tujini v skladu s sklepom o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini (Uradni list RS, št. 50/99).
Če se poročilo nanaša na vodenje kontokorentnih ali evidenčnih računov, pa se v to polje vpiše evidenčna številka iz vpisa v evidenco pri Banki Slovenije.
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točk 11.c) in 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
h) V polje “valuta“ poročevalec vpiše šifro valute, v kateri je voden račun oziroma je bilo iz devizne blagajne dano ali v blagajno prejeto plačilo. Poročevalec je v okviru enega računa dolžan posebej izkazovati stanje in transakcije v vsaki originalni valuti, v kateri je bil odobren/obremenjen račun. Prav tako je dolžan posebej izkazovati stanje in transakcije v vsaki valuti, s katero je posloval prek devizne blagajne.
Rezident mora izpolniti samostojno poročilo vsak mesec, in sicer za vsak račun in vsako valuto posebej.
i) “Začetno stanje“ pomeni stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta v začetku poročevalskega obdobja v originalni valuti in se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega poročevalskega obdobja za isti račun in valuto. Stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta je praviloma pozitivno (podjetje ima terjatev do tujine). Kadar je po kontokorentnem ali evidenčnem računu za storitve uvoz večji od izvoza, je stanje negativno (podjetje ima obveznost do tujine).
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točke 11.c) in 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
j) V stolpec “šifra države“ poročevalec vpiše šifro države, v/iz katere je bila transakcija opravljena, ne glede na to, v kateri državi je devizni račun ali partner, s katerim vodi kontokorentni račun (primer: plačilo z računa, ki je v državi A, v državo B – v poročilu se upošteva državo B).
Če se poročilo nanaša na priliv tolarske ali devizne gotovine v blagajno ali na račun rezidenta, je v šifro države potrebno vpisati državo, iz katere je tuji kupec oziroma plačnik.
Če se poročilo nanaša na izplačilo dnevnic za službena potovanja v tujino, je v šifro države potrebno vpisati državo, za potovanje v katero je bila izplačana dnevnica oziroma v primeru plačila računa tujemu strokovnjaku (samo če se ta šteje za nerezidenta) ali dobavitelju iz blagajne rezidenta državo, iz katere je tuji strokovnjak ali dobavitelj.
k) V stolpec “Opis transakcije in šifra transakcije“ poročevalec opiše transakcijo, ki spreminja stanje na računu. Pri tem uporabi šifrant plačil iz navodila o izvajanju sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, dopolnjen s šiframi, ki so sestavni del tega navodila v prilogi 2. Če ne pozna pravilne šifre transakcije, vpiše samo tekst, ki najbolj ustreza vsebini transakcije.
l) V stolpec “povečanje dobroimetja“ poročevalec vpiše vrednost tistih transakcij, ki povečujejo stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta, v stolpec “zmanjšanje dobroimetja“ pa tistih transakcij, ki zmanjšujejo stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta.
Če poročevalec poroča o poslih pod točko 11.c) tega navodila, vpisuje zneske prejetih plačil v stolpec “povečanje dobroimetja“, zneske izplačil pa v stolpec “zmanjšanje dobroimetja“. Če poroča o poslih pod točko 11.d) tega navodila, vpisuje zneske prodaje v stolpec “povečanje dobroimetja“.
m) “Skupaj“ je kontrolni seštevek povečanja oziroma zmanjšanja dobroimetja.
n) “Končno stanje“ pomeni stanje na računu ali v devizni blagajni na zadnji dan poročevalskega obdobja.
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točke 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
o) V polje “stanje vezanih sredstev“ poročevalec vpiše stanje vezanih sredstev na dan, za katerega poroča. Poročevalec to polje izpolni samo, če se poročilo nanaša na račun iz točke 10.a), vendar samo takrat, ko znesek vezanih sredstev ni vštet v podatku o končnem stanju na računu.
13. V primeru konverzije s prenosi sredstev med istovrstnimi računi za različne valute ali v primeru prenosa sredstev z enega lastnega računa na drug lasten račun, poročevalec kot šifro transakcije vpiše 565 pri računu, na katerem se je stanje povečalo (priliv) oziroma 165 pri računu, na katerem se je stanje zmanjšalo (odliv).
Kadar se prenašajo sredstva z računa v tujini na račun v državi ali obratno, poročevalec kot šifro transakcije vpiše 530, kadar nakazuje sredstva iz države v tujino (priliv oziroma povečanje sredstev na računu v tujini) oziroma 130, kadar nakazuje sredstva iz tujine v državo (odliv oziroma zmanjšanje sredstev na računu v tujini). Kadar se s plačilom izravnava stanje na kontokorentnem oziroma evidenčnem računu, poročevalec kot šifro transakcije vpiše 532, kadar nakazuje v tujino (zmanjša se negativni saldo na kontokorentnem oziroma evidenčnem računu) oziroma 132, kadar dobi nakazilo iz tujine (zmanjša se pozitivni saldo na kontokorentnem oziroma evidenčnem računu).

14. Rezidenti poročajo o stanju in spremembah kratkoročnih (do enega leta dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne) in dolgoročnih (nad enim letom dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne) terjatev in obveznosti iz poslovanja (komercilanih kreditov) do nerezidentov po stanju na zadnji dan četrtletja na obrazcu SK-V.
Rezidenti poročajo tudi o poslih nakupa in prevzema terjatev in obveznosti do nerezidentov v primeru, kadar je prvotni posel imel naravo komercialnega posla.
Poročajo samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo v poslih z nerezidenti, ne glede na to, za čigav račun so posel sklenili.
Rezidenti v poročilo ne vključijo podatkov o vrednosti terjatev in obveznosti iz kratkoročnih finančnih kreditov, komercilanih kreditov in poslov nakupa terjatev, ki jih poročajo v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju na osnovi Sklepa o načinu in pogojih pročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99).
Rezidenti na tem obrazcu ne poročajo o stanjih in spremembah terjatev in obveznosti, ki jih mesečno poročajo na obrazcu C za posle preko kontokorentnih ali evidenčnih računov za storitve z nerezidenti.
Pri poslih z nerezidenti, pri katerih nastopa več rezidentov, so le-ti dolžni med seboj predhodno uskladiti podatke, da ne bi prišlo do izpada dela podatkov ali podvajanja dela podatkov v poročilih Banki Slovenije.
Pri poslih z nerezidenti, pri katerih je udeleženih več rezidentov, so le-ti dolžni med seboj izmenjati podatke, ki jih potrebujejo njihovi poslovni partnerji za pravilno poročanje Banki Slovenije.
15. Obvezniki za poročanje o stanju terjatev in obveznosti do nerezidentov so tisti rezidenti:
a) ki imajo iz poslovanja z nerezidenti neporavnane kratkoročne terjatve do kupcev/obveznosti do dobaviteljev oziroma terjatve/obveznosti iz naslova nakupa in prevzema terjatev ter danih/prejetih avansov (v nadaljevanju: stanje terjatev in obveznosti) pri katerih stanje na prvi ali zadnji dan četrtletja, za katerega se poroča, presega protivrednost 200.000 USD,
b) ki imajo promet v četrtletju na podlagi vsote izdanih računov za izvoz blaga in storitev ter prejetih računov za uvoz blaga in storitev, oziroma danih/prejetih avansov oziroma nakupa/prevzema terjatev/obveznosti (v nadaljevanju: spremembe terjatev in obveznosti) ali ki imajo promet v četrtletju na podlagi poravnavanja navedenih obveznosti in terjatev, ki presega protivrednost 200.000 USD v četrtletju,
c) ki imajo kapitalske naložbe v tujih družbah in/ali naložbe nerezidentov, ki so pravne osebe, v državi, in sicer ne glede na višino kapitalskega deleža in ne glede na višino odprtih postavk ter ne glede na višino prometa terjatev in obveznosti iz alinee b) te točke.
Poročevalci morajo poročati o plačilih in drugih poslovnih dogodkih na poročilu SK-V tudi v primeru, če so o tem že poročali na plačilnih dokumentih ali na obrazcu C za transakcije na deviznih računih v tujini ali na obrazcih za poročanje o kreditnih poslih s tujino.
16. Poročilo o stanjih terjatev in obveznosti na prvi strani poročila (obrazca SK-V) – stran A poročevalci prikažejo v skupni vrednosti za posamezne valute, v katerih z nerezidenti le-te vodijo, in v skupni vrednosti za posamezno vrsto odprte terjatve in obveznosti, prav tako pa tudi strukturirano po valutah in vrstah odprtih terjatev in obveznosti.
Podatke o stanjih terjatev in obveznosti po valutah poročevalci prikažejo v originalnih valutah.
Podatke o skupni vrednosti terjatev in obveznosti na zadnji dan četrtletja poročevalci preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na ta dan.
Na drugo stran poročila (obrazca SK-V) – stran B obvezniki poročanja vpišejo podatke o vseh poslovnih dogodkih, ki so v obdobju poročanja spremenili stanje terjatev in obveznosti do nerezidentov (izvoz in uvoz ter plačila blaga in storitev, odpisi terjatev oziroma obveznosti, poboti, odpisi in pripisi razlik pri poslih z nerezidenti zaradi popustov, skontov, rabatov dobropisov ipd., prodaja in nakup oziroma prevzem in odstop terjatev, prevzem in odstop obveznosti, prenos kratkoročnih komercilanih terjatev in obveznosti na kreditne posle, terjatve iz naslova danih in obveznosti iz naslova prejetih avansov od nerezidentov ter njihovo zapiranje z uvozom oziroma izvozom blaga in storitev itd.).
Poročevalci lahko poročajo o spremembah terjatev in obveznosti v SIT ali v originalnih valutah, v katerih so nastale terjatve in obveznosti. Če poročajo v SIT, uporabljajo za preračun prometa v tolarje srednji tečaj Banke Slovenije na dan poslovnega dogodka, za valute, ki niso uvrščene v dnevno tečajno listo, pa uporabljajo tečaje valut po tečajnici eksotičnih valut, ki jo Banka Slovenije objavlja enkrat mesečno. Poročevalci v primeru poročanja v SIT posebej prikažejo tečajne razlike. Če poročajo v originalnih valutah, morajo izpolniti toliko strani B obrazca SK-V, kolikor valutah so vodili terjatve/obveznosti v obdobju, za katerega poročajo.
V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve oziroma obveznosti (plačila, zapiranja danih in prejetih avansov) druga kot valuta nastanka terjatve oziroma obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve oziroma obveznosti.
Končno stanje terjatev/obveznosti za posamezne valute se mora ujemati s stanji, ki jih poročevalec izkazuje v delu poročila SK-V I.A in II.A. Poročati mora tudi o transakcijah v valutah, za katere ne izkazuje končnega stanja.
17. Poslovanje s kapitalsko povezanimi podjetji mora poročevalec vključiti v vrednost podatka o celotnem stanju terjatev in obveznosti z nerezidenti. Poleg tega mora poročevalec stanje odprtih terjatev in obveznosti do povezanih oseb v tujini izkazati tudi posebej v vrstici “od tega s povezanimi podjetji v tujini“.
18. Poročevalec mora stanje terjatev in obveznosti, ki so na zadnji dan poročevalskega obdobja odprte in jih je navedel v vrstici “skupaj v SIT“, specificirati po ročnosti takole:
a) v vrstico “od tega do 90 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo od 0 do 90 dni,
b) v vrstico “od tega do 180 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo od 91 do 180 dni,
c) v vrstico “od tega do 360 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo od 181 do 360 dni,
d) v vrstico “od tega nad 360 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo več kot 360 dni,
19. Poročevalec mora poročilo sestaviti v obliki magnetnega zapisa z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki mu ga vnaprej ali na njegovo zahtevo posreduje Banka Slovenije. Zadnjo verzijo programa Banka Slovenije objavlja na spletnih straneh pod naslovom http://www.bsi.si. Poročevalec mora poročilo predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
20. Roki za dostavo četrtletnih poročil Banki Slovenije so:
a) za prvo četrtletje do 30. 4. v letu,
b) za drugo četrtletje do 30. 7. v letu,
c) za tretje četrtletje do 30. 10 v letu in
d) za četrto četrtletje najkasneje do 28. 2. v naslednjem letu.
21. Podatki v poročilih se morajo ujemati s podatki, ki jih obveznik poročanja izkazuje v svojem knjigovodstvu na analitičnih kontih kupcev in dobaviteljev, ki so nerezidenti.
22. OBRAZEC SK-V: kvartalno poročilo o stanju in prometu terjatev in obveznosti do tujine iz poslovanja (kratkoročnem komercialnem kreditiranju) – navodilo za izpolnjevanje:
V tabelah na 1. in 3. oziroma A strani poročila poroča o stanjih terjatev/obveznosti, v tabelah na 2. in 4. oziroma B strani poročila pa pojasnjuje spremembe teh terjatev in obveznosti. Dodatek k tabelam o spremembah terjatev in obveznosti so tabele s specifikacijami sprememb na 3. in 6. strani poročila.

V polje “podjetje“ poročevalec vpiše firmo družbe in naslov sedeža družbe.
V polje “matična številka“ poročevalec vpiše sedemmestno matično številko družbe iz registra poslovnih subjektov družb, ki ga vodi Statistični urad Republike Slovenije.
V polje “kvartal in leto“ poročevalec vpiše kvartal in leto, na katerega se nanašajo podatki v poročilu.
Poročevalec vpisuje podatke v originalnih valutah, v katerih vodi terjatve oziroma obveznosti do nerezidentov.
Poročevalec v obrazec vpiše terjatve in obveznosti z rokom plačila do enega leta. Poleg tega poročevalec v obrazec vključi terjatve in obveznosti z rokom zapadlosti nad eno leto, če jih ne poroča kot kreditne posle s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju tj., če znesek trgovinskega kredita po posamezni sklenjeni kreditni pogodbi ali po posameznem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Poročevalec vključi v poročilo tudi posle nakupa in prevzema terjatev in obveznosti z nerezidenti, kadar so bili osnovni posli sklenjeni kot komercialni posli in so kratkoročni z rokom zapadlosti do enega leta, če pa so dolgoročni z rokom zapadlosti nad eno leto pa samo, kadar znesek kredita po posameznem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Poročevalec ne vključi v poročilo poslov finančnega leasinga, o katerih poroča kot o kreditnih poslih s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju. Tovrstne posle, ki jih je poročevalec prikazoval v poročilih SK-V do začetka veljavnosti tega navodila, se prenese na poročila o kreditnih poslih s tujino v primeru, če je od uveljavitve tega navodila do poteka leasinške pogodbe več kot eno leto, v nasprotnem primeru pa jih do poteka pogodbe poroča na poročilu SK-V.
Kolona 1: v stolpec “valuta“ poročevalec vpiše šifre valut, v katerih izkazuje odprto stanje terjatev oziroma obveznosti na zadnji dan četrtletja.
Kolona 2: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti za izvoz blaga z ECL“ poročevalec vpiše vrednost neplačanega izvoženega/uvoženega blaga po fakturni vrednosti za tisti del odprtih terjatev in obveznosti na zadnji dan četrtletja, za katerega poroča, za katere je bila ob prehodu blaga čez carinsko črto izdana ECL.
Kolona 3: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti za prodajo/nakup blaga brez ECL“ poročevalec vpiše vrednost neplačanega blaga, prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katere ni bila izdana ECL. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatev/obveznosti za blago, za katerega se ECL ne izda: pošiljke revij, knjig, časopisov, ki se carini v skladu s 4. členom carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95), kakor tudi vrednost prodanega neplačanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini ter vrednost neplačanega blaga kupljenega in prodanega v reeksportu.
Kolona 4: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti za izvoz storitev“ poročevalec vpiše vrednost opravljenih neplačanih storitev po izdanih in prejetih računih.
Kolona 5: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti iz nakupa/prodaje terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost odprtih terjatev in obveznosti do nerezidenta, ki jih je vzpostavil na osnovi posla prodaje in prevzema terjatev, ki je prvotno obstajala med dvema rezidentoma ali dvema nerezidentoma.
Kolona 6: v stolpec “dani/prejeti avansi za uvoz/izvoz blaga“ poročevalec vpiše vrednost terjatev/obveznosti po avansih, če je bil zamik med plačilom avansa in blagovnim tokom krajši od enega leta oziroma tudi, če je zamik med plačilom avansa in blagovnim tokom daljši od enega leta in jih ne poroča kot kreditne posle s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju tj., če znesek danega/prejetega avansa po posameznem sklenjenem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Kolona 7: v stolpec “dani/prejeti avansi za uvoz/izvoz storitev“ poročevalec vpiše vrednost terjatev/obveznosti po danih/prejetih avansih za storitve, čeprav jih po plačilnih dokumentih ne šifrira kot avans, ampak kot ustrezno storitev, med plačilom avansa in izvedbo storitve pa ne preteče več kot eno leto. V isti stolpec poročevalec vpiše vrednost odprtih terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse za storitve, če je od plačila avansa preteklo več kot eno leto in če jih ne poroča kot kreditne posle s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju tj., če znesek danega/prejetega avansa po posameznem sklenjenem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Kolona 8: v stolpec “skupaj“ poročevalec vpiše vsoto vrednosti odprtih terjatev/obveznosti iz stolpcev 2 do 7 za vsako posamezno valuto iz stolpca 1. Ta kolona se mora za vsako posamezno valuto ujemati s končnim stanjem iz obrazca I.B) in II.B) v tekočem poročevalskem obdobju razen, kadar obveznik na obrazcu I.B) in II.B) poroča v tolarjih. V slednjem primeru se mora s končnim stanjem v SIT na obrazcu I.B) oziroma II.B) ujemati stolpec 8 v vrstici “skupaj v SIT“ na obrazcu I.A) oziroma II.A).
V vrstici “skupni seštevek v SIT“ na obrazcu I.A) oziroma II.A) poročevalec vpiše zneske v vse stolpce, v katere je vpisal zneske po posameznih valutah, in sicer tako, da iz posameznih valut zneske preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan četrtletja, za katerega poroča, in jih sešteje.
V vrstici “od tega s povezanim podjetjem“ poročevalec vpiše vrednost tistega dela celotnih odprtih terjatev/obveznosti na zadnji dan četrtletja, ki se nanaša na stanje terjatev/obveznosti do kapitalsko povezanih podjetij v prvem in drugem kolenu v tujini. Ta znesek mora biti vključen že v skupnem stanju odprtih terjatev/obveznosti v SIT, v tej vrstici pa ga je potrebno še ločeno izkazati. Podatke poročevalec izpolni v SIT, in sicer za vse stolpce (vrste odprtih terjatev in obveznosti) poročila.
V vrstice “od tega do/nad ... dni“ poročevalec vpiše vrednost tistega dela celotnih odprtih terjatev/obveznosti na zadnji dan četrtletja, ki so odprte do/nad številom dni navedenim v posamezni vrstici. Podatke poročevalec izpolni v SIT, in sicer za vse stolpce (vrste odprtih terjatev in obveznosti) poročila.

