Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Martina in Rozalije Perčič s Planine pri Sevnici, Andreja in Ane Koželj s Planine pri Sevnici in drugih, ki jih zastopa Miran Moškotevc, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 17. 6. 1999

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 57/98) se sprejme.
2. Izvrševanje odloka iz prejšnje točke se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
3. Začasno zadržanje iz prejšnje točke začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Občini Šentjur pri Celju.

1. Pobudniki navajajo, da izpodbijani odlok ne upošteva dolgoročnega plana občine in dovoljuje gradnjo industrijskega objekta, asfaltnega mešalca, na drugem območju kmetijskih zemljišč, na katerem se prebivalci preživljajo s kmetijstvom. V času javne razgrnitve je prispelo mnogo pripomb. Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je naročil investitor, pa kljub dopolnitvi ni odpravilo vseh bojazni vaščanov glede nameravanega posega v prostor. To naj bi bilo po navedbah pobudnikov v nasprotju z zakonom o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 – v nadaljevanju: ZZUreP), z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN) in z 71. členom ustave, ki določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Prav tako naj bi z izpodbijanim odlokom v nasprotju z 72. členom ustave ogrožali zdravo življenjsko okolje. Poleg navedenega naj bi izpodbijani odlok omogočil posege v prostor, ki so v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glijo jamo v Planinski vasi, ki sodi v varstveni režim kot geomorfološka podzemeljska naravna dediščina. Jama je predlagana za naravni spomenik, tak njen status pa bi bil z izgradno takšnega industrijskega objekta ogrožen.
2. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje izpodbijanega predpisa. Takšen poseg v prostor po njihovih navedbah trajno spreminja namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje v naravi ter krajinske značilnosti. Z delovanjem predvidene asfaltne baze naj bi se povečala nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri njenem obratovanju prisotna velika količina naftnih derivatov, kar ob morebitnem izlivu lahko zaradi poroznega kraškega sveta ogrozi okolje. Objekt se, po navedbah pobudnikov, kljub prepovedi inšpekcijskih služb že gradi v neposredni bližini treh kmetij pobudnikov.
3. Pobudniki svoj pravni interes utemeljujejo z dejstvom, da so mejaši ali pa imajo kmetije v neposredni bližini parcel, na katerih se izvaja sporni poseg. Vsebina izpodbijanega predpisa neposredno vpliva na njihove možnosti preživljanja s kmetijsko dejavnostjo, ki je njihov edini vir dohodka.

4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljevanju postopka bo preverilo, ali je bil za poseg sprejet prostorski izvedbeni akt, ki ga predvideva ZUN, pravilnost postopka sprejemanja izpodbijanega akta, njegovo skladnost s plani občine in s predpisi o varovanju kmetijskih zemljišč in naravne dediščine.
5. Na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Ustavno sodišče je izvrševanje izpodbijanega odloka začasno zadržalo. Njegovo izvrševanje bi lahko pripeljalo do posega v prostor, ki bi povzročil vplive na okolje, ki bi jih bilo v primeru morebitne njegove odprave zaradi njegove nezakonitosti ali neustavnosti težko popraviti. Prav tako bi težko popravljive posledice zaradi morebitne odprave izpodbijanega odloka nastale tudi investitorju posega. Začasno zadržanje pomeni, da se do končne odločitve ustavnega sodišča izpodbijani odlok ne more izvrševati. To pomeni, da na njegovi podlagi ne more biti izdano nobeno dovoljenje za poseg v prostor.

6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.