Poročevalec v teh rubrikah prikaže vrednost vseh sprememb v četrtletju, za katerega poroča. Podatke poroča v originalnih valutah ali v SIT.
Vrstica 1: v vrstico “stanje konec predhodnega četrtletja“ poročevalec vpiše celotno stanje kratkoročnih terjatev in obveznosti (z rokom plačila do enega leta) in dolgoročnih terjatev in obveznosti (z rokom plačila nad eno leto, če slednjih ne poroča v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju). Začetno stanje terjatev in obveznosti po posameznih valutah poročila se mora ujemati s končnim stanjem, kot ga je poročevalec poročal za predhodno četrtletje.
Vrstica 2: v vrstico “celotni izvoz/uvoz blaga z ECL razen zapiranja prejetih/danih avansov“ poročevalec vpiše celotno vrednost izvoza/uvoza na osnovi računov za blago, za katere so bile izdane ECL, in sicer ne glede na rok plačila. V podatku vrstice 2 poročevalec ne upošteva izvoza/uvoza na osnovi računov, ki zapirajo prejete/dane avanse od nerezidentov/nerezidentom, brezplačnega izvoza/uvoza blaga in izvoza blaga na konsignacijsko prodajo, upošteva pa vrednost blaga kupljenega/prodanega na osnovi kreditne pogodbe z nerezidentom in vrednost blaga kupljeno in prodano od nerezidentov/nerezidentom v okviru kontokorentnega računa za dolgoročno proizvodno kooperacijo (DPK).
Poročevalec, ki izvaža kot posrednik v svojem imenu za tuj račun, je dolžan vrednost izvoženega/uvoženega blaga iz vrstice 2 specificirati po matičnih številkah naročnikov izvoza/uvoza, če so naročniki vpisani na izvoznem/uvoznem ECL v polju 2/8.
Vrstica 2a: v vrstico “od tega izvoz/uvoz blaga po pogodbi o dolgoročni proizvodni kooperaciji (DPK)“ poročevalec vpiše vrednost izvoza/uvoza blaga na podlagi pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ki jo je že vključil v vrstico 2, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Kot dolgoročna proizvodna kooperacija se štejejo posli, pri katerih si rezident in nerezident medsebojno dobavljata material, sestavne dele, blago, proizvode ipd., ki so ponavadi iste ali podobne vrste, medsebojne dobave pa na osnovi te medsebojno sklenjene dolgoročne pogodbe pobotavata na terjatveni in obveznostni strani.
Vrstica 3: v vrstico “ostala prodaja/nakupi blaga nerezidentom/od nerezidentov“ poročevalec vpiše celotno vrednost blaga, v četrtletju prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katero ni bila izdelana ECL, ker blago ni prešlo carinske meje RS. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatve/obveznosti za blago, za katerega se ECL ne izdaja (pošiljke revij, knjig, časopisov), upošteva pa tudi vrednost blaga kupljenega in prodanega v od nerezidenta/nerezidentu (reeksport) in celotno vrednost prodanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini.
Vrstica 4: v vrstico “prejeta/dana plačila za izvoz/uvoz blaga razen prejetih avansov“ poročevalec vpiše vsa plačila (prejeta in plačana nerezidentu), opravljena preko domačih bank ali deviznih računov v tujini, ali tolarske in devizne blagajne, ali plačana direktno v tujini, vse navedeno razen prejetih/danih avansov za uvoz/izvoz blaga.
Poročevalec je dolžan vrednost prejetih/danih plačil za blago iz vrstice 4 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri obveznostih).
Poročevalec mora v specifikaciji prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 4a: v vrstico “prejeta/dana plačila salda po pogodbi DPK“ poročevalec vpiše plačilo salda za izvoz/uvoz blaga v okviru pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, kadar se izvede plačilo po pogodbi partnerju, ki ima daljši čas terjatveni saldo. Poročevalec prikaže plačila salda, ki jih je na plačilnem dokumentu šifriral z osnovo 532 (priliv) oziroma 132 (odliv). Teh plačil poročevalec ne vključuje v vrstico 4, ampak jih prikaže v vrstici 4a.
Vrstica 5: v vrstico “izdani/prejeti računi za opravljene storitve razen zapiranja prejetih/danih avansov“ vpiše vse izdane oziroma prejete račune za storitve v obdobju poročanja, ne glede na to ali so že zapadli v plačilo ali ne oziroma ne glede na to ali so bili v istem kvartalu že plačani ali ne, razen računov za storitve, ki zapirajo terjatve/obveznosti za dane/prejete avanse za storitve. Obveznik poročanja vključi v vrstico 5 tudi terjatve/obveznosti za storitve, ki jih zaračunava oziroma mu jih nerezident zaračuna v okviru pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji.
Med storitve poročevalec prišteva tudi posle oplemenitenja in investicijskih del.
Vrstica 5a – v vrstico “od tega izvoz/uvoz storitev po pogodbi DPK“ poročevalec vpiše vrednost izvoza/uvoza storitev na podlagi pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ki jo je že vključil v vrstico 5, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Vrstica 5b – v vrstico “od tega: izvoz/uvoz po poslih oplemenitenja“ poročevalec vpiše vrednost izdanih oziroma prejetih računov po poslih dodelave, predelave in obdelave (poslih oplemenitenja), ki jo je že vključil v vrstico 5, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Izvozni posli oplemenitenja so tisti posli, pri katerih poročevalec dobi v dodelavo, predelavo ali obdelavo blago, ki je last nerezidenta, poročevalec blago porabi za izdelavo izdelka, ki ga izvozi in zaračuna svojo storitev ter razdolži uvoz blaga porabljenega v proizvodnji. Uvozni posli oplemenitenja so tisti posli, pri katerih poročevalec da nerezidentu v dodelavo, predelavo ali obdelavo blago, ki je njegova last, nerezident porabi blago za izdelavo izdelka, poročevalcu pa zaračuna opravljeno storitev.
Poročevalec, ki izvaža kot posrednik v svojem imenu za tuj račun, je dolžan vrednost izvoženega/uvoženega blaga iz vrstice 5b specificirati po matičnih številkah naročnikov izvoza/uvoza, če so naročniki vpisani na izvoznem/uvoznem ECL v polju 2/8.
Vrstica 6: v vrstico “prejeta/dana plačila za opravljene storitve razen prejetih/danih avansov“ poročevalec vpiše vrednost vseh plačil prejetih in plačanih nerezidentu za opravljene storitve, razen prejetih/danih avansov za izvoz/uvoz storitev. V to vrstico poročevalec vpiše tudi zneske plačil iz naslova nakupa in prevzema terjatev in obveznosti, ki jih je vzpostavil v vrstici 7.b) in 7.c).
Poročevalec je dolžan vrednost prejetih/danih plačil za storitve iz vrstice 6 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri obveznostih).
Poročevalec mora v specifikaciji prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 6b – v vrstico “od tega: plačila izvoza/uvoza po poslih oplemenitenja“ – poročevalec vpiše vrednost plačil prejetih/danih po izdanih oziroma prejetih računih po poslih dodelave, predelave in obdelave (poslih oplemenitenja), ki jo je že vključil v vrstico 6, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Vrstica 7: v vrstico “prodaja/nakup in odstop/prevzem terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost naslednjih transakcij:
a) prevzem terjatve do nerezidenta od rezidenta (vrstica 7a),
b) nakup terjatve do nerezidenta od rezidenta (vrstica 7a),
c) prevzem obveznosti do nerezidenta od rezidenta (vrstica 7a),
d) prodajo terjatve do rezidenta nerezidentu (vrstica 7b),
e) prodajo terjatve drugega rezidenta do poročevalca nerezidentu (vrstica 7b),
f) nakup terjatve do drugega nerezidenta od nerezidenta (vrstica 7c),
g) prevzem obveznosti do nerezidenta, ki je nastala z nakupom terjatve od nerezidenta iz šeste alinee tega odstavka (vrstica 7c).
Prevzem terjatve je posel, pri katerem ima rezident terjatev do prve osebe in obveznost do druge osebe, pri čemer svojo terjatev zapre tako, da od prve osebe prevzame terjatev, ki jo ta ima do druge osebe, do katere ima rezident obveznost. Rezident in druga oseba nato medsebojno pobotata terjatve in obveznosti.
Nakup terjatve je posel, pri katerem rezident od neke osebe kupi terjatev, ki jo ima ta do tretje osebe. Na osnovi tega posla rezident vzpostavi obveznost in plača prodajalcu terjatve ter vzpostavi terjatev do tretje osebe ter jo izterja. Obveznost do prodajalca terjatve je manjša od celotne vrednosti terjatve za dogovorjeni diskont. Predmet poročanja je obveznost do prodajalca terjatve, zmanjšana za diskont in celotna terjatev do tretje osebe kot dolžnika.
Prevzema terjatve ali obveznosti do nerezidenta od drugega nerezidenta poročevalec ne prikazuje pod to postavko, ampak kot zapiranje obveznosti ali terjatve do drugega nerezidenta.
Vrstica 7a: v vrstico “nakup oziroma prevzem terjatve/obveznosti do nerezidenta rezidentu“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev/obveznost vzpostavljena do nerezidenta, upravičenec plačila oziroma nalogodajalec na obvestilu o plačilu iz tujine/nalogu za plačilo v tujino pa bo drug rezident.
V tem primeru mora poročevalec izpolniti tudi specifikacijo po valutah in matičnih številkah drugih rezidentov, od katerih je terjatev kupil oziroma prevzel/obveznost prevzel. Za prilive in odlive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine vpiše šifro za osnovni posel nakupa/prodaje blaga oziroma storitev.
Vrstica 7b: v vrstico “prodaja terjatve do rezidenta nerezidentu/vzpostavitev obveznosti do nerezidenta iz prodaje terjatev do rezidenta nerezidentu“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev med dvema rezidentoma, upnik pa jo je prodal nerezidentu in prejel zanjo plačilo od nerezidenta prek obvestila o prilivu iz tujine, medtem ko je dolžnik vzpostavil obveznost do nerezidenta in mu na osnovi naloga za plačilo v tujino le-to tudi plačal.
V tem primeru mora poročevalec izpolniti specifikacijo po valutah in matičnih številkah drugih rezidentov, do katerih je bila terjatev prodana nerezidentu oziroma do katerih je bila obveznost kupljena s strani nerezidenta. Za prilive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine vpiše šifro 1681, za odlive na nalogu za plačilo v tujino pa šifro 2681.
Vrstica 7c: v vrstico “nakup terjatev do tujine od nerezidenta/vzpostavitev obveznosti do nerezidenta iz nakupa terjatev do tujine od nerezidenta“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev med dvema nerezidentoma in jo je poročevalec kupil ter izkazal terjatev do prvotnega nerezidenta dolžnika in obveznost do prvotnega upnika nerezidenta, pri čemer je na obvestilu o prilivu iz tujine terjatev dobil plačano, na osnovi naloga za plačilo v tujino pa je svojo obveznost plačal.
V tem primeru se mora vrstica 7c ujemati za poročevalca na strani terjatev in obveznosti. Za prilive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine vpiše šifro 1680, za odlive na nalogu za plačilo v tujino pa šifro 2680.
Vrstica 8: v vrstico “prodaja oziroma odstop terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost naslednjih transakcij:
a) prodaja terjatev do nerezidenta rezidentu,
b) odstop terjatev do nerezidenta rezidentu,
c) odstop obveznosti do nerezidenta rezidentu.
V vrstico “prodaja oziroma odstop terjatev/obveznosti do nerezidenta rezidentu“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev/obveznost vzpostavljena do nerezidenta, upravičenec plačila oziroma nalogodajalec na obvestilu o prilivu iz tujine oziroma plačnik na nalogu za plačilo v tujino pa bo drug rezident.
V tem primeru mora poročevalec izpolniti tudi specifikacijo po valutah in matičnih številkah drugih rezidentov, ki jim je terjatev prodal oziroma odstopil/obveznost odstopil. Za prilive in odlive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine/nalogu za plačilo v tujino vpiše šifro za osnovni posel nakupa/prodaje blaga oziroma storitev.
Vrstica 9: v vrstico “pripisi razlik pri poslovanju s tujino“ poročevalec vpiše vrednost dela terjatev/obveznosti, kadar je plačilo večje od vrednosti blaga po izdanih/prejetih računih zaradi bremepisov, obračunanih zamudnih obresti ipd.
Vrstica 10: v vrstico “odpisi razlik pri poslovanju s tujino“ poročevalec vpiše vrednost dela terjatev/obveznosti, kadar je plačilo manjše od vrednosti po izdanih/prejetih računih zaradi dobropisov, skontov, rabatov, reklamacij, popustov ipd.
Vrstica 11: v vrstico “odpis terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost terjatev/obveznosti, kadar je odpisal terjatev ali obveznost zaradi stečaja tujega partnerja ali zaradi odvzema blaga ipd.
Popravkov vrednosti za sporne in dvomljive terjatve poročevalec ne prikazuje v poročilih, ampak jih še naprej vodi kot odprte terjatve.
Vrstici 12 in 13: v vrstici 12 “pobot v okviru podjetja“ poročevalec poroča o pobotih terjatev in obveznosti z enim ali več nerezidenti, izvršenih v četrtletju, za katerega poroča. Če je pobot multilateralen in v njem nastopa tudi več rezidentov, mora o tem poročati v vrstici 13 “pobot z več domačimi podjetji“.
Vrednost pobotov v vrstici 12 na obrazcu za terjatve mora biti enaka vrednosti pobotov v vrstici 12 na obrazcu za obveznosti. Če poročevalec izpolni vrstico 13, mora v specifikaciji pobotov specificirati domača podjetja, ki so partnerji v pobotu, in sicer tista, ki so imela nasprotno transakcijo z nerezidenti. Če v multilateralnem pobotu sodeluje več rezidentov, poročata samo tista dva, ki imata terjatev in obveznost do nerezidenta.
Vrstica 14: v vrstici “poravnava izvoza z uvozom na osnovi pogodb DPK“ poročevalec poroča o poravnavi izvoza/uvoza blaga in storitev na podlagi pobotavanja po pogodbi o dolgoročni proizvodni kooperaciji (DPK) v četrtletju.
Vrstica 15: v vrstici “ostale transakcije v okviru DPK – razen blaga in storitev“ poročevalec poroča o ostalih transakcijah vzpostavitve terjatev/obveznosti v okviru pogodbe o DPK, razen terjatev/obveznosti iz naslova blaga in storitev, ki jih je prikazal v vrstici 2a in 5a. V to vrstico torej obveznik vključuje druge terjatve/obveznosti razen za blago in storitve, ki jih bo pobotal v okviru DPK.
Vrstica 16: v vrstici “izvoz blaga na kredit“ poročevalec prikaže vrednost prenosa izvoza/uvoza blaga na kredit tj. terjatve in obveznosti, ki jih je v danem četrtletju prenesel iz kratkoročnih terjatev/obveznosti iz poslovanja na terjatve/obveznosti iz financiranja, ker niso bile plačane, in jih mora hkrati prenesti na poročila o kreditnih poslih s tujino. Pri tem ni pomembno, ali je kreditni posel dogovorjen že s pogodbo ali pa je v četrtletju, za katerega poroča, del posla registriral kot kredit, ker je prekoračil rok plačila enega leta.
Poročevalec mora v specifikacijo prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti, ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 17: v vrstici “izvoz storitev na kredit“ poročevalec vpiše vrednost prenosa izvoza/uvoza storitev v četrtletju, za katerega poroča, na kredit. V vrstici prikaže vrednost terjatev in obveznosti za storitve, ki jih je v danem četrtletju prenesel iz kratkoročnih terjatev/obveznosti iz poslovanja na terjatve/obveznosti iz financiranja, ker niso bile plačane, in jih mora hkrati prenesti na poročila o kreditnih poslih s tujino. Pri tem ni pomembno, ali je kreditni posel dogovorjen že s pogodbo ali pa je v četrtletju, za katerega poroča, del posla registriral kot kredit, ker je prekoračil rok plačila enega leta.
Poročevalec mora v specifikacijo prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 18: v vrstici “terjatve/obveznosti za dane/prejete avanse za uvoz/izvoz blaga“ poročevalec poroča o vzpostavitvi terjatev/obveznosti na podlagi danih/prejetih avansov nerezidentom/od nerezidentov za bodoči uvoz/izvoz blaga. Upošteva tudi dane/prejete avanse za blago, ki so bili plačani na osnovi kreditne pogodbe z nerezidentom.
Poročevalec je dolžan vrednost danih/prejetih avansov za blago iz vrstice 18 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri terjatvah).
Poročevalec mora v specifikaciji prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 19: v vrstici “terjatve/obveznosti za dane/prejete avanse za uvoz/izvoz storitev“ poročevalec poroča o vzpostavitvi terjatev/obveznosti na podlagi danih/prejetih avansov nerezidentom/od nerezidentov za bodoči uvoz/izvoz storitev. Upošteva tudi dane/prejete avanse za storitve, ki so bili plačani na osnovi kreditne pogodbe z nerezidentom.
Poročevalec je dolžan vrednost danih/prejetih avansov za storitve iz vrstice 19 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri terjatvah).
Poročevalec mora v specifikacijo prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 20: v vrstici “zapiranje terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse na osnovi uvoza/izvoza blaga“ poročevalec poroča o zapiranju terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse nerezidentom/od nerezidentov na podlagi uvoza/izvoza blaga (po prejetih/izdanih fakturah za blago).
Poročevalec, ki izvaža kot posrednik v svojem imenu za tuj račun, je dolžan vrednost izvoženega/uvoženega blaga iz vrstice 20 specificirati po matičnih številkah naročnikov izvoza/uvoza, če so naročniki vpisani na izvoznem/uvoznem ECL v polju 2/8.
Vrstica 21: v vrstici “zapiranje terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse na osnovi uvoza/izvoza storitev“ poročevalec poroča o zapiranju terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse nerezidentom/od nerezidentov na podlagi uvoza/izvoza storitev (po prejetih/izdanih fakturah za storitve).
V primeru, da poročevalec da/prejme avans za blago ali storitve, ki bo uvoženo/izvoženo naknadno, plačilo pa je bilo sprovedeno iz sredstev na osnovi kreditnega posla med rezidentom in nerezidentom, mora izkazati terjatev/obveznost za avans na obrazcu SK-V, istočasno pa mora o prejetem/danem kreditu z nerezidentom poročati na poročilih o kreditnih poslih s tujino kot o ločenem poslu. Kasneje, ko pri takem poslu blagovni oziroma storitveni tok zapira dane/prejete avanse, ga poročevalec izkaže samo na poročilu SK-V, medtem ko odplačila kredita z nerezidentom izkaže samo na poročilih o kreditnih poslih s tujino.
Vrstica 22: Poročevalec uporabi za opis in navedbo vrednosti ostalih sprememb terjatev in obveznosti poročevalca do nerezidentov v četrtletju, če jih ne zna uvrstiti v katero od vnaprej predvidenih vrstic na obrazcu.
Če rezident poroča v SIT, mora v teh vrsticah ločeno prikazati obračunane pozitivne in negativne tečajne razlike.
Kadar so v poročilu izpolnjene vrstice 7, 8 ali 13 oziroma 2, 5.b) ali 20 oziroma 4, 6, 18 ali 19 oziroma 4.d), 6.d), 16 ali 17, ki so označene z zvezdico, mora biti izpolnjena tudi specifikacija.
23. Na enak način kot obrazec SK-V – list A mora poročevalec izpolniti za stanje na zadnji dan v četrtletju še obrazec SK-D: poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih po državah tujih partnerjev (ne glede na državo izvoza/uvoza oziroma državo porekla/namena blaga). Poročilo SK-D se izpolni samo za stanje terjatev in obveznosti, za spremembe pa ne.
Na poročilu SK-D poročevalec vpiše stanja odprtih terjatev in obveznosti do nerezidentov po vrstah odprtih terjatev in obveznosti, in sicer za vsako državo, do katere ima oprte postavke.
Poročilo na obrazcu SK-D izdela v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem zadnjega dne v četrtletju.
Poročevalec na poročilu SK-D ne izpolnjuje podatka v vrsticah “od tega s povezanimi podjetji“ in v vrsticah “od tega do/nad ... dni“.

24. Poročila o stanju in prometu s povezanimi podjetji in poročila o stanju pogodbenih naložb so za poročevalsko leto dolžni Banki Slovenije pošiljati:
a) vsi rezidenti, ki so na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, lastniki 10 ali večodstotnega deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini ali posedujejo nepremičnino v tujini, ne glede, ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo (poročilo: obr. SN 11 – naložbe v tujini);
b) vse družbe rezidenti, v katerih imajo na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, nerezidenti (pravne in fizične osebe) 10 ali večodstotni delež v kapitalu ali delnice (poročilo: obr. SN 22 – naložbe iz tujine);
c) vse pravne osebe in zasebniki rezidenti, ki imajo na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, z nerezidentom sklenjeno pogodbo o skupnem vlaganju (poročilo: obr. SN 33 – pogodbena naložba).
d) vsi rezidenti, ki so na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, posredno preko udeležbe v družbi v prvem kolenu v tujini lastniki deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini v drugem kolenu, ne glede ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo, in sicer za naložbe v drugem kolenu v tujini, kadar ima rezident 10 ali večodstotnega deleža v družbi v prvem kolenu v tujini, družba v prvem kolenu v tujini pa ima 10 ali večodstotnega deleža v družbi v drugem kolenu v tujini (poročilo: obr. SN 44 – naložbe v drugem kolenu v tujini);
e) vse družbe rezidenti, v katerih imajo na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, nerezidenti v (pravne in fizične osebe) posredno preko udeležbe v družbi v prvem kolenu z lastnikom (lastniki) nerezidentom delež v kapitalu ali delnice, in sicer za vse naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, če ima nerezident 10% ali več deleža v družbi v prvem kolenu v Sloveniji, družba v prvem kolenu pa ima 10 ali večodstotnega deleža v družbi v drugem kolenu (poročilo: obr. SN 55 – naložbe v drugem kolenu v Sloveniji).
Rezidenti, ki na osnovi tega navodila niso več obvezniki poročanja na poročilu o stanju in prometu s povezanimi podjetji, ker imajo naložbe z nerezidenti, ki na zadnji dan v letu, za katerega se poroča, ne dosegajo 10% deleža v kapitalu, morajo v poročilu za leto, v katerem delež naložbe pade pod 10%, zaključiti poročilo.
Rezidenti, ki na osnovi tega navodila postanejo obvezniki poročanja na poročilu o stanju in prometu s povezanimi podjetji, ker imajo naložbe z nerezidenti, ki na zadnji dan v letu, za katerega se poroča, dosegajo 10% deleža v kapitalu, morajo v poročilu za leto, v katerem delež naložbe naraste na 10% ali več, pričeti s poročanjem.
25. Poročevalec, ki je pravna oseba, mora poročilo na obrazcih SN 11, SN 22, SN 44 in SN 55 sestaviti v obliki magnetnega zapisa z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki mu ga vnaprej ali na njegovo zahtevo posreduje Banka Slovenije. Zadnjo verzijo programa Banka Slovenije objavlja na spletnih straneh pod naslovom http://www.bsi.si. Poročevalec mora poročilo predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
26. Rok za dostavo letnih poročil o stanju in prometu s povezanimi podjetji (obrazec SN 11 in SN 22 ter obrazce SN 44 IN SN 55) in poročil o stanju pogodbenih naložb (obrazec SN 33) je 20. 3. v letu za preteklo leto, ki se konča z 31. 12. (poročevalsko leto).
27. V obrazcih SN 11, SN 22 in SN 33 ter SN44 in SN55 sta po dva stolpca za podatke o stanjih naložb. V prvega poročevalec vpisuje podatke za preteklo leto, v drugega pa za tekoče (poročevalsko) leto, in sicer v celih zneskih brez decimalk.
Za obrazec SN 11 in SN 22 je potrebno izpolniti prvo, drugo in tretjo stran poročila: tj. stanje naložbe (A), donos naložbe (B), oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (C), stanje in promet terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s povezano družbo (D), plan izplačil za obdobje po ukinitvi deleža (E), tržne vrednosti transakcij po plačilnih dokumentih (F), datume statusnih sprememb (G), seznam družb v drugem kolenu (H), tekstovne opombe in anketo. Pri poročilih SN44 in SN55 je potrebno izpolniti prvo in drugo stran tj. stanje naložbe (A), donos naložbe (B), oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (C) in stanje in promet terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s povezano družbo v drugem kolenu (D), tekstovne opombe in anketo.
V stolpec “preteklo leto“ vpiše poročevalec podatke iz poročila o stanju in prometu s povezanimi družbami za preteklo poročevalsko leto, kot so bili v predhodnem poročilu navedeni v stolpcu “tekoče leto“.
Če podatki o vrednosti deleža v kapitalu (vrstica 1) niso enaki kot na poročilu za preteklo leto (npr. zaradi naknadno ugotovljene napake pri poročanju), mora poročevalec najkasneje na prvi poziv Banke Slovenije ponovno izdelati poročilo za leta, v katerih so ugotovljene napake pri poročanju.
Če je skupna vrednost kapitala enaka kot na poročilu za preteklo leto, spremenila pa se je struktura kapitala na podlagi sprememb vrednosti posameznih postavk kapitala, poročila za preteklo leto ni treba ponovno izdelati, ampak je treba vpisati samo popravljeno strukturo postavk kapitala v stolpec “preteklo leto“ v poročilu za tekoče leto in v tekstovni opombi pojasniti spremembe in vzrok zanje.
V stolpec “tekoče leto“ vpiše poročevalec podatke iz bilance stanja in izkaza uspeha zadnjega zaključenega poslovnega leta, ki se konča z 31. 12.
28. Pravne osebe, ki poslujejo dve ali več let, ter rezidenti, ki imajo naložbo v tujini dve ali več let, morajo izpolniti oba stolpca.
Poročevalec vpiše podatke samo v stolpec “tekoče leto“, če je bila vloga nerezidenta v domači družbi ali vloga rezidenta v tuji družbi registrirana v poročevalskem letu, ali če gre za družbo v ustanavljanju, ali če je bila pogodba o pridobitvi nepremičnin ali o skupnem vlaganju sklenjena in registrirana v poročevalskem letu.
Če je vrednost naložbe v poročevalskem letu enaka nič npr. če je bila naložba v poročevalskem letu ukinjena, mora poročevalec izdelati poročilo, v katerem vpiše podatke samo v stolpec “preteklo leto“ in pojasni zmanjšanje vrednosti naložbe (npr. stečaj, prodaja...) v “oblikah povečanja/zmanjšanja naložbe“. V primeru prodaje naložbe ali deleža vpiše poročevalec firmo in sedež kupca, pri prodaji domačim osebam pa tudi matično številko.
Če poročevalec poroča o naložbi v drugem kolenu na obrazcu SN44 ali SN55 in v poročevalskem letu pride do zapiranja naložbe v prvem kolenu na obrazcu SN11 ali SN22, prek katere je vzpostavljena naložba v drugem kolenu, mora poročevalec zapreti naložbo v drugem kolenu v istem letu, kot je zaprl naložbo v prvem kolenu.
Če je poročevalec v poročevalskem letu zaradi izgube, ki jo je prikazala povezana družba v tujini, knjigovodsko vrednost naložbe popravil na 0, mora v poročilih Banki Slovenije izkazovati dejansko vrednost naložbe, kot jo izračuna iz kapitala tuje družbe glede na svoj delež, in sicer tudi v primeru, ko je ta negativna.
Razliko v vrednosti kapitala (vrstica 1) v stolpcu za tekoče glede na preteklo leto mora poročevalec pojasniti v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ z ustrezno šifro osnove in opisom iz šifranta vrst plačil po navodilu za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, uporablja pa še dodatne šifre, ki so Priloga 3 tega navodila.
29. Polje “tekstovne opombe“ poročevalec uporabi za dodatna pojasnila, npr.: sprememb posameznih postavk kapitala, ki ne vplivajo na skupno vrednost kapitala, vendar so pomembne za pravilno razumevanje poročila (npr. prerazporeditev rezerv v osnovni kapital po sklepu skupščine).
30. Poročevalec vključi v poročilo tiste podatke, ki jih vključuje v svoje računovodske izkaze in knjigovodske listine za poslovno leto oziroma se pri poročilu SN44 vključujejo v računovodske izkaze povezane družbe v prvem kolenu za poslovno leto, za katero poroča, razen če ni s tem navodilom določeno drugače.
31. Podatki v poročilih se morajo ujemati s podatki, ki jih obveznik poročanja izkazuje v svojem knjigovodstvu na analitičnih kontih sredstev in obveznosti do povezanih oseb, ki so nerezidenti, ter na kontih kapitala, razen, če ni s tem navodilom določeno drugače.
32. Če je vrednost podatka enaka nič, vpiše poročevalec v ustrezno polje na obrazcu nič. Če ne razpolaga s podatkom, vpiše črtico (-).
33. Na obrazcih mora biti navedeno ime in priimek odgovorne osebe, poleg tega tudi ime in priimek ter telefonska številka sestavljalca poročila, ki je kontaktna oseba v primeru nejasnosti.
Če za poročevalca vodi računovodstvo druga oseba in je ta sestavila poročila, poročevalec kot odgovorno osebo navede svojega direktorja ali finančnega direktorja, kot sestavljalca poročila pa računovodsko podjetje in ime kontaktne osebe, poleg pa vpiše tudi obe telefonski številki.
34. O NALOŽBAH V TUJINI na obr. SN 11 poročajo vsi rezidenti, ki imajo kapitalske naložbe ali naložbe v nepremičnine v tujini, in sicer:
a) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe, ki so od dotedanjih lastnikov kupili delež kapitala ali delnice v že obstoječi družbi v tujini ali so vplačali sredstva za dokapitalizacijo in tako pridobili delež ali delnice v že obstoječi družbi, pri čemer niso bili ustanovitelji te družbe – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/1 – Naložba v obstoječo družbo;
b) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe, ki so vplačali delež ali delnice za ustanovitev nove družbe v tujini, ali za dokapitalizacijo družbe, v katerem so bili ustanovitelji ali soustanovitelji – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/2 – Naložba v novo družbo. Poročevalec, ki je sodeloval pri ustanovitvi družbe v tujini kot ustanovitelj, obkroži vrsto naložbe 11/2 v prvem in naslednjih letih poročanja.
c) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe, ki so lastniki nepremičnine v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/3 – Naložba v nepremičnine;
d) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe, ki so sklenili pogodbo o (so)ustanovitvi družbe v tujini in/ali vplačali kapitalski vložek ali delnice za ustanovitev družbe v tujini, pri čemer družba še ni registrirana – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/4 – Družba v ustanavljanju;
e) pravne osebe, ki imajo kapitalske naložbe (deleže ali delnice) in/ali nepremičnine v tujini vodene kot izvenbilančna sredstva – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/5 – Izvenbilančne naložbe.
f) pravne osebe in zasebniki, ki imajo podružnice v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/6 – Podružnica v tujini;
g) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe, ki imajo v tujini naložbo v podjetje v stečaju – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN11/8 – Podjetje v stečaju.
35. Rezident postane obveznik poročanja z dnem nakazila kapitalskega vložka v tujino, oziroma z dnem izvoza stvarnega vložka oziroma z dnem sklenitve pogodbe o pridobitvi kapitalske naložbe ali nepremičnine (kadar ni vplačila vložka ob ustanovitvi ali plačilo ni potekalo prek poslovnih bank oziroma ni prehoda blaga čez državno mejo RS), in sicer postane obveznik poročanja pri prvem od zgoraj navedenih poslovnih dogodkov.
36. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU IN PROMETU S POVEZANIMI DRUŽBAMI na obrazcu SN 11
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše popolno firmo pravne osebe ali zasebnika ali priimek in ime fizične osebe, s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko svoje družbe v skladu z II. delom zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d. itd.).
V polju “matična številka“ poročevalec vpiše matično številko pravne osebe iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS), oziroma iz registra zasebnikov, obrtnikov, samostojnih podjetnikov (ERO). Fizične osebe v to polje vpišejo davčno številko.
V polje “stanje na dan 31. 12....“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polju “vrsta naložbe“ obkroži poročevalec vrsto gospodarske družbe, za katero poroča skladno z navodilom v točki 34.
V polje “tuji partner“ poročevalec vpiše:
a) pri vrsti naložbe 11/1 – naložba v obstoječo družbo in 11/2 – naložba v novo družbo: popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini;
b) pri vrsti naložbe 11/3 – naložba v nepremičnine: izpiše “nepremičnina“, navede kraj lokacije, številko vpisa v zemljiško knjigo (če z vpisom razpolaga) in številko katastrske občine;
c) pri vrsti naložbe 11/4 – družba v ustanavljanju: navede predvideno firmo in sedež družbe;
d) pri vrsti naložbe 11/5 – izvenbilančna naložba: navede firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini oziroma izpiše “nepremičnina“, navede kraj lokacije, številko vpisa v zemljiško knjigo (če z vpisom razpolaga) in številko katastrske občine;
e) pri vrsti naložbe 11/6 – podružnica v tujini: izpiše “podružnica“ in navede firmo, sedež in številko vpisa v register podružnic v tujini;
f) pri vrsti naložbe 11/8 – podjetje v stečaju: izpiše popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini ter datum in številko vpisa stečaja v register.
V polje “dejavnost tujega partnerja“ porečevalec vpiše dejavnost tujega partnerja po standardni klasifikaciji dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Uradni list RS, št. 37/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98).
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države, v kateri ima naložbo, in sicer po šifrantu držav na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “valuta poročanja“ vpiše poročevalec tisto valuto, v kateri se v tujini za naložbo vodijo poslovne knjige, razen v primeru naložbe v države BIH, Makedonijo in Zvezno republiko Jugoslavijo, za katere poroča v tolarjih. Če naložba v tujini ni registrirana kot samostojna pravna oseba (npr. nepremičnine), je valuta poročanja tolar. Če je naložba v državi z visoko inflacijo, se poročilo lahko izdela v konvertibilni valuti. Poročevalec vpiše valuto z numerično in črkovno šifro, in sicer po šifrantu valut na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko vpisa v register pri Ministrstvu za finance na osnovi 21. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99) in pravilnika o vpisu v register neposrednih naložb rezidentov v tujini. Pri poročanju o naložbi, ki ni registrirana (npr. nepremičnine), ostane ta rubrika prazna, oziroma poročevalec vpiše evidenčno številko Banke Slovenije, če mu jo je ta posredovala pred rokom za sestavo poročil.

V “stanje naložbe“ v vrsticah od 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti skupnega kapitala in njegovih sestavin iz svoje bilance stanja za poročevalsko leto, ki je usklajena s podatki iz potrjene bilance stanja in izkaza uspeha tuje družbe, v kateri ima rezident naložbo.
Obvezniki morajo poročati o vrednosti naložbe v tujini na enak način ne glede na to, ali imajo manjšinjski ali večinski delež v tuji družbi, in ne glede na to, ali obračunavajo naložbo po kapitalski (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method).
Kadar ima poročevalec v tuji družbi manjšinjski delež in v svojih knjigah vodi naložbo po naložbeni metodi, ne poroča višine naložbe po knjigovodski vrednosti, ampak tako, kot če bi imel naložbo vodeno po kapitalski metodi. Vir podatkov je bilanca stanja in izkaz uspeha tuje družbe, kjer je naložba.
Kadar poročevalec v svojih knjigah vodi naložbo po naložbeni metodi in do 28. 2. ni prejel bilance povezane družbe za poročevalsko leto, zato je ni vključil v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto, poroča višino posameznih sestavin kapitala po tisti bilanci tuje družbe, ki jo je kot zadnjo vključil v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto.
Če poročevalec v poročevalskem letu ni prejel bilance tuje družbe in je v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto vključil podatke iz bilance tuje družbe za preteklo leto, ki jih je imel v bilanci že v preteklem poročevalskem letu in je torej o tem že poročal, za poročevalsko leto poroča, da ni sprememb v vrednosti deleža v kapitalu.
Če poročevalec vodi naložbo po kapitalski metodi (kadar gre za odvisno družbo v tujini), mora v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto vključiti bilance odvisne družbe za isto leto in obvezno tako tudi poroča.
Za neproizvodne naložbe (nepremičnine), za katere ni na razpolago podatka o knjigovodski vrednosti (npr. naložbe fizičnih oseb), vpiše poročevalec ocenjeno tržno vrednost imetja, če z njo razpolaga, sicer pa nabavno vrednost.
Vrstica 1: vrednost deleža v kapitalu: poročevalec vpiše celotno vrednost svoje naložbe v kapitalu družbe v tujini, ali vrednost neproizvodne naložbe tj. ne vpiše celotne vrednosti tuje družbe, ampak vrednost svojega deleža. Njegov delež v kapitalu tuje družbe sestoji iz vpisane kapitalske vloge oziroma delnic, ki jih je vpisal, morebitnega deleža na vplačanem presežku kapitala, deleža v rezervah ter deleža v dobičku oziroma izgubi. V vrstico 1 torej vpiše vsoto zneskov iz vrstic 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.
Pri vrsti poročila 11/3 – nepremičnine poročevalec poroča knjigovodsko vrednost nepremičnine po sedanji vrednosti (revalorizirana nabavna vrednost minus popravek vrednosti).
Vrstica 2: vpisani kapital (osnovni kapital): poročevalec vpiše vrednost kapitalske vloge (če je 100% lastnik) oziroma vrednost svojega kapitalskega deleža (če je manj kot 100% lastnik), kot je vpisana v trgovinski register družb v tuji državi. Podatek poročevalec dobi v registracijskem listu tuje družbe. Če je tuja družba delniška družba, poročevalec vpiše vsoto nominalne vrednosti delnic, ki jih je vplačal oziroma kupil. Vrstica 2 je vsota vrstic 3 in 4.
Vrstica 3: vplačani kapital: poročevalec vpiše vrednost dejansko vplačanega kapitala v denarju ali stvarnem vložku ali pravicah ali iz povečanja kapitala iz sredstev tuje družbe, pri čemer je lahko celotna vrednost postavke enaka ali manjša od vrednosti vpisanega kapitala.
Vrstica 4: obveznost za nevplačani vpisani kapital: v to vrstico vpiše poročevalec vrednost svojega deleža na nevplačanem vpisanem kapitalu, kadar še ni celotnega vpisanega kapitala tudi vplačal.
Poročevalec izpolni to vrstico tudi, če obveznosti za nevplačani vpisani kapital nima evidentirane na kontih obveznosti, ker je to njegova potencialna obveznost.
Vrstica 5: vplačani presežek kapitala: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež na vrednosti, ki jo delničarji ali družbeniki vplačajo pri vplačilu delnic ali deleža, kadar je vplačilo večje od nominalne vrednosti. To vrstico izpolnijo samo poročevalci, ki imajo naložbe v družbah v tujini, v katerih je skladno z lokalnimi predpisi dopustno vplačilo presežka kapitala (aggia), in sicer vpišejo delež na presežku vplačila nad nominalno vrednostjo delnic ali deleža.
Vrstica 6: rezerve: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež vrednosti, ki je bila iz vrednosti zadržanega čistega dobička tekočega leta in preteklih let ali drugih virov, ki so dopustni na osnovi lokalnih predpisov, po sklepu skupščine povezane družbe prenesena na rezerve.
Vrstica 7: preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež vrednosti čistega dobička iz prejšnjih poslovnih let, ki je ostal nerazporejen in ni bil drugače porabljen (tj. nerazporejeni dobiček razen nerazporejenega dobička tekočega leta).
Vrstica 8: prenesena izguba iz prejšnjih let: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež izgube prejšnjih let (tj. izguba razen izgube tekočega leta), ki je ostala še nepokrita (z negativnim predznakom).
Vrstica 9: revalorizacijski popravek kapitala: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež skupne vrednosti revalorizacije vseh kapitalskih postavk (tj. vpisanega kapitala, rezerv, nerazporejenega dobička/izgube itd.). Poročevalec postavko prikaže v primeru, da povezana družba skladno s predpisi matične države kapital revalorizira.
Vrstica 10: nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež vrednosti čistega dobička, ki je po razdelitvi dobička tekočega leta ostal nerazporejen.
Vrstica 11: izguba poslovnega leta: poročevalec vpiše pripadajoč mu delež vrednosti izgube poslovnega leta, ki je ostala nepokrita, in sicer z negativnim predznakom.
Vrstica 12: delež kapitala v odstotkih: poročevalec vpiše delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti (%), ki ga ima v celotnem kapitalu družbe v tujini ali v neproizvodni naložbi. Delež poročevalec ugotovi iz registracijskega lista tuje povezane družbe tako, da deli vrednost svojega vložka s celotnim vpisanim kapitalom povezane družbe. Pri delniških družbah deli nominalno vrednost delnic, ki jih je sam vpisal oziroma kupil, s celotnim vpisanim kapitalom. Če je tako izračunani delež manjši od 10% poročevalec za poročevalsko leto ni obveznik poročanja razen v primeru, če je v predhodnem letu delež znašal 10 ali večodstotkov. V slednjem primeru mora poročevalec v poročevalskem letu poročilo zaključiti.
Vrstice od 5 do 11 poročevalec izračuna iz bilance stanja povezane družbe na podlagi deleža v osnovnem kapitalu tuje povezane družbe (vrstica 12).
Za nove gospodarske družbe, ki še ne poslujejo in za gospodarske družbe v ustanavljanju, izpolni poročevalec vrstice 1, 2, 3, 4, 5 in 12 (če z ostalimi podatki ne razpolaga), za naložbe v nepremičnino in izvenbilančne naložbe pa samo vrstici 1 in 12.

Za vrsto naložbe, SN 11/3 – Naložba v nepremičnine, poročevalec B dela obrazca ne izpolni.
Čisti dobiček predstavlja velikost dobička poslovnega leta, zmanjšanega za davek na dobiček v državi, v kateri je povezana družba, ne glede na to, ali je bil davek dejansko že plačan.
Vrstica 13: celoten dobiček/izguba tuje družbe: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička ali izgube družbe v tujini, ugotovljeno v zadnjem izkazu uspeha tuje družbe. Vrednost izgube vpiše z negativnim predznakom. Podatek se vpiše za celotno tujo družbo ne glede na delež poročevalca v kapitalu povezane družbe.
Vrstica 14: vrednost deleža v dobičku/izgubi: poročevalec vpiše tisto vrednost dobička/izgube, ki mu v poročevalskem letu pripada kot vlagatelju v celotnem dobičku/izgubi tuje družbe v skladu z njegovim deležem v kapitalu, ali posebnim dogovorom med družbeniki (ki mora biti zapisan v ustanovnem aktu tuje družbe). Poseben dogovor med družbeniki mora poročevalec pojasniti v tekstovnih opombah. Poročevalec vrednost deleža v dobičku/izgubi vpiše ne glede na to, ali gre za odvisno, pridruženo ali drugo vrsto povezane družbe. Poročevalci poročajo na osnovi tega pravila ne glede na to, ali obračunavajo finančne naložbe po kapitalski metodi (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method) in ne glede na to, da dobička/izgube tuje povezane družbe pri naložbeni metodi ne vključijo v vrednost naložbe v svojih računovodskih izkazih.
Poročevalec mora razdelitev pripadajočega mu deleža vrednosti na dobičku/izgubi poslovnega leta pojasniti v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“, in sicer z ustreznimi šiframi osnov in opisi iz šifranta vrst plačil:
a) če za ugotovljeni dobiček tekočega leta še ni sklepa skupščine o njegovi razporeditvi, ga je treba prikazati v vrstici 10 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 620;
b) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za izplačilo in izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati v vrstici 15 kot akontacijo izplačanega dobička, istočasno ga je potrebno prikazati kot povečanje terjatev in izplačilo v vrstici 23;
c) če je ugotovljeni dobiček tekočega ali preteklih let po sklepu skupščine razporejen za izplačilo, a še ne izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati kot povečanje terjatev v vrstici 23. Če gre za dobiček preteklih let, ga je potrebno dodatno v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ prikazati kot zmanjšanje kapitala s šifro osnove 639;
d) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za pokrivanje izgube iz preteklih let, se za njegovo vrednost zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni s šifro osnove 622 v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala;
e) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen na druge postavke kapitala (npr. osnovni kapital ali rezerve), se ga prikaže kot povečanje v ustrezni vrstici od 1 do 6 in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 621 ali 637;
f) če je v poslovnem letu ugotovljena izguba, se jo izkaže kot nepokrito izgubo v vrstici 11 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ s šifro osnove 620 z negativnim predznakom.
Če poročevalec v poročevalskem letu dobi izplačan dobiček iz preteklih let, ga v poročilu prikaže kot zmanjšanje vrstice 7 tekočega leta glede na vsoto vrstic 7 in 10 preteklega leta, hkrati pa ga pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot zmanjšanje naložbe s šifro osnove 578 in istočasno kot povečanje terjatev in izplačilo v vrstici 23.
Vrstica 15: izplačani dobiček: poročevalec vpiše tisti del vrednosti dobička tekočega leta, ki je bil knjižen in mu je bil izplačan kot akontacija v letu, za katero poroča. V to vrstico ne vpiše izplačil zadržanega dobička preteklih let, ker jih je dolžan izkazati kot zmanjšanje kapitala.

V to tabelo mora poročevalec vpisati podatke, ki so vplivali na spremembo vrednosti kapitala v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil iz navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
Poročevalec lahko tudi samo z besedami natančno opiše spremembo oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (npr. izvoz blaga – stvarni vložek, vplačilo deleža za dokapitalizacijo v denarju, revalorizacijska sprememba, nakup oziroma prodaja deleža v kapitalu ipd.).
V primeru, da je bila družba ustanovljena ali ko je poročevalec pridobil kapitalsko naložbo v letu, za katero poroča, mora poročevalec v tej tabeli specificirati vrednost njegovega deleža na kapitalu družbe iz vrstice 1 (kolikšen del kapitala je vplačal v denarju, kolikšen del je vplačal s stvarnim vložkom, kolikšen del vpisanega kapitala je ostal nevplačan, kolikšna je pripadajoča revalorizacija, kolikšen je tekoči delež poročevalca na rezultatu poslovanja itd.).
Seštevek vrednosti v tabeli “oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ mora biti enak razliki med kapitalom za preteklo leto in kapitalom za tekoče leto v vrstici 1.

Poročevalec mora na drugi strani obrazca SN 11 vpisati enake identifikacijske podatke kot na prvi strani s tem, da sta valuti poročanja lahko različni.
O stanju terjatev in obveznosti na dan 31. 12. poročevalskega leta poročajo družbe in zasebniki, čeprav so o tem že poročali četrtletno na obr. SKV ali tekoče o kreditnih poslih s tujino.
Družbe in zasebniki poročajo tudi podatke o bruto prometu terjatev in obveznosti do povezane družbe v tujini. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus(-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
Podatke o spremembah terjatev za izplačilo dobička povezane družbe v tujini poročevalec vpisuje v vrednosti dejanskih terjatev do povezane družbe tj. z odštetim davkom na akontacijo dobička pri izplačilu investitorjem izven države, kjer ima povezana družba sedež.
Vir podatkov za poročilo o terjatvah in obveznostih je bilanca stanja poročevalca. Poročevalec navede samo terjatve in obveznosti iz tekočega poslovanja, ki jih ima do povezane družbe, za katero poroča na danem poročilu.
V poročilu mora izkazovati bruto vrednost terjatev brez upoštevanja popravka vrednosti.
Vse podatke o stanju terjatev in obveznosti v poročilu je treba preračunati v valuto poročila (valuta na prvi strani obrazca), ali v tolarje, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. 12. poročevalskega leta, ne glede na to, v kateri valuti je potekalo poslovanje s povezano družbo.
Poročevalec v rubriki valuta poročanja navede tisto valuto, v kateri poroča terjatve in obveznosti.
Poročevalec razdeli terjatve in obveznosti na dolgoročne in kratkoročne, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, pri tem pa ne upošteva prenosa tekoče zapadlosti dolgoročnih kreditov med kratkoročne obveznosti, čeprav je to načelo SRS uporabil za potrebe izdelave zaključnega računa.
Če ima poročevalec do povezane družbe tudi terjatve/obveznosti na osnovi pogodbenega vlaganja, teh podatkov ne vpiše v obrazec SN-11, ampak izpolni poročilo o stanju pogodbene naložbe na obrazcu SN-33.
Vrstica 16: terjatve skupaj (od vrstice 17 do 25): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh terjatev do tuje povezane družbe po stanju na dan 31. 12. poročevalskega leta. V naslednjih vrsticah pa še ločeno prikaže terjatve glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 17: dolgoročne terjatve – dana posojila tuji povezani družbi (z dogovorjenim rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše dolgoročne terjatve do te povezane družbe, nastale iz dolgoročno danih posojilnih pogodb, dolgoročno danih posojil z odkupom obveznic in odkupom drugih dolgoročnih vrednostnih papirjev (razen delnic), dolgoročno danih depozitov (stanje na kontih skupine 07, brez upoštevanja popravkov vrednosti in brez upoštevanja dolgoročno vloženih sredstev na kontu 076).
Dolgoročno vložena sredstva po pogodbah o skupnih vlaganjih izven ozemlja RS na kontu 076 poročevalec poroča za vsako naložbo posebej na poročilu SN-33 in jih ne vključuje v poročilo SN-11.
Vrstica 18: dolgoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše dolgoročne terjatve do tuje povezane družbe nastale na podlagi komercialnih kreditov, danih varščin, finančnega najema (stanje na kontih skupine 08).
Vrstica 19: dolgoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih terjatvah do tuje povezane družbe, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 20: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 21: kratkoročne terjatve – iz financiranja: v to vrstico poročevalec vpiše kratkoročne terjatve do tuje povezane družbe z rokom plačila do enega leta (stanje na kontih skupine 15, 16 in 17).
Vrstica 22: kratkoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih terjatev do tuje povezane družbe, kadar ta nastopa kot kupec ter danih predujmov in varščin (stanje na kontih skupine 12 in 13).
Vrstica 23: kratkoročne terjatve – iz poslovanja za ugotovljeni dobiček tuje povezane družbe: poročevalec vpiše vrednost svojega deleža v dobičku, ki je bil po sklepu skupščine razporejen za izplačilo, pa še ni bil izplačan (konti 151 in 152).
Vrstica 24: kratkoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o kratkoročnih terjatvah do tuje povezane družbe, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 25: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 24, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 25. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 26: obveznosti skupaj (od vrstice 27 do 34): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh obveznosti do tuje povezane družbe, po stanju na dan 31. 12. poročevalskega leta, poleg tega pa jih prikaže še ločeno, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 27: dolgoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše vrednost dolgoročno dobljenih posojil od tuje povezane družbe z izdajo obveznic, posojil na podlagi posojilnih pogodb in drugih dobljenih posojil (stanje na kontih skupine 97).
Stanje obveznosti po pogodbah o skupnem vlaganju (dolgoročno dobljene vloge konto 976) mora poročevalec prikazati na posebnem poročilu SN-33 in jih ne vključuje v poročilo SN-11.
Vrstica 28: dolgoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednosti dolgoročnih komercialnih kreditov in prejetih dolgoročnih varščin od tuje povezane družbe (stanje na kontih skupine 98).
Vrstica 29: dolgoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih obveznostih do tuje povezane družbe, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 30: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 27 do 29, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 30. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
Vrstica 31: kratkoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila do enega leta): poročevalec vpiše vrednost dobljenih kratkoročnih posojil od tuje povezane družbe (stanje na kontu skupine 27).
Vrstica 32: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih obveznosti do tuje povezane družbe, kadar ta nastopa kot dobavitelj, pri čemer sem šteje tudi prejete komercialne kredite, prejete predujme in varščine (stanje na kontih skupine 22 in 23).
Vrstica 33: kratkoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o stanju kratkoročnih obveznosti do tuje povezane družbe, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 34: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do tuje povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova kratkoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 31 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.

(terjatve do hčerinske družbe v tujini)
Poročevalec izpolni podatke samo, če se je udeležba v tuji družbi v poročevalskem letu zmanjšala zaradi izstopa podjetja poročevalca, vendar izplačilo deleža v kapitalu v družbi v tujini oziroma izplačilo udeležbe deleža v dobičku ni bilo realizirano v celoti v tekočem letu, ampak bo deloma v prihodnjih letih.
Poročevalec prikaže podatke o planiranem odplačilu deleža, delnic oziroma vloge v povezanem podjetju v tujini, oziroma nepremičnine v tujini (pri osnovi 579), ločeno od planiranih odplačil zadržanega dobička (pri osnovi 578).
Podatki morajo zajemati tržne vrednosti predvidenih plačil, ki se bodo v naslednjih letih pojavile v podatkih plačilnih dokumentov, poročevalec pa v naslednjih letih ne bo več obveznik poročanja za poročilo SN (torej samo v primeru, če se naložba zaključi v tekočem letu).
V E) del obrazca poročevalec vključi samo planirana plačila, ne pa plačil, ki so bila realizirana v poročevalskem letu. Slednja prikaže v C) delu obrazca po knjigovodski in v F) delu obrazca po tržni vrednosti.

Poročevalec v posameznih rubrikah tega dela poročila navede tržne vrednosti izvršenih transakcij po plačilnih dokumentih tekočega leta, čeprav jih je navedel že v C) delu obrazca. Pri tem mora v C) delu obrazca navesti knjigovodske vrednosti, v F) delu pa tržno vrednost istih transakcij, in sicer:
a) vplačilo kapitala – osnova 179,
b) odplačilo/vračilo naložbe – osnova 579,
c) nakazilo za pokrivanje izgube povezane družbe v tujini – osnova 622,
d) davek na transfer dobička, plačan v tujini, ki ni bil nakazan v Republiko Slovenijo, se pa za njegovo vrednost zmanjša naložba – osnova 803.

Poročevalec vpiše podatke o statusnih spremembah v tekočem letu tako, da navede datum pri posamezni navedeni statusni spremembi v tem delu poročila ali tako, da opiše statusno spremembo v za to predvidenem praznem polju in navede datum statusne spremembe. Ti podatki se izpolnjujejo samo v primeru, če se je spremenila vrednost deleža ali delež osnovnega kapitala tuje družbe, ki pripada poročevalcu – vrstica 2 oziroma 12 v A) delu poročila.
V primeru prodaje deleža v kapitalu mora poročevalec navesti, komu je bil delež prodan. Če poročevalec proda delež drugemu rezidentu, navede njegovo firmo, sedež in matično številko, če pa proda delež nerezidentu, vpiše firmo in sedež kupca.

Obvezniki poročajo podatke, v katerih družbah v drugem kolenu v tujini ima naložbe povezana družba v tujini v prvem kolenu. Poročati morajo podatke za vse družbe v drugem kolenu v tujini, v katerih ima hčerinska družba v tujini 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe, pri pogoju, da ima poročevalec v hčerinski družbi v tujini v prvem kolenu 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe. Poročati je potrebno podatke o firmi družbe v drugem kolenu v tujini, v kateri ima poročevalec posredno delež, o deležu hčerinske družbe v prvem kolenu v kapitalu povezane družbe v drugem kolenu ter podatek o državi sedeža posamezne povezane družbe v drugem kolenu v tujini.
Poročevalec mora poslati Banki Slovenije celoten obr. SN 11 (vse strani), tudi če s povezano družbo tekoče ne posluje. V slednjem primeru v rubrike terjatev in obveznosti vpiše ničle.
37. O NALOŽBAH IZ TUJINE na obr. SN 22 poročajo rezidenti, v katerih imajo kapitalske naložbe nerezidenti, in sicer:
a) pravne osebe, v katerih je nerezident kupil kapitalski delež ali delnice od dotedanjega lastnika ali jo je dokapitaliziral – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 22/1 – Naložba v obstoječo družbo;
b) pravne osebe, v katerih so nerezidenti vplačali svoj delež ali delnice za (so)ustanovitev ali povečanje lastniškega kapitala, če so bili (so)ustanovitelji te gospodarske družbe – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 22/2 – Naložba v novo družbo. Poročevalec, ki je sodeloval pri ustanovitvi družbe kot ustanovitelj, obkroži vrsto naložbe 22/2 v prvem in naslednjih letih poročanja;
c) podružnice, ki so jih ustanovile tuje družbe na podlagi zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99) – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 22/3 – Podružnica;
d) zavodi in fundacije, pri katerih so udeležene v kapitalu ali imajo pravico odločanja pravne ali fizične osebe nerezidenti – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 22/4 – Zavodi in fundacije.
38. Rezident postane obveznik poročanja na obr. SN 22/1 – Naložba v obstoječo družbo, z dnem vplačila deleža vlagatelja nerezidenta, oziroma z dnem uvoza stvarnega vložka. Rezident postane obveznik poročanja na obr. SN 22/2 – Naložba v novo družbo in SN 22/3 – Podružnica, z dnem vpisa v sodni register.
Pri vrsti poročila SN 22/1 rezident postane obveznik poročanja z dnem sklenitve pogodbe o pridobitvi kapitalske naložbe s strani nerezidenta, tudi v primeru kadar plačilo deleža ali delnic ni potekalo prek poslovnih bank oziroma ni prehoda blaga čez državno mejo RS ter SN 22/4 – Zavodi in fundacije z dnem sklenitve dogovora o udeležbi oziroma pravicah z nerezidentom.
39. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU IN PROMETU S POVEZANIMI DRUŽBAMI na obr. SN 22
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše popolno firmo pravne osebe, s krajem sedeža in naslovom.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko svoje družbe v skladu z drugim delom zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d. itd.).
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – poročevalca iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS).
V polje “stanje na dan 31. 12...“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polju “vrsta gospodarske družbe“ obkroži poročevalec vrsto družbe, za katero poroča skladno z navodilom v točki 37.
V polje “tuji partner“ vpiše poročevalec popolno firmo družbe nerezidenta oziroma popoln naziv nerezidenta fizične osebe s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
V polje “dejavnost tujega partnerja“ poročevalec vpiše dejavnost tujega partnerja po standardni klasifikaciji dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št. 37/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98).
V primeru, ko je več vlagateljev, poroča poročevalec za vsakega vlagatelja posebej.
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države nerezidenta, ki je lastnik oziroma solastnik kapitala družbe poročevalke v Sloveniji, in sicer na osnovi šifranta držav po navodilu za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “valuta poročanja“ vpiše poročevalec šifro in oznako za tolar (705 – SIT).
Poročevalec poroča v tolarjih brez stotinov na osnovi izdelanih računovodskih izkazov za poročevalsko leto.
Polja “evidenčna/registrska številka“ poročevalec za poročilo SN 22 vpiše evidenčno številko Banke Slovenije, če mu jo ta posreduje pred rokom za sestavo poročil.

V “stanje naložbe“ v vrsticah od 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti kapitala in njegovih sestavin iz bilance stanja, izdelane za zadnje poročevalsko leto, v skladu s slovenskim računovodskim standardom št. 8.
Vrstica 1: vrednost deleža v kapitalu družbe: poročevalec vpiše celotno vrednost deleža nerezidenta v kapitalu pravne osebe na dan 31. 12. poročevalskega leta, ne pa celotne vrednosti kapitala domače družbe.
Vrednost deleža nerezidenta v kapitalu je enaka vrednosti kapitala iz bilance stanja samo v primeru, ko je nerezident edini lastnik družbe. Če pa je nerezident lastnik manj kot 100% kapitalskega deleža, se vpiše vrednost celotnega kapitala pripadajoča temu deležu nerezidenta.
Poročevalec vpiše v to vrstico vsoto zneskov vrstic 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.
Vrstica 2: vpisani kapital (osnovni kapital): poročevalec vpiše vrednost kapitalskega vložka ali vloge nerezidenta, kot je vpisana v sodni register ali vpiše nominalno vrednost delnic, ki jih je vpisal nerezident (evidentirano na kontih skupine 90). Vrstica 2 je vsota vrstic 3 in 4.
Vrstica 3: vplačani kapital: poročevalec vpiše vrednost dejansko vplačanega kapitala v deležu pripadajočem nerezidentu, ki je lahko enaka ali manjša od vrednosti vpisanega kapitala. Vplačani kapital je vsota kapitala vplačanega v denarju, v stvarnih vložkih, pravicah in morebitnega povečanja kapitala iz sredstev družbe.
Vrstica 4: terjatev za nevplačani vpisani kapital: v to vrstico vpiše poročevalec vrednost nevplačanega vpisanega kapitala, kadar ni bil celotni vpisani kapital tudi vplačan do 31. 12. poročevalskega leta (evidentirano na kontih skupine 09 oziroma 18).
Vrstica 5: vplačani presežek kapitala: poročevalec vpiše nerezidentu pripadajočo vrednost presežka, ki ga vplačajo delničarji ali družbeniki pri vplačilu delnic ali deleža, kadar je vplačilo večje od nominalne vrednosti. To vrstico izpolnijo tudi poročevalci družbe z omejeno odgovornostjo, ki so po začetku veljavnosti in v skladu s stališčem št. 19 Slovenskega inštituta za revizijo vzpostavili konto vplačanega presežka kapitala (evidentirano na kontih skupine 91).
Vrstica 6: rezerve: poročevalec vpiše vrednost v deležu pripadajočem nerezidentu, ki je bila po sklepu skupščine razporejena na rezerve iz vrednosti zadržanega čistega dobička tekočega in preteklih let ali drugače namensko izločena za oblikovanje rezerv (evidentirano na kontih skupine 92).
V rezerve poročevalec vpiše tudi naknadna vplačila po 426. členu ZGD v deležu pripadajočem nerezidentu, kadar ima družba možnost takih vplačil predvideno v družbeni pogodbi, in delež pripadajoč nerezidentu na rezervah nastalih iz oblikovanja sklada lastnih delnic.
Vrstica 7: preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička iz prejšnjih poslovnih let v deležu pripadajočem nerezidentu, ki je ostal nerazporejen in ni bil porabljen do 31. 12. poročevalskega leta (evidentirano na kontih skupine 930).
Vrstica 8: prenesena izguba iz prejšnjih let: poročevalec vpiše izgubo prejšnjih let v deležu pripadajočem nerezidentu, ki je ostala še nepokrita, in sicer z negativnim predznakom (evidentirano na kontih skupine 931).
Vrstica 9: revalorizacijski popravek kapitala: poročevalec vpiše skupno vrednost revalorizacije vseh kapitalskih postavk v deležu, ki pripada nerezidentu (konto skupine 94).
Vrstica 10: nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička poslovnega leta v deležu, ki pripada nerezidentu, ki je po razdelitvi dobička ostal nerazporejen per. 31. 12. poročevalskega leta (konto skupine 950).
Vrstica 11: izguba poslovnega leta: poročevalec vpiše vrednost nepokrite izgube poslovnega leta v deležu, ki pripada nerezidentu, z negativnim predznakom (konto skupine 951).
Vrstica 12: delež kapitala v odstotkih: poročevalec vpiše delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti (%), ki ga ima lastnik nerezident v celotnem kapitalu družbe. Če je delež manjši od 10% poročevalec za poročevalsko leto ni obveznik poročanja, razen v primeru, če je v predhodnem letu delež znašal 10 in večodstotkov. V slednjem primeru mora poročevalec v poročevalskem letu poročilo zaključiti.
Delež kapitala v odstotkih družba, kjer ima nerezident kapitalski delež, izračuna iz registrskega lista kot razmerje med vpisanim deležem lastnika nerezidenta in celotnim vpisanim kapitalom. Družba, kjer ima nerezident delnice, delež izračuna kot razmerje med številom delnic, ki jih je vpisal ima v lasti nerezident oziroma njihovo nominalno vrednostjo, in številom vseh prodanih/vpisanih delnic oziroma njihovo nominalno vrednostjo.
Za novo družbo, ki še ne posluje, izpolni poročevalec vrstice 1, 2, 3, 4, 5 in 12 na prvi strani obr. SN-22. Za podružnice, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, poročevalec izpolni samo vrstico 12.

Čisti dobiček predstavlja velikost dobička, zmanjšanega za davek, ne glede na to, ali je bil davek do dne poročanja Banki Slovenije poravnan ali ne.
Vrstica 13: celoten dobiček/izguba družbe: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička ali izgube celotne družbe poročevalca iz izkaza uspeha ne glede na to, ali je nerezident popolni ali delni lastnik družbe. Vrednost izgube vpiše z negativnim predznakom.
Vrstica 14: vrednost deleža v celotnem dobičku/izgubi: poročevalec vpiše tisto vrednost čistega dobička/izgube, ki pripada nerezidentu v skladu z njegovim deležem v kapitalu družbe, ali na podlagi posebnega dogovora o delitvi dobička.
Poročevalec mora v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ pojasniti z ustreznimi šiframi osnov in opisi (iz šifranta osnov plačil) razdelitev dobička in pokrivanje izgube poslovnega leta:
a) če za ugotovljeni dobiček tekočega leta še ni sklepa skupščine o njegovi razporeditvi, ga je treba prikazati v vrstici 10 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 620;
b) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za izplačilo in izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati v vrstici 15 kot akontacijo izplačanega dobička, istočasno ga je potrebno prikazati kot povečanje obveznosti in izplačilo v vrstici 32;
c) če je ugotovljeni dobiček tekočega ali preteklih let po sklepu skupščine razporejen za izplačilo, a še ni izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati kot povečanje obveznosti v vrstici 32, če gre za dobiček preteklih let, ga je potrebno v “oblikah povečanje/zmanjšanja kapitala“ prikazati kot zmanjšanje kapitala s šifro osnove 639;
d) če družba v poročevalskem letu po sklepu skupščine razporedi dobiček poslovnega leta na obveznosti iz udeležbe nelastnikov na dobičku, navede znesek obveznosti do nelastnikov v opombi;
e) če je ugotovljeni dobiček po sklepu skupščine razporejen za pokrivanje izgube, se za njegovo vrednost zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni s šifro osnove 622 v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje;
f) če družba nepokrito izgubo preteklih let pokriva v breme izrednih odhodkov poslovnega leta in ne prikaže nerazporejenega dobička poslovnega leta, zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni s šifro osnove 622 v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala;
g) če je ugotovljeni dobiček po sklepu skupščine razporejen na druge postavke kapitala (osnovni kapital ali rezerve), ga je treba prikazati v ustrezni vrstici od 1 do 6 in ustrezno pojasniti v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 621 ali 637;
h) če je v poslovnem letu ugotovljena izguba, se jo skladno s SRS izkaže kot nepokrito izgubo v vrstici 11 in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot zmanjšanje kapitala s šifro osnove 620 in negativnim predznakom.
Če poročevalec v poročevalskem letu izplača dobiček iz preteklih let, ga v poročilu prikaže kot zmanjšanje vrstice 7 tekočega leta glede na vsoto vrstic 7 in 10 preteklega leta, hkrati pa ga pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot zmanjšanje naložbe s šifro osnove 160 in istočasno kot povečanje obveznosti in izplačilo v vrstici 32.
Vrstica 15: izplačani dobiček: poročevalec vpiše vrednost dobička ugotovljenega v tekočem letu, ki je bila kot akontacija udeležbe na dobičku izplačana lastnikom v poročevalskem letu.
Če družba v poročevalskem letu izplača akontacijo udeležbe na dobičku nelastnikom, navede znesek izplačila nelastnikom v tekstovni opombi.

V to tabelo mora poročevalec vpisati podatke, ki so vplivali na spremembo vrednosti kapitala v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil po navodilu za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
Družba lahko tudi samo z besedami natančno opiše spremembo oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ nerezidenta (npr. izvoz blaga – stvarni vložek, vplačilo deleža za dokapitalizacijo, revalorizacijska sprememba, nakup oziroma prodaja deleža v kapitalu ipd.)
V primeru, da je bila družba ustanovljena ali je nerezident pridobil lastniški delež/delnice v poročevalskem letu, mora poročevalec v tej tabeli specificirati vrednost kapitala družbe iz vrstice 1 (kolikšen del kapitala je nerezident vplačal v denarju, kolikšen del kapitala je vplačal v stvarnem vložku, kolikšen del kapitala je ostal nevplačan, kolikšna je revalorizacija, kolikšen je tekoči rezultat poslovanja itd.).
Seštevek vrednosti v tabeli “oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ mora biti enak razliki med kapitalom za preteklo leto in kapitalom za tekoče leto v vrstici 1.

Na drugi strani obrazca SN 22 mora poročevalec vpisati enake identifikacijske podatke kot na prvi strani obrazca.
O stanju terjatev in obveznosti na dan 31. 12. družbe poročajo, čeprav so o tem že poročale četrtletno na obr. SKV, ali tekoče o kreditnih poslih s tujino. V poročilu mora izkazovati bruto vrednost terjatev brez upoštevanja popravka vrednosti.
Vse podatke o stanju terjatev in obveznosti v poročilu mora poročevalec preračunati v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan 31. 12. poročevalskega leta, ne glede na to, v kateri valuti je potekalo poslovanje s povezano družbo.
Poročevalci poročajo tudi podatke o bruto prometu terjatev in obveznosti do povezane (matične) družbe v tujini oziroma lastnika fizične osebe, ki je nerezident. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus(+) “debet“ minus(-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
Podatke o spremembah obveznosti za izplačilo dobička povezani osebi, ki je nerezident, poročevalec vpisuje v vrednosti dejanskih obveznosti do povezane osebe tj. z odštetim davkom na akontacijo dobička pri izplačilu dobička tujcem.
Poročevalec razdeli terjatve in obveznosti na dolgoročne in kratkoročne, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, pri tem pa ne upošteva prenosa tekoče zapadlosti dolgoročnih obveznosti na kratkoročne, ki jo je upošteval pri izdelavi zaključnega računa.
Če ima poročevalec do povezane družbe tudi terjatve/obveznosti na osnovi pogodbenega vlaganja, teh podatkov ne vpiše v obrazec SN-22, ampak izpolni poročilo o stanju pogodbene naložbe na obrazcu SN-33.
Vrstica 16: terjatve skupaj (od vrstice 17 do 24): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh terjatev do povezane družbe v tujini oziroma lastnika nerezidenta po stanju na dan 31. 12. V naslednjih vrsticah pa še ločeno prikaže terjatve glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 17: dolgoročne terjatve – dana posojila (z dogovorjenim rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše terjatve do tuje povezane družbe oziroma lastnika nerezidenta, nastale iz dolgoročno danih posojil na osnovi posojilnih pogodb, dolgoročno danih posojil z odkupom obveznic in odkupom drugih dolgoročnih vrednostnih papirjev (razen delnic), dolgoročno danih depozitov (stanje na kontih skupine 07, brez popravkov vrednosti in brez upoštevanja dolgoročno vloženih sredstev na kontu 076).
Dolgoročno vložena sredstva po pogodbah o skupnih vlaganjih izven ozemlja RS poročevalec poroča na poročilu SN-33 in jih ne vključuje v poročilo SN-22.
Vrstica 18: dolgoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše terjatve do tuje povezane družbe nastale na podlagi komercialnih kreditov, danih varščin, finančnega najema (stanje na kontih skupine 08).
Vrstica 19: dolgoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatke o drugih dolgoročnih terjatvah do tuje povezane družbe oziroma lastnika nerezidenta, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 20: dolgoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do matične družbe v tujini oziroma lastnika nerezidenta. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 21: kratkoročne terjatve iz financiranja – v to vrstico poročevalec vpiše kratkoročne terjatve do tuje povezane družbe oziroma lastnika nerezidenta z rokom plačila do enega leta (stanje na kontih skupine 15, 16 in 17).
Vrstica 22: kratkoročne terjatve iz poslovanja – poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih terjatev do lastnika nerezidenta, kadar ta nastopa kot kupec, ter vrednost danih mu predujmov in varščin (stanje na kontih skupine 12 in 13).
Vrstica 23: kratkoročne terjatve ostalo – poročevalec vpiše podatek o kratkoročnih terjatvah do tuje povezane družbe oziroma lastnika nerezidenta, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 24: kratkoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do matične družbe v tujini oziroma lastnika nerezidenta. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 23, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 24. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 25: obveznosti skupaj (od vrstice 26 do 34): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh obveznosti do tuje povezane družbe oziroma lastnika nerezidenta po stanju na dan 31. 12., poleg tega pa jih prikaže še ločeno glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 26: dolgoročne obveznosti iz financiranja (z rokom plačila nad enim letom) – poročevalec vpiše vrednost dolgoročno dobljenih posojil od lastnika nerezidenta z izdajo obveznic in posojil na podlagi posojilnih pogodb (stanje na kontih skupine 97).
Stanje obveznosti po pogodbah o skupnem vlaganju (dolgoročno dobljene vloge konto 976) mora poročevalec prikazati na posebnem poročilu SN-33 in jih ne vključuje v poročilo SN-22.
Vrstica 27: dolgoročne obveznosti iz poslovanja – poročevalec vpiše vrednosti dolgoročnih komercialnih kreditov in prejetih dolgoročnih varščin od lastnika nerezidenta (stanje na kontih skupine 98).
Vrstica 28: dolgoročne obveznosti ostalo – poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih obveznostih do lastnika nerezidenta, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 29: dolgoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do matične družbe v tujini oziroma lastnika nerezidenta. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 26 do 28, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 29. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
Vrstica 30: kratkoročne obveznosti iz financiranja: (z rokom plačila do enega leta): poročevalec vpiše vrednost dobljenih kratkoročnih posojil od lastnika nerezidenta (stanje na kontih skupine 27).
Vrstica 31: kratkoročne obveznosti iz poslovanja – poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih obveznosti do lastnika nerezidenta, kadar ta nastopa kot dobavitelj, med katere štejemo tudi prejete komercialne kredite, prejete predujme in varščine (stanje na kontih skupine 22 in 23).
Vrstica 32: kratkoročne obveznosti iz poslovanja za ugotovljeni dobiček – poročevalec vpiše vrednost obveznosti iz udeležbe nerezidenta v dobičku, ki jo je na obveznost za izplačilo razporedil po sklepu skupščine, ne pa še tudi izplačal (stanje na kontu 262).
Vrstica 33: kratkoročne obveznosti ostalo – poročevalec vpiše podatek o stanju kratkoročnih obveznosti do lastnika nerezidenta, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 34: kratkoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do matične družbe v tujini oziroma lastnika nerezidenta. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova kratkoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 30 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
Poročevalec mora poslati Banki Slovenije celoten obr. SN-22 (vse strani), tudi če družba tekoče ne posluje z nerezidentom, ki je njen lastnik.

Poročevalec prikaže podatke o planiranem izplačilu deleža oziroma udeležbe nerezidenta v kapitalu družbe, ki bo izplačana povezanim osebam, ki so nerezidenti, v primeru, kadar se naložba v poročevalskem letu zaključi, vendar izplačilo deleža ni bilo realizirano v tekočem letu, ampak bo (deloma) potekalo v obrokih v več prihodnjih letih. Poročevalec prikaže podatke o planiranem odplačilu deleža oziroma vloge posameznemu lastniku nerezidentu (osnova 157) ločeno od planiranih odplačil zadržanega dobička (osnova 160).
Podatki morajo zajemati tržne vrednosti predvidenih plačil, ki se bodo pojavila v podatkih plačilnih dokumentov v naslednjih letih, poročevalec pa v naslednjih letih ne bo več obveznik poročanja za poročilo SN (torej samo v primeru, če se naložba zaključi v tekočem letu).
V E) del obrazca poročevalec vključi samo planirana plačila, ne pa plačil, ki so bila realizirana v poročevalskem letu. Slednja prikaže v C) delu obrazca po knjigovodski in v F) delu obrazca po tržni vrednosti.

Poročevalec prikaže podatke o tržni vrednosti izvršenih transakcij po plačilnih dokumentih v tekočem letu, čeprav jih je navedel že v C) delu obrazca. Pri tem mora v C) delu obrazca navesti knjigovodsko vrednost, v F) delu pa tržno vrednost istih transakcij, in sicer:
a) vplačilo kapitala – osnova 557, 520,
b) odplačilo/vračilo naložbe – osnova 157,
c) nakazilo lastnikov nerezidentov za pokrivanje izgube – osnova 622,
d) davek na transfer dobička, plačan v Republiki Sloveniji, njegova vrednost pa zmanjšuje naložbo – osnova 803,
e) podatke o nakupu/prodaji deležev in delnic preko tretjih rezidentov nerezidentom/od nerezidentov – osnova 666.
Poročevalec navede podatek o tržni vrednosti, datumu transakcije in podatke o imenu firme in matični številki druge domače družbe, preko katere je posel potekal.

Poročevalec vpiše podatke o statusnih spremembah v tekočem letu tako, da navede datum pri posamezni navedeni statusni spremembi v tem delu poročila ali tako, da opiše statusno spremembo v predvidenem praznem polju in navede datum statusne spremembe. Ti podatki se izpolnijo samo v primeru, če se je spremenila tudi vrednost vpisanega osnovnega kapitala in delež kapitala v odstotkih, ki pripada nerezidentu – vrstica 2 oziroma 12 v A delu poročila.
Če nerezident proda delež v kapitalu ali delnice rezidentu, mora poročevalec napisati firmo in matično številko domače družbe, ki ji je nerezident prodal delež/delnice. Če nerezident proda delež nerezidentu, pa napiše firmo oziroma ime in naslov nerezidenta, ki mu je dotedanji lastnik nerezident prodal delež/delnice.
Če poročevalec kupi ali proda lastne delnice, vpiše podatek o statusni spremembi v rubriki drugo.

Obveznik poročanja navede podatke, v katerih družbah v drugem kolenu v Sloveniji ima 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe, pri pogoju, da je delež nerezidenta pri poročevalcu (domači družbi v prvem kolenu) 10 ali večodstotkov. Poročevalec poroča podatke o nazivu vseh firm v drugem kolenu, v katerih ima delež ter navede tudi matično številko teh družb in svoj delež v kapitalu teh posameznih družb.
40. O POGODBENI NALOŽBI (JOINT VENTURE) na obr. SN 33 poročajo vsi rezidenti, ki imajo z nerezidentom sklenjeno pogodbeno vlaganje, in sicer:
a) pravne osebe in zasebniki, ki imajo z nerezidentom sklenjeno pogodbeno naložbo izven ozemlja RS – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN-33/1 – Pogodbena naložba v tujini,
b) pravne osebe in zasebniki, ki imajo z nerezidentom sklenjeno pogodbeno naložbo na ozemlju RS – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN-33/2 – Pogodbena naložba v Sloveniji.
Poročevalec pošlje poročilo o stanju pogodbene naložbe za vsako sklenjeno pogodbo z nerezidentom posebej.
41. Rezident postane obveznik poročanja z dnem uvoza/izvoza opreme ali nakazila denarnih sredstev oziroma z dnem sklenitve pogodbe o skupnem vlaganju.
42. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU POGODBENE NALOŽBE na obrazcu SN 33
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše firmo pravne osebe ali firmo samostojnega podjetnika s krajem sedeža in naslovom.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko svoje družbe v skladu z drugim delom zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d., s.p. itd.).
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – poročevalca iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS), oziroma iz registra zasebnikov, obrtnikov, samostojnih podjetnikov (ERO).
V polje “stanje na dan 31. 12...“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polje “tuji partner“ vpiše poročevalec popolno firmo družbe nerezidenta oziroma popoln naziv fizične osebe nerezidenta s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države nerezidenta, s katerim ima sklenjeno pogodbeno naložbo, in sicer po šifrantu držav na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št.50/99).
V polje “valuta poročanja“ poročevalec vpiše valuto, v kateri ima z nerezidentom sklenjeno pogodbeno naložbo, in sicer po šifrantu valut na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko vpisa v evidenci pri Banki Slovenije.

Vrstica 1: dolgoročne terjatve/obveznosti iz financiranja: poročevalec vpiše vrednost dolgoročno vložene vloge (stanje na kontu 076), če je poročevalec vložil sredstva z nerezidentom izven ozemlja RS – vrsta naložbe SN-33/1 oziroma dolgoročno dobljene vloge po sklenjeni pogodbi (stanje na kontu 976), če je nerezident vložil vlogo na ozemlju RS – vrsta naložbe SN-33/2, in sicer po stanju per 31. 12. poročevalskega leta.
Če ima poročevalec z istim nerezidentom kapitalsko naložbo in pogodbo o skupnem vlaganju, mora podatke, ki jih poroča na obrazcu SN-33, izločiti iz obrazcev SN-22 in SN-11.
Vrstica 2: terjatev/obveznost za neizplačani dobiček preteklih let: kadar je dohodek od skupne naložbe delitev dobička, poročevalec vpiše kumulativno vrednost čistega dobička preteklih let iz naslova skupne naložbe (brez dobička tekočega leta), ki ni bil izplačan do 31. 12. poročevalskega leta:
a) če mu pripada od skupne naložbe z nerezidentom izven RS – pri vrsti naložbe SN 33/1,
b) če pripada vlagatelju nerezidentu od skupne naložbe v RS, – pri vrsti naložbe SN 33/2.
rstica 3: terjatev/obveznost za neizplačan dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička od pogodbene naložbe, ugotovljenega v poslovnem letu, ki še ni bil izplačan do 31. 12. poročevalskega leta:
a) če mu pripada od skupne naložbe z nerezidentom izven RS – pri vrsti naložbe SN-33/1,
b) če pripada vlagatelju nerezidentu od skupne naložbe v RS – pri vrsti naložbe SN-33/2.
Vrstica 4: izplačan dobiček: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička od pogodbene naložbe, ki je bil izplačan v poročevalskem letu:
a) če mu je bil izplačan od skupne naložbe z nerezidentom izven RS – pri vrsti naložbe SN 33/1,
b) če je bil izplačan vlagatelju nerezidentu od skupne naložbe v RS – pri vrsti naložbe SN 33/2.
Vrstica 5: terjatev/obveznost za neizplačane obresti preteklih let: kadar so dohodek od skupne naložbe obresti, poročevalec vpiše kumulativno vrednost obračunanih obresti preteklih let iz naslova skupne naložbe (brez obresti tekočega leta), ki niso bile izplačane do 31. 12. poročevalskega leta:
a) če mu pripadajo od skupne naložbe z nerezidentom izven RS – pri vrsti naložbe SN 33/1,
b) če pripadajo vlagatelju nerezidentu od skupne naložbe v RS – pri vrsti naložbe SN 33/2.
Vrstica 6: terjatev/obveznost za neizplačane obresti poslovnega leta: poročevalec vpiše vrednost obračunanih obresti od pogodbene naložbe poslovnega leta, ki še niso bile izplačane do 31. 12. poročevalskega leta:
a) če mu pripadajo od skupne naložbe z nerezidentom izven RS – pri vrsti naložbe SN 33/1,
b) če pripadajo vlagatelju nerezidentu od skupne naložbe v RS – pri vrsti naložbe SN 33/2.
Vrstica 7: izplačane obresti: poročevalec vpiše vrednost obresti od pogodbene naložbe, ki so bile izplačane v poročevalskem letu:
a) če so mu bile izplačane od skupne naložbe z nerezidentom izven RS – pri vrsti naložbe SN 33/1,
b) če so bile izplačane vlagatelju nerezidentu od skupne naložbe v RS – pri vrsti naložbe SN 33/2.
Vrstica 8: skupaj terjatve/obveznosti: poročevalec vpiše skupno vrednost terjatev/obveznosti do partnerja v pogodbenem razmerju. Vrednost je vsota vrstic 1, 2, 3, 5 in 6.
Vrstica 9: zadnje leto odplačila: poročevalec vpiše leto (datum po pogodbi), v katerem bo pogodbena naložba v celoti odplačana.

V to tabelo mora poročevalec napisati podatke, ki so vplivali na spremembo stanja pogodbene naložbe v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
Če se naknadno spremeni obveznost za neodplačani del opreme po pogodbeni naložbi v vlogo v osnovni kapital družbe, poroča poročevalec v letu, v katerem je sprememba nastala, tako, da v obrazcu SN 22 (ustrezni vrsti družbe) prikaže povečanje vrednosti deleža v kapitalu družbe, na obrazcu SN-33 pa zmanjšanje vrednosti pogodbene naložbe s pripisom: “Sprememba v osnovni kapital družbe“.
43. O NALOŽBAH V DRUGEM KOLENU V TUJINI na obr. SN 44 poročajo vsi rezidenti, ki so v poročevalskem letu lastniki deleža v kapitalu ali delnic družb v tujini z deležem 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe, ne glede ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo in to za naložbe v drugem kolenu v tujini, ki jih imajo njihove povezane družbe v prvem kolenu v tujini, ob pogoju udeležbe povezane družbe v prvem kolenu v družbi v drugem kolenu 10 ali večodstotkov.
a) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe rezidenti za družbe v prvem kolenu v tujini, ki so od dotedanjih lastnikov kupile delež kapitala ali delnice v že obstoječi družbi v drugem kolenu v tujini, ali so vplačale sredstva za dokapitalizacijo in tako pridobile delež ali delnice v že obstoječi družbi v drugem kolenu v tujini, pri čemer družba v prvem kolenu ni bila ustanoviteljica družbe v drugem kolenu v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 44/1 – Naložba v obstoječo družbo;
b) pravne osebe, zasebniki in fizične osebe rezidenti za družbe v prvem kolenu v tujini, ki so vplačale delež ali delnice za ustanovitev nove družbe v drugem kolenu v tujini, s čimer je bila družba v prvem kolenu ustanoviteljica ali soustanoviteljica družbe v drugem kolenu v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 44/2 – Naložba v novo družbo.
V primeru, ko rezident pridobi naložbo v obstoječi družbi v prvem kolenu v tujini, slednja pa že ima naložbo v drugem kolenu v tujini, o kateri je dolžna poročati na poročilu SN 44 v skladu s prvim odstavkom te točke navodila, se naložba šteje za naložbo v obstoječo družbo (SN 44/1) ne glede na to, ali je družba v prvem kolenu ustanoviteljica družbe v drugem kolenu ali ne.
44. Rezident postane obveznik poročanja z dnem nakazila kapitalskega vložka družbi v prvem kolenu v tujino, oziroma z dnem izvoza stvarnega vložka oziroma z dnem sklenitve pogodbe o pridobitvi kapitalske naložbe v prvem kolenu (kadar vplačilo vložka ni potekalo prek poslovnih bank oziroma ni prehoda blaga čez državno mejo RS) – za tiste naložbe v drugem kolenu v tujini, ki jih ima družba v prvem kolenu v tujini v trenutku vstopa rezidenta v družbo v prvem kolenu v tujini.
Rezident postane obveznik poročanja z dnem vplačila kapitalskega vložka v družbo v drugem kolenu v tujini, oziroma z dnem sklenitve pogodbe o pridobitvi kapitalske naložbe družbe v prvem kolenu v družbi v drugem kolenu v tujini, če je slednja sklenjena pred vplačilom – za tiste naložbe v drugem kolenu v tujini, ki jih družba v prvem kolenu v tujini pridobi, po trenutku vstopa rezidenta v družbo v prvem kolenu v tujini.
45. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU IN PROMETU S POVEZANIMI DRUŽBAMI na obrazcu SN 44.
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše popolno firmo domače družbe pri pravnih osebah ali zasebnikih, oziroma priimek in ime pri fizičnih osebah, s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko svoje družbe poročevalca v skladu z II. delom zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d. itd.).
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – poročevalca iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS), oziroma iz registra zasebnikov, obrtnikov, samostojnih podjetnikov (ERO). Fizične osebe v to polje vpišejo davčno številko.
V polje “stanje na dan 31. 12....“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polju “vrsta naložbe“ obkroži poročevalec vrsto naložbe, za katero poroča skladno s 43. točko tega navodila.
V polje “tuji partner v prvem kolenu“ poročevalec vpiše popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini za povezano (hčerinsko) družbo v prvem kolenu v tujini, za katero poroča na poročilu SN 11.
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države, kjer ima sedež družba v prvem kolenu, in sicer po šifrantu držav na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec registrsko številko Ministrstva za finance za naložbo poročevalca v družbo v prvem kolenu v tujini, pod katero poroča za to naložbo na obrazcu SN 11.
V polje “tuji partner v drugem kolenu“ poročevalec vpiše popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini za povezano družbo v drugem kolenu, v kateri ima hčerinska družba v prvem kolenu 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe.
V polje “dejavnost tujega partnerja v drugem kolenu“ poročevalec vpiše dejavnost tujega partnerja po standardni klasifikaciji dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti Uradni list RS, št. 37/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98).
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države, kjer ima sedež družba v drugem kolenu, in sicer po šifrantu držav na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “valuta poročanja“ vpiše poročevalec tisto valuto, v kateri se v tujini za naložbo v drugem kolenu vodijo poslovne knjige, razen v primeru naložbe v države BIH, Makedonijo in Zvezno republiko Jugoslavijo, za katere poroča v tolarjih. Če je naložba v državi z visoko inflacijo, se poročilo lahko izdela v konvertibilni valuti. Poročevalec vpiše valuto z numerično in črkovno šifro, in sicer po šifrantu valut na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko evidence Banke Slovenije, razen kadar prvič poroča, ko pusti polje prazno.

V “stanje naložbe“ v vrsticah od 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti skupnega kapitala in njegovih sestavinah iz bilance stanja povezane družbe v prvem kolenu v tujini za poročevalsko leto, ki je usklajena s podatki iz potrjene bilance stanja in izkaza uspeha tuje družbe v drugem kolenu. V stanje naložbe v vrsticah 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti posameznih sestavin kapitala tuje družbe v drugem kolenu, ki odpade na poročevalčevo hčerinsko družbo v prvem kolenu v tujini, glede na njen delež v kapitalu v družbi v drugem kolenu.
Obvezniki morajo poročati o vrednosti naložbe v drugem kolenu v tujini na enak način, ne glede na to, ali obračunava povezana družba v prvem kolenu naložbo po kapitalski (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method).
Kadar ima povezana družba v prvem kolenu v tuji družbi v drugem kolenu manjšinjski delež in v svojih knjigah vodi naložbo po naložbeni metodi, je potrebno poročati tako, kot če bi imela naložbo vodeno po kapitalski metodi.
Kadar povezana družba v prvem kolenu v tujini do 28. 2. ni prejela bilance povezane družbe v drugem kolenu za poročevalsko leto, zato je ni vključila v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto, bo prišlo do zamika pri vključevanju naložbe posredno prek bilance povezane družbe v prvem kolenu tudi pri poročevalcu. V tem primeru poročevalec poroča višino posameznih sestavin kapitala po tisti bilanci tuje družbe v drugem kolenu, ki jo je povezana družba v prvem kolenu kot zadnjo vključila v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto oziroma po tisti bilanci stanja tuje družbe v drugem kolenu, ki jo je posredno prek bilance stanja povezane družbe v prvem kolenu kot zadnjo vključil v svoje računovodske izkaze poročevalec.
Če povezana družba v prvem kolenu v poročevalskem letu ni prejela bilance tuje družbe v drugem kolenu in je v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto vključila podatke iz bilance tuje družbe v drugem kolenu za preteklo leto, ki jih je imela v bilanci že v preteklem poročevalskem letu in je torej o tem poročevalec že poročal, za poročevalsko leto poroča, da ni sprememb v vrednosti deleža v kapitalu v družbi v drugem kolenu v tujini.
Vrstica 1: vrednost deleža v kapitalu: poročevalec vpiše celotno vrednost naložbe, ki jo ima družba v prvem kolenu v tujini v kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini, tj. vpiše vrednost deleža. Delež v kapitalu tuje družbe v drugem kolenu sestoji iz vpisane kapitalske vloge oziroma delnic, ki jih je vpisala povezana družba v prvem kolenu, morebitnega deleža na vplačanem presežku kapitala, deleža v rezervah ter deleža v dobičku oziroma izgubi. V vrstico 1 torej vpiše vsoto zneskov iz vrstic 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.
Vrstica 2: vpisani kapital (osnovni kapital): poročevalec vpiše vrednost kapitalske vloge (pri 100% lastništvu) oziroma vrednost kapitalskega deleža (pri manj kot 100% lastništvu družbe v prvem kolenu v družbi v drugem kolenu v tujini), kot je vpisana v trgovinski register družb v tuji državi, kjer ima sedež družba v drugem kolenu. Podatek poročevalec dobi v registracijskem listu tuje družbe v drugem kolenu. Če je tuja družba v drugem kolenu delniška družba, poročevalec vpiše vsoto nominalne vrednosti delnic, ki jih je vplačala družba v prvem kolenu. Vrstica 2 je vsota vrstic 3 in 4.
Vrstica 3: vplačani kapital: poročevalec vpiše vrednost dejansko vplačanega kapitala v denarju ali stvarnem vložku, vključujoč morebitno povečanje osnovnega kapitala iz sredstev tuje družbe, kolikor ga je plačala družba v prvem kolenu v družbo v drugem kolenu v tujini. Vplačani kapital je lahko enak ali manjši od vrednosti vpisanega kapitala.
Vrstica 4: obveznost za nevplačani vpisani kapital: v to vrstico vpiše poročevalec vrednost pripadajočega deleža na nevplačanem vpisanem kapitalu, ki je potencialna obveznost družbe v prvem kolenu do družbe v drugem kolenu, kadar prva še ni vplačala celotnega vpisanega kapitala.
Poročevalec izpolni to vrstico tudi, če povezana družba v tujini v prvem kolenu obveznosti za nevplačani vpisani kapital do družbe v drugem kolenu nima evidentirane med obveznostmi.
Vrstica 5: vplačani presežek kapitala: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu v tujini pripadajoči delež vplačanega presežka kapitala, ki ga delničarji oziroma družbeniki družbe v drugem kolenu vplačajo pri vplačilu delnic oziroma deležev v višji vrednosti od vplačila nominalne vrednosti delnic oziroma deležev.
Vrstica 6: rezerve: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti, ki je bila iz vrednosti zadržanega čistega dobička tekočega in preteklih let ali drugih virov, ki so dopustni na osnovi lokalnih predpisov, po sklepu skupščine povezane družbe prenese na rezerve.
Vrstica 7: preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti čistega dobička iz prejšnjih poslovnih let, ki je ostal v družbi v drugem kolenu nerazporejen in ni bil drugače porabljen (tj. nerazporejeni dobiček razen nerazporejenega dobička tekočega leta).
Vrstica 8: prenesena izguba iz prejšnjih let: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež izgube v družbi v drugem kolenu iz prejšnjih let (tj. izguba razen izgube tekočega leta), ki je ostala še nepokrita (z negativnim predznakom).
Vrstica 9: revalorizacijski popravek kapitala: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež skupne vrednosti revalorizacije kapitala v družbi v drugem kolenu. Poročevalec postavko prikaže v primeru, da povezana družba v drugem kolenu skladno s predpisi matične države kapital revalorizira.
Vrstica 10: nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti čistega dobička družbe v drugem kolenu, ki je po razdelitvi dobička tekočega leta ostal nerazporejen.
Vrstica 11: izguba poslovnega leta: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti izgube poslovnega leta družbe v drugem kolenu, ki je ostala nepokrita, in sicer z negativnim predznakom.
Vrstica 12: delež kapitala v odstotkih: poročevalec vpiše delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti (%), ki ga ima družba v prvem kolenu v celotnem kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini. Delež poročevalec ugotovi iz registracijskega lista tuje povezane družbe v drugem kolenu tako, da deli nominalno vrednost vložka družbe v prvem kolenu s celotnim vpisanim kapitalom povezane družbe v drugem kolenu. Pri delniških družbah deli nominalno vrednost delnic, ki jih je vpisala družba v prvem kolenu, s celotnim vpisanim kapitalom družbe v drugem kolenu.
Vrstice od 5 do 11 poročevalec izračuna iz bilance stanja povezane družbe v drugem kolenu na podlagi deleža družbe v prvem kolenu v osnovnem kapitalu tuje povezane družbe v drugem kolenu (vrstica 12).
Za nove gospodarske družbe v drugem kolenu, ki še ne poslujejo in za gospodarske družbe v drugem kolenu v ustanavljanju, izpolni poročevalec vrstice 1, 2, 3, 4, 5 in 12 (če z ostalimi podatki ne razpolaga).

Čisti dobiček predstavlja velikost dobička poslovnega leta družbe v drugem kolenu, zmanjšanega za davek na dobiček v državi, v kateri je povezana družba v drugem kolenu, ne glede na to, ali je bil davek dejansko že plačan.
Vrstica 13: celoten dobiček/izguba družbe: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička ali izgube družbe v drugem kolenu v tujini, ugotovljeno v zadnjem izkazu uspeha te družbe. Vrednost izgube vpiše z negativnim predznakom. Podatek se vpiše za celotno tujo družbo v drugem kolenu, ne glede na delež družbe v prvem kolenu v kapitalu povezane družbe v drugem kolenu.
Vrstica 14: vrednost deleža v dobičku/izgubi: poročevalec vpiše tisto vrednost dobička/izgube družbe v drugem kolenu, ki v poročevalskem letu pripada družbi v prvem kolenu, v skladu z njenim deležem v kapitalu ali posebnim dogovorom med družbeniki. Poseben dogovor med družbeniki mora poročevalec pojasniti v tekstovnih opombah. Poročevalec vrednost deleža v dobičku/izgubi vpiše ne glede na to, ali gre za odvisno, pridruženo ali drugo vrsto povezane družbe.
Poročevalec mora razdelitev družbi v prvem kolenu pripadajočega deleža vrednosti na dobičku/izgubi družbe v drugem kolenu za poslovno leto pojasniti v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“, in sicer z ustreznimi šiframi osnov in opisi iz šifranta vrst plačil:
a) če za ugotovljeni dobiček tekočega leta še ni sklepa skupščine o njegovi razporeditvi, ga je treba prikazati v vrstici 10 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 620;
b) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za izplačilo in izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati v vrstici 15;
c) če je dobiček preteklega leta izplačan v poročevalskem letu, ga je potrebno prikazati kot zmanjšanje zadržanega dobička v vrstici 7 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“, kot zmanjšanje kapitala s šifro osnove 578;
d) če je ugotovljeni dobiček tekočega ali preteklih let po sklepu skupščine razporejen za izplačilo do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, a še ne izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati kot zmanjšanje dobička preteklih let v vrstici 7 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ prikazati s šifro osnove 639 kot zmanjšanje kapitala. Če je za izplačilo razporejen dobiček tekočega leta, se ga prikaže samo v vrstici 14 in pojasni v opombah;
e) če družba v poročevalskem letu po sklepu skupščine razporedi dobiček poslovnega leta na obveznosti iz udeležbe nelastnikov na dobičku, navede znesek obveznosti do nelastnikov v opombi;
f) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za pokrivanje izgube iz preteklih let do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, se za njegovo vrednost zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni s šifro osnove 622 v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala;
g) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen na druge postavke kapitala (npr. osnovni kapital ali rezerve) do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, se ga prikaže kot povečanje v ustrezni vrstici od 1 do 6 in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 621 ali 637;
h) če je v poslovnem letu ugotovljena izguba, se jo izkaže kot nepokrito izgubo v vrstici 11 in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ s šifro osnove 620 z negativnim predznakom;
i) če je prišlo do pokrivanja izgube tekočega leta, se v vrstico 11 prenese samo nepokriti del izgube in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ s šifro osnove 620 z negativnim predznakom.
Obvezniki poročanja morajo poročati o dobičku/izgubi na osnovi celotnega dobička/izgube tuje povezane družbe v drugem kolenu in deleža povezane družbe v prvem kolenu v kapitalu družbe v drugem kolenu oziroma dogovora o delitvi dobička. Poročevalci poročajo na osnovi tega pravila ne glede na to, ali družba v prvem kolenu obračunava finančno naložbo po kapitalski metodi (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method) in ne glede na to, ali družba v prvem kolenu dobiček/izgubo tuje povezane družbe v drugem kolenu pri naložbeni metodi vključijo v vrednost naložbe v računovodskih izkazih, ali ne.
Vrstica 15: izplačani dobiček kot akontacija v letu: poročevalec vpiše tisti del vrednosti dobička tekočega leta, ki je bil knjižen in je bil izplačan družbi v prvem kolenu v tujini kot akontacija udeležbe na dobičku družbe v drugem kolenu v letu, za katero se poroča. V to vrstico ne vpiše izplačil zadržanega dobička preteklih let, ker jih je dolžan izkazati kot zmanjšanje kapitala na zgoraj opisani način.

V to tabelo mora poročevalec vpisati podatke, ki so vplivali na spremembo vrednosti kapitala v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99), čeprav teh transakcij ni na plačilnih dokumentih.
Poročevalec lahko tudi samo z besedami natančno opiše spremembo oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (npr. stvarni vložek, vplačilo deleža za dokapitalizacijo v denarju, povečanje rezerv iz dobička tekočega leta, nakup oziroma prodaja deleža v kapitalu ipd.).
V primeru, da je bila družba v drugem kolenu ustanovljena, ali ko je povezana družba v prvem kolenu pridobila kapitalsko naložbo v letu, za katero poroča, mora poročevalec v tej tabeli specificirati vrednost deleža povezane družbe v prvem kolenu na kapitalu družbe v drugem kolenu iz vrstice 1 (kolikšen del kapitala je vplačal v denarju, kolikšen del je vplačal s stvarnim vložkom, kolikšen del vpisanega kapitala je ostal nevplačan, kolikšne so pripadajoče rezerve, kolikšen je tekoči delež povezane družbe v prvem kolenu na rezultatu poslovanja družbe v drugem kolenu itd.).
Seštevek vrednosti v tabeli “oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ mora biti enak razliki med kapitalom za preteklo leto in kapitalom za tekoče leto v vrstici 1.
V primeru, da povezana družba v prvem kolenu proda delež v kapitalu družbe v drugem kolenu mora poročevalec v tekstovni opombi navesti, komu je bil delež prodan. Če poročevalec proda delež drugemu rezidentu, navede njegovo firmo, sedež in matično številko, če pa proda delež nerezidentu, vpiše firmo in sedež kupca.

Poročevalca do tuje družbe v drugem kolenu v kateri ima povezana družba v tujini v prvem kolenu 10 ali večodstotkov deleža v kapitalu. Poročevalec mora na drugi strani obrazca SN 44 vpisati enake identifikacijske podatke kot na prvi strani s tem, da sta valuti poročanja lahko različni.
O stanju terjatev in obveznosti do tuje družbe v drugem kolenu na dan 31. 12. poročevalskega leta morajo poročati družbe in zasebniki, ki so v poročevalskem letu tekoče poslovali s povezano družbo v drugem kolenu v tujini, čeprav so o tem že poročali četrtletno na obr. SKV ali tekoče o kreditnih poslih s tujino.
Poročevalec poroča podatke o stanju in bruto prometu terjatev in obveznosti svoje družbe do tuje družbe v drugem kolenu (in ne poslovanja med seboj in družbo, v katero vlaga kapital – družbo v prvem kolenu).
Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus (-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
Vir podatkov za poročilo o terjatvah in obveznostih je bilanca stanja poročevalca. Poročevalec navede vse terjatve in obveznosti, ki jih ima do povezane družbe v drugem kolenu v tujini, za katero poroča na danem poročilu.
V poročilu mora izkazovati bruto vrednost terjatev brez upoštevanja popravka vrednosti.
Vse podatke o stanju terjatev in obveznosti v poročilu je treba preračunati v valuto poročila (valuta na prvi strani obrazca), ali v tolarje, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. 12. poročevalskega leta, oziroma po tečaju na dan transakcije upoštevaje tečajne razlike, ne glede na to, v kateri valuti je potekalo poslovanje s povezano družbo.
Poročevalec v rubriki valuta poročanja navede tisto valuto, v kateri poroča terjatve in obveznosti.
Poročevalec razdeli terjatve in obveznosti na dolgoročne in kratkoročne, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, pri tem pa ne upošteva prenosa tekoče zapadlosti dolgoročnih kreditov med kratkoročne obveznosti, čeprav je to načelo SRS uporabil za potrebe izdelave zaključnega računa.
Če ima poročevalec do povezane družbe v drugem kolenu tudi terjatve/obveznosti na osnovi pogodbenega vlaganja, teh podatkov ne vpiše v obrazec SN 44, ampak izpolni poročilo o stanju pogodbene naložbe na obrazcu SN 33.
Vrstica 16: terjatve skupaj (od vrstice 17 do 25): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh terjatev do povezane družbe v drugem kolenu po stanju na dan 31. 12. poročevalskega leta. V naslednjih vrsticah pa še ločeno prikaže terjatve glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 17: dolgoročne terjatve – iz financiranja: do povezane družbe v drugem kolenu (z dogovorjenim rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše dolgoročne terjatve do povezane družbe v drugem kolenu, nastale iz dolgoročno danih posojil, dolgoročno danih posojil z odkupom obveznic in odkupom drugih dolgoročnih vrednostih papirjev (razen delnic), dolgoročno danih depozitov (stanje na kontih skupine 07, brez upoštevanja popravkov vrednosti in brez upoštevanja dolgoročno vloženih sredstev na kontu 076).
Dolgoročno vložena sredstva po pogodbah o skupnih vlaganjih izven ozemlja RS na kontu 076 poročevalec poroča za vsako naložbo posebej na poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 44.
Vrstica 18: dolgoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše dolgoročne terjatve do tuje povezane družbe v drugem kolenu nastale na podlagi komercialnih kreditov, danih varščin, finančnega najema (stanje na kontih skupine 08).
Vrstica 19: dolgoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih terjatvah do tuje povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 20: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrstice 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 21: kratkoročne terjatve – iz financiranja: v to vrstico poročevalec vpiše kratkoročne terjatve do tuje povezane družbe v drugem kolenu z rokom plačila do enega leta (stanje na kontih skupine 15, 16 in 17).
Vrstica 22: kratkoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih terjatev do tuje povezane družbe v drugem kolenu, kadar ta nastopa kot kupec ter danih predujmov in varščin (stanje na kontih skupine 12 in 13).
Vrstica 23: kratkoročne terjatve – iz poslovanja za ugotovljeni dobiček povezane družbe v drugem kolenu: poročevalec vpiše vrednost terjatve za delež v dobičku, ki je bil po sklepu skupščine povezane družbe v drugem kolenu razporejen direktno poročevalcu za izplačilo, pa še ni bil izplačan (konti 151 in 152).
To rubriko izpolni poročevalec izjemoma samo v primeru, ko je direktno sodeloval pri delitvi dobička povezane družbe v drugem kolenu. V to rubriko pa ne vpisuje terjatev povezane družbe v prvem kolenu do povezane družbe v drugem kolenu za udeležbo na dobičku družbe v drugem kolenu.
Vrstica 24: kratkoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o kratkoročnih terjatvah do povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 25: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 24, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 25. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 26: obveznosti skupaj (od vrstice 27 do 34): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu, po stanju na dan 31. 12. poročevalskega leta, poleg tega pa jih prikaže še ločeno, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 27: dolgoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše vrednost dolgoročno dobljenih posojil od povezane družbe v drugem kolenu v tujini z izdajo obveznic, posojil na podlagi posojilnih pogodb in drugih dobljenih posojil (stanje na kontih skupine 97).
Stanje obveznosti po pogodbah o skupnem vlaganju (dolgoročno dobljene vloge konto 976) mora poročevalec prikazati na posebnem poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 44.
Vrstica 28: dolgoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednosti dolgoročnih komercialnih kreditov in prejetih dolgoročnih varščin od povezane družbe v drugem kolenu (stanje na kontih skupine 98).
Vrstica 29: dolgoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih obveznostih do povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 30: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 27 do 29, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 30. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 31: kratkoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila do enega leta): poročevalec vpiše vrednost dobljenih kratkoročnih posojil od povezane družbe v drugem kolenu (stanje na kontu skupine 27).
Vrstica 32: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu, kadar ta nastopa kot dobavitelj, pri čemer šteje tudi prejete komercialne kredite in prejete predujme in varščine (stanje na kontih skupine 22 in 23).
Vrstica 33: kratkoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o stanju kratkoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 34: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova kratkoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 31 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Poročevalec mora poslati Banki Slovenije celoten obr. SN 44 (vse strani), tudi če s povezano družbo v drugem kolenu tekoče ne posluje. V slednjem primeru v rublike terjatev in obveznosti vpiše ničle.
46. O NALOŽBAH NEREZIDENTOV V DRUGEM KOLENU na obr. SN 55 poročajo vse družbe, v katerih imajo v poročevalskem letu 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe posamezne domače družbe v mešani lasti ali v lasti nerezidenta (domača matična družba v prvem kolenu), pri čemer ima v slednji posamezen nerezident (pravna in/ali fizična oseba) 10 ali večodstotkov deleža v kapitalu ali delnic. Rezidenti poročajo za:
a) obstoječe pravne osebe v posredni lasti nerezidenta v drugem kolenu v Republiki Sloveniji, v katerih je domača matična družba v lasti nerezidenta v prvem kolenu kupila kapitalski delež ali delnice od dotedanjega lastnika ali je domača družba v prvem kolenu dokapitalizirala družbo v drugem kolenu, pri čemer družba v prvem kolenu ni bila ustanovitelj družbe v drugem kolenu – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 55/1 – Naložba v obstoječo družbo;
b) pravne osebe v posredni lasti nerezidenta v drugem kolenu v Republiki Sloveniji, v katerih je domača matična družba v lasti nerezidenta vplačala delež ali delnice za (so)ustanovitev ali povečanje lastniškega kapitala, pri čemer je bila družba v prvem kolenu (so)ustanoviteljica družbe v drugem kolenu – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 55/2 – Naložba v novo družbo.
V primeru, ko nerezident pridobi naložbo v obstoječi družbi v prvem kolenu v Sloveniji, slednja pa že ima naložbo v drugem kolenu v Sloveniji, o kateri je dolžna poročati na poročilu SN55 v skladu s prvim odstavkom te točke navodila, se naložba šteje za naložbo v obstoječo družbo (SN55/1) ne glede na to, ali je družba v prvem kolenu ustanoviteljica družbe v drugem kolenu ali ne.
47. Rezident postane obveznik poročanja na poročilu SN 55 z dnem vplačila denarnega oziroma stvarnega vložka družbe v prvem kolenu v družbo v drugem kolenu oziroma z dnem registracije vložka pri pristojnem registrskem sodišču (če se opravi registracija pred vplačilom vložkov), za tiste naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, ki jih družba v lasti nerezidenta v prvem kolenu pridobi po trenutku vstopa nerezidenta v družbo v prvem kolenu.
Rezident postane obveznik poročanja na poročilu SN55 z dnem uvoza stvarnega vložka oziroma vplačila deleža nerezidenta oziroma z dnem registracije vložka nerezidenta (če se opravi registracija pred vplačilom vložkov) v družbi v lasti nerezidenta v prvem kolenu v Sloveniji, in sicer za tiste naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, ki jih družba v lasti nerezidenta v prvem kolenu ima ob pridobitvi deleža nerezidenta v družbi v prvem kolenu.
Kadar so lastniki domače družbe v prvem kolenu nerezidenti fizične osebe, družba v posredni lasti nerezidenta v drugem kolenu v Sloveniji ugotovi obveznost poročanja po temle načelu: če posamezna fizična oseba nerezident, ki je lastnik deleža ali delnic v družbi v prvem kolenu v Sloveniji, dosega lastniški delež 10 ali večodstotkov v družbi v prvem kolenu, mora poročevalec sestaviti poročilo.
48. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU IN PROMETU S POVEZANIMI DRUŽBAMI na obrazcu SN 55
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše popolno firmo družbe v posredni lasti nerezidenta v drugem kolenu s krajem sedeža in naslovom.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko svoje družbe poročevalca v skladu z II. delom zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d. itd.).
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – poročevalca iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS).
V polje “stanje na dan 31. 12.....“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polju “vrsta gospodarske družbe“ obkroži poročevalec vrsto družbe, za katero poroča skladno s 46. točko tega navodila.
V polje “tuji partner“ vpiše poročevalec popolno firmo družbe nerezidenta oziroma popoln naziv fizične osebe nerezidenta, ki nastopa kot lastnik domače matične družbe v prvem kolenu, in sicer vključno s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
V polje “dejavnost tujega partnerja“ poročevalec vpiše dejavnost tujega partnerja po standardni klasifikaciji dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti Uradni list RS, št. 37/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98).
Če ima domača povezana družba v prvem kolenu več lastnikov nerezidentov s kapitalskim deležem 10 ali večodstotkov v povezani družbi v prvem kolenu, poročevalec v polju tuji partner navede vse lastnike nerezidente z zgoraj zahtevanimi podatki.
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države nerezidenta, ki je lastnik oziroma solastnik kapitala družbe v lasti nerezidenta v prvem kolenu v Sloveniji, in sicer po šifrantu držav na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko evidence Banke Slovenije za naložbo nerezidenta v družbo v prvem kolenu (matično družbo v prvem kolenu), če mu jo ta posreduje pred rokom za sestavo poročil.
V polje “domača družba v prvem kolenu“ poročevalec vpiše popolno firmo domače povezane družbe v prvem kolenu skupaj s krajem sedeža in naslovom. Domača družba v prvem kolenu je lastnik poročevalca z 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe in ima lastnika nerezidenta, ki ima 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe v matični družbi v prvem kolenu.
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – povezane družbe v prvem kolenu iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS).
V polje “valuta poročanja“ vpiše poročevalec šifro in oznako za tolar (705 – SIT).
Poročevalec poroča v tolarjih brez stotinov na osnovi svojih računovodskih izkazov za poročevalsko leto.
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko evidence Banke Slovenije, razen v prvem letu poročanja, ko pusti polje prazno.

V stanje naložbe v vrsticah 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti kapitala in njegovih sestavin družbe v drugem kolenu (poročevalca), ki odpade na domačo družbo v prvem kolenu, in sicer glede na njen delež v kapitalu v družbi v drugem kolenu.
Vrstica 1: vrednost deleža v kapitalu družbe: poročevalec vpiše celotno vrednost deleža domače povezane družbe v prvem kolenu v kapitalu poročevalca na dan 31. 12. poročevalskega leta.
Vrednost deleža povezane družbe v prvem kolenu v kapitalu poročevalca je enaka vrednosti kapitala poročevalca iz bilance stanja samo v primeru, ko je družba v prvem kolenu edini lastnik poročevalca. Če pa je povezana družba v prvem kolenu lastnik manj kot 100% kapitalskega deleža, se vpiše delež vrednosti celotnega kapitala, ki pripada povezani družbi v prvem kolenu.
Poročevalec vpiše v to vrstico vsoto zneskov vrstic 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.
Vrstica 2: vpisani kapital (osnovni kapital): poročevalec vpiše vrednost kapitalskega vložka ali vloge povezane družbe v prvem kolenu v poročevalcu, kot je vpisana v sodni register ali vpiše nominalno vrednost delnic, ki jih je vpisala povezana družba v prvem kolenu v celotnem kapitalu poročevalca (konti skupine 90). Vrstica 2 je vsota vrstic 3 in 4.
Vrstica 3: vplačani kapital: poročevalec vpiše vrednost dejansko vplačanega kapitala v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki je lahko enaka ali manjša od vrednosti vpisanega kapitala. Vplačani kapital je vsota kapitala vplačanega v denarju, v stvarnih vložkih, pravicah in morebitnega povečanja kapitala iz sredstev družbe.
Vrstica 4: terjatev za nevplačani vpisani kapital: poročevalec vpiše vrednost nevplačanega vpisanega kapitala, ki odpade na povezano družbo v prvem kolenu, kadar ta ni vplačala celotnega vpisanega kapitala do 31. 12. poročevalskega leta (konti skupine 09 oziroma 18).
Vrstica 5: vplačani presežek kapitala: poročevalec vpiše povezani družbi v prvem kolenu pripadajočo vrednost vplačanega presežka kapitala, ki so ga vplačali delničarji ali družbeniki pri vplačilu delnic ali deleža kadar je vplačilo večje od nominalne vrednosti. To vrstico izpolnijo tudi poročevalci za naložbe v družbe z omejeno odgovornostjo, ki so po začetku veljavnosti in v skladu s stališčem št. 19 Slovenskega inštituta za revizijo vzpostavili konto vplačanega presežka kapitala (konti skupine 91).
Vrstica 6: rezerve: poročevalec vpiše vrednost rezerv poročevalca v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki so bile po sklepu skupščine razporejene na rezerve iz vrednosti zadržanega čistega dobička tekočega in preteklih let ali drugače namensko izločena za oblikovanje rezerv (konti skupine 92).
V rezerve poročevalec vpiše tudi naknadna vplačila po 426. členu ZGD v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, kadar ima poročevalec možnost takih vplačil predvideno v družbeni pogodbi, in delež pripadajoč nerezidentu na rezervah nastalih iz oblikovanja sklada lastnih delnic.
Vrstica 7: preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička iz prejšnjih poslovnih let v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki je ostal nerazporejen in ni bil porabljen do 31. 12. poročevalskega leta (konti skupine 930).
Vrstica 8: prenesena izguba iz prejšnjih let: poročevalec vpiše izgubo prejšnjih let v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki je ostala še nepokrita, in sicer z negativnim predznakom (konti skupine 931).
Vrstica 9: revalorizacijski popravek kapitala: poročevalec vpiše povezani družbi v prvem kolenu pripadajoč delež na skupni vrednosti revalorizacije vseh kapitalskih postavk poročevalca (konto skupine 94).
Vrstica 10: nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše vrednost družbi v prvem kolenu pripadajočega čistega dobička poslovnega leta, ki je po razdelitvi dobička ostal nerazporejen per 31. 12. poročevalskega leta (konto skupine 950).
Vrstica 11: izguba poslovnega leta: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajočo vrednost nepokrite izgube poslovnega leta, in sicer z negativnim predznakom (konto skupine 951).
Vrstica 12: delež kapitala v odstotkih: poročevalec vpiše delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti (%), ki v celotnem kapitalu poročevalca pripada povezani družbi v prvem kolenu. Delež kapitala poročevalca v odstotkih, ki odpade na družbo v prvem kolenu, izračuna poročevalec iz registrskega lista svoje družbe kot razmerje med vpisanim kapitalskim vložkom povezane družbe v prvem kolenu in celotno vrednostjo osnovnega kapitala poročevalca. Poročevalec, ki je delniška družba, izračuna delež kapitala v odstotkih, ki odpade na družbo v prvem kolenu kot razmerje med številom delnic pripadajočih povezani družbi v prvem kolenu in celotnim številom vpisanih delnic družbe poročevalca.
Za novo družbo, ki še ne posluje, izpolni poročevalec vrstice 1, 2, 3, 4, 5 in 12 na prvi strani obr. SN 55.

Čisti dobiček predstavlja vrednost dobička družbe v drugem kolenu (poročevalca), zmanjšanega za davek na dobiček, ne glede na to, ali je bil davek do dne poročanja Banki Slovenije plačan ali ne.
Vrstica 13: celoten dobiček/izguba družbe: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička ali izgube poročevalca iz izkaza uspeha ne glede na to, ali je domača povezana družba v prvem kolenu popolni ali delni lastnik poročevalca. Vrednost izgube vpiše z negativnim predznakom.
Vrstica 14: vrednost deleža v celotnem dobičku/izgubi: poročevalec vpiše tisto vrednost čistega dobička/izgube poročevalca, ki pripada povezani družbi v prvem kolenu v skladu z njegovim deležem v kapitalu poročevalca ali na podlagi posebnega dogovora o delitvi dobička. Poseben dogovor med družbeniki mora poročevalec pojasniti v tekstovnih opombah.
Poročevalec mora v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ z ustreznimi šiframi osnov in opisi (iz šifranta osnov plačil) pojasniti razdelitev dobička oziroma pokrivanje izgube poslovnega leta:
a) če za ugotovljeni dobiček tekočega leta do dne sestave bilance poročevalec še nima sklepa skupščine o njegovi razporeditvi, ga je treba prikazati v vrstici 10 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kapitala kot povečanje s šifro osnove 620;
b) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za izplačilo in izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati v vrstici 15;
c) če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine do dne sestave bilance poročevalca razporejen za izplačilo, a še ni izplačan v poslovnem letu, ga je potrebno prikazati v vrstici 14 in pojasniti v opombah;
d) če je ugotovljeni dobiček preteklih let po sklepu skupščine razporejen za izplačilo do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, a še ne izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati kot zmanjšanje dobička preteklih let v vrstici 7 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ prikazati kot zmanjšanje kapitala s šifro osnove 639;
e) če družba v poročevalskem letu po sklepu skupščine do dne sestave bilance poročevalca razporedi dobiček poslovnega leta na obveznosti iz udeležbe nelastnikov (npr. za poslovodstvo poročevalca) na dobičku, ga je potrebno prikazati v vrstici 14 in navesti znesek obveznosti do nelastnikov v opombi;
f) če je ugotovljeni dobiček po sklepu skupščine do dne sestave bilance poročevalca razporejen za pokrivanje izgube preteklih let, se za njegovo vrednost zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni s šifro osnove 622 v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje;
g) če družba nepokrito izgubo preteklih let pokriva v breme izrednih odhodkov poslovnega leta in ne prikaže nerazporejenega dobička poslovnega leta, zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni s šifro osnove 622 v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala;
h) če je ugotovljeni dobiček po sklepu skupščine razporejen na druge postavke kapitala, ga je treba prikazati v ustrezni vrstici od 1 do 6 in ustrezno pojasniti v “oblikah povečanja/ zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala s šifro osnove 621 in 637;
i) če je v poslovnem letu ugotovljena izguba, se jo skladno s SRS izkaže kot nepokrito izgubo v vrstici 11 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ s šifro osnove 620 z negativnim predznakom.
Če poročevalec v poročevalskem letu izplača dobiček iz preteklih let, ga v poročilu prikaže kot zmanjšanje vrstice 7 tekočega leta glede na vsoto vrstic 7 in 10 preteklega leta, hkrati pa ga pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot zmanjšanje naložbe s šifro osnove 160.
Vrstica 15: izplačani dobiček kot akontacija: poročevalec vpiše vrednost dobička ugotovljenega v tekočem letu, ki je bila kot akontacija udeležbe na dobičku izplačana povezani družbi v prvem kolenu v poročevalskem letu.
Če družba v drugem kolenu v poročevalskem letu izplača akontacijo udeležbe na dobičku nelastnikom, navede znesek izplačila nelastnikom v opombi.

V to tabelo mora poročevalec vpisati podatke, ki so vplivali na spremembo vrednosti deleža v kapitalu družbe v drugem kolenu (poročevalca) pripadajočega povezani družbi v prvem kolenu v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil na osnovi navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99), čeprav teh transakcij ni na plačilnih dokumentih.
Poročevalec lahko tudi samo z besedami natančno opiše spremembo oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ pripadajočega povezani družbi v prvem kolenu (npr. stvarni vložek, vplačilo deleža za dokapitalizacijo v denarju, revalorizacijska sprememba, nakup oziroma prodaja deleža v kapitalu ipd.).
V primeru, da je bila družba poročevalca ustanovljena ali je povezana družba v prvem kolenu pridobila lastniški delež/delnice poročevalca v poročevalskem letu, mora poročevalec v tej tabeli specificirati vrednost deleža kapitala pripadajočega družbi v prvem kolenu v kapitalu poročevalca iz vrstice 1 (kolikšen del kapitala je povezana družba v prvem kolenu vplačala v denarju, kolikšen del kapitala je vplačala v stvarnem vložku, kolikšen del kapitala je ostal nevplačan, kolikšna je revalorizacija, kolikšen je tekoči rezultat poslovanja itd.).
Seštevek vrednosti v tabeli “oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ mora biti enak razliki med kapitalom za preteklo leto in kapitalom za tekoče leto v vrstici 1.
Če povezana družba v prvem kolenu proda delež v kapitalu poročevalca drugemu rezidentu, mora poročevalec v tekstovni opombi napisati firmo in matično številko domače družbe kupca. Če družba v prvem kolenu proda delež nerezidentu, pa poročevalec napiše firmo in naslov nerezidenta, ki ji je dotedanji domači lastnik prodal delež/delnice.

Na drugi strani obrazca SN 55 mora poročevalec vpisati enake identifikacijske podatke kot na prvi strani obrazca.
O stanju terjatev in obveznosti do lastnika nerezidenta, ki ima delnice oziroma delež v povezani družbi v prvem kolenu v Sloveniji na dan 31. 12., mora poročevalec posebej poročati v D delu obrazca SN, čeprav je o tem že poročal četrtletno na obr. SKV, ali tekoče o kreditnih poslih s tujino.
V primeru, ko ima domača povezana družba v prvem kolenu več lastnikov nerezidentov, ki imajo 10 ali večodstotkov kapitalske udeležbe, mora poročevalec izpolniti D) del obrazca za vsakega lastnika nerezidenta posebej.
V poročilu mora poročevalec izkazovati bruto vrednost terjatev brez upoštevanja popravka vrednosti.
Vse podatke o stanju terjatev in obveznosti v poročilu mora poročevalec preračunati v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan 31. 12. poročevalskega leta oziroma na dan transakcije z upoštevanjem tečajnih razlik, ne glede na to, v kateri valuti je potekalo poslovanje s povezano družbo.
Poročevalec poroča podatke o stanju in bruto prometu terjatev oziroma obveznosti do tuje družbe oziroma nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, pri čemer ima slednja delež v poročevalčevi družbi, in sicer na osnovi svoje bilance stanja izdelane za poročevalsko leto.
Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus (-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
Poročevalec razdeli terjatve in obveznosti na dolgoročne in kratkoročne, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, pri tem pa ne upošteva prenosa tekoče zapadlosti dolgoročnih obveznosti na kratkoročne, ki jo je upošteval pri izdelavi zaključnega računa.
Če ima poročevalec do lastnika povezane družbe v prvem kolenu, ki je nerezident, tudi terjatve/obveznosti na osnovi pogodbenega vlaganja, teh podatkov ne vpiše v obrazec SN 55, ampak izpolni poročilo o stanju pogodbene naložbe na obrazcu SN 33.
Vrstica 16: terjatve skupaj (od vrstice 17 do 24): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh terjatev do lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, ki je nerezident, po stanju na dan 31. 12. V naslednjih vrsticah pa še ločeno prikaže terjatve glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 17: dolgoročne terjatve iz financiranja (z dogovorjenim rokom plačila nad enim letom) – poročevalec vpiše terjatve do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu, nastale iz dolgoročno danih posojil na osnovi posojilnih pogodb, dolgoročno danih posojil z odkupom obveznic in odkupom drugih dolgoročnih vrednostih papirjev (razen delnic), dolgoročno danih depozitov (stanje na kontih skupine 07, brez popravkov vrednosti in brez upoštevanja dolgoročno vloženih sredstev na kontu 076).
Dolgoročno vložena sredstva po pogodbah o skupnih vlaganjih izven ozemlja RS poročevalec poroča na poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 55.
Vrstica 18: dolgoročne terjatve iz poslovanja – poročevalec vpiše terjatve do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu nastale na podlagi komercialnih kreditov, danih varščin, finančnega najema (stanje na kontih skupine 08).
Vrstica 19: dolgoročne terjatve ostalo – poročevalec vpiše podatke o drugih dolgoročnih terjatvah do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 20: dolgoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 21: kratkoročne terjatve iz financiranja – v to vrstico poročevalec vpiše kratkoročne terjatve do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu, z rokom plačila do enega leta (stanje na kontih skupine 15, 16 in 17).
Vrstica 22: kratkoročne terjatve iz poslovanja – poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih terjatev do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, kadar ta nastopa kot kupec, ter terjatve iz naslova tujemu lastniku domače povezane družbe danih predujmov in varščin (stanje na kontih skupine 12 in 13).
Vrstica 23: kratkoročne terjatve ostalo – poročevalec vpiše podatek o kratkoročnih terjatvah do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu, če jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 24: kratkoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 23, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 24. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 25: obveznosti skupaj (od vrstice 26 do 34) – poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh obveznosti do nerezidenta, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu po stanju na dan 31. 12., poleg tega pa jih prikaže še ločeno, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
Vrstica 26: dolgoročne obveznosti iz financiranja (z rokom plačila nad enim letom) – poročevalec vpiše vrednost dolgoročno dobljenih posojil od nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, z izdajo obveznic in posojil na podlagi posojilnih pogodb (stanje na kontih skupine 97).
Stanje obveznosti po pogodbah o skupnem vlaganju (dolgoročno dobljene vloge konto 976) mora poročevalec prikazati na posebnem poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 55.
Vrstica 27: dolgoročne obveznosti iz poslovanja – poročevalec vpiše vrednosti dolgoročnih komercialnih kreditov in prejetih dolgoročnih varščin od nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu (stanje na kontih skupine 98).
Vrstica 28: dolgoročne obveznosti ostalo – poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih obveznostih do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, če jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 29: dolgoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 26 do 28, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 29. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Vrstica 30: kratkoročne obveznosti iz financiranja (z rokom plačila do enega leta) – poročevalec vpiše vrednost dobljenih kratkoročnih posojil od nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu (stanje na kontih skupine 27).
Vrstica 31: kratkoročne obveznosti iz poslovanja – poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih obveznosti do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, kadar ta nastopa kot dobavitelj. Med navedene obveznosti se šteje tudi prejete komercialne kredite, prejete predujme in varščine (stanje na kontih skupine 22 in 23).
Vrstica 32: kratkoročne obveznosti iz poslovanja za ugotovljeni dobiček – poročevalec vpiše vrednost obveznosti do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, iz udeležbe nerezidenta v dobičku, kadar je dani nerezident direktno udeležen na delitvi dobička družbe poročevalca, pri čemer je poročevalec del dobička na obveznost za izplačilo nerezidentu, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, razporedil po sklepu skupščine do sestave bilance za poročevalsko leto, ni pa v poročevalskem letu tudi izplačal obveznosti (stanje na kontu 262).
Vrstica 33: kratkoročne obveznosti ostalo – poročevalec vpiše podatek o stanju kratkoročnih obveznosti do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, če jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
Vrstica 34: kratkoročne obresti – poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do nerezidenta, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obveznosti za obresti ne vključuje v vrsticah 30 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Poročevalec mora poslati Banki Slovenije celoten obr. SN 55 (vse strani), tudi če družba tekoče ne posluje z nerezidentom, ki je lastnik povezane družbe v prvem kolenu. V slednjem primeru v rubrike terjatev in obveznosti vpiše ničle.
49. To navodilo začne veljati 1. septembra 1999 in se uporablja za poročanje na obrazcu C od 1. septembra 1999 dalje, za poročanje na obrazcu SKV od tretjega kvartala 1999 dalje in za poročanje na obrazcu SN za poročila, ki se nanašajo na leto 1999 in dalje.

Priloga 1

ŠIRFANT VRST POROČIL:

4 Računi pri tujih bankah

  41  storitve v mednarodnem blagovnem in potniškem prometu

  42  zavarovalništvo

  43  investicijska dela

  44  krediti odobreni od tujih organizacij

  45  predstavništva

  46  mala plačila

  49  ostalo (računi v Makedoniji in Bosni in Hercegovini)

8 Kontokorenti

  81  transportne in PTT storitve

  84  zavarovalništvo

  85  kreditne kartice

  86  hitra plačila

9 Razno

  91  vplačila in izplačila na račun v državi in blagajno
      podjetja v SIT ali devizni gotovini

  95  prodaja blaga iz konsignacije in prostih carinskih
      prodajaln  ter prostocarinskih con

Priloga 2

ŠIRFANT OSNOV PRILIVA / ODLIVA - (šifre, ki niso zajete v
navodilu za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja
plačilnega prometa s tujino):

- 095 prodaja tujega blaga iz konsignacije v prostocarinsko
      prodajalno (PCP)

- 096 prodaja tujega blaga iz konsignacije rezidentom (osebam)

- 097 prodaja tujega blaga iz konsignacije nerezidentom (osebam)

- 098 prodaja domačega blaga v PCP in prodaja domačega blaga iz
      carinskega skladišča v PCP

- 099 prodaja tujega blaga v PCP

Priloga 3

ŠIFRE OSNOV ZA POJASNJEVANJE POVEČANJA/ZMANJŠANJA KAPITALA V C DELU OBRAZCA -
(šifre, ki niso zajete v navodilu za izvajanje sklepa o pogojih in načinu
opravljanja plačilnega prometa s tujino):

--------------------------------------------------------------------------------
+ -  Šifra     Vrsta                  Opis transakcije
     osnove    obrazca 
--------------------------------------------------------------------------------
+ -  135       11, 22, 33, 44, 55     pobot terjatve/obveznosti za vplačilo
                                      kapitala z obveznostjo/terjatvijo tretje
                                      osebe;

-    578       11, 33/1, 44           transfer dobička od udeležbe v kapitalu
                                      oziroma od pogodbene naložbe v tujini v
                                      državo;

+ -  620       11, 22, 33, 44, 55     povečanje/zmanjšanje celotnega kapitala za
                                      nerazporejeni dobiček/izgubo poslovnega
                                      leta;

+ -  621       11, 22, 33, 44, 55     povečanje celotnega kapitala za dobiček
                                      poslovnega leta reinvestiran v osnovni
                                      kapital (vključno notranji odkup);

+ -  630       11, 22, 44, 55         dobro/slabo ime

+ -  631       11, 22, 44, 55         pretvorba kratkoročnih finančnih kreditov
                                      v kapital;

+ -  632       11, 22, 44, 55         pretvorba kratkoročnih komercialnih
                                      kreditov v kapital;

+    633       11, 22, 44, 55         povečanje rezerv pred oblikovanjem čistega
                                      dobička;

-    634       11, 22, 33, 44, 55     sprememba kapitala v dolgoročne
                                      terjatve/obveznost;

+ -  635       11, 22, 44, 55         pretvorba dolgoročnih finančnih kreditov v
                                      kapital;

+ -  636       11, 22, 44, 55         pretvorba dolgoročnih komercialnih
                                      kreditov v kapital;

+ -  637       11, 22, 44, 55         povečanje celotnega kapitala za dobiček
                                      poslovnega leta razporejen v rezerve;

+ -  638       11, 22, 44, 55         zmanjšanje celotnega kapitala za dobiček
                                      preteklih let spremenjen v finančni
                                      kredit;

+ -  639       11, 22, 33, 44, 55     zmanjšanje/povečanje celotnega kapitala za
                                      dobiček preteklih let/pokrivanje izgube
                                      spremenjen v obveznosti/terjatev do
                                      matične družbe;

+ -  640       11, 22, 33, 44, 55     povečanje/zmanjšanje celotnega kapitala
                                      oziroma pogodbene naložbe za
                                      revalorizacijski popravek;

+    641       11, 22, 44, 55         vplačani presežek kapitala;

+ -  660       11, 22, 44, 55         povečanje osnovnega kapitala družbe za
                                      vpisani nevplačani kapital;

+ -  680       11, 22, 44, 55         sprememba kapitala (sprememba deleža,
                                      lastne delnice, pripojitve, spojitve itd.)

+ -  720       11, 22, 33, 44, 55     prodaja tujih/domačih vrednostnih papirjev
                                      za pridobitev deleža v domači/tuji družbi;

+ -  770       11, 22, 33, 44, 55     nematerialna imetja kot vložek v kapital;

-    777       33                     ukinitev pogodbene naložbe zaradi odpisa
                                      obveznosti;

-    888       11, 22, 33, 44, 55     denominacija