Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95, 25/97 in 47/98) je Občinski svet občine Kamnik na 6. seji dne 16. 6. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Vprašanja organizacije in načina dela sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela delovnih teles sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Razmerja sveta do župana, in občinske uprave se urejajo na način, ki ga določajo ustava, zakon o lokalni samoupravi, statut in ta poslovnik.
5. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
6. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj občinskega sveta: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom.
7. člen
Občinski svet predstavlja župan.
8. člen
Občinski svet ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb občine Kamnik, ob krožnici napis “Občina Kamnik Občinski svet” in pod grbom napis “Kamnik”.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
9. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi svetnikov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije, do potrditve mandata novoizvoljenemu županu pa jo vodi najstarejši svetnik.
10. člen
Prvo sejo vodi župan.
Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov najprej imenuje začasno tričlansko komisijo za mandatna vprašanja. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak svetnik. Svet najprej glasuje o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Začasna mandatna komisija, na podlagi poročila in potrdil volilne komisije o izvolitvi, pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev za člane.
Začasna mandatna komisija, na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana, predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
11. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog začasne mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri občinskem svetu.
Svet posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur.
12. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članom občinskega sveta preneha mandat članom nadzornega odbora občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
13. člen
Po potrditvi mandatov občinski svet izmed svetnikov imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Z njenim imenovanjem preneha mandat članom začasne mandatne komisije.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
14. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, zakonom, statutom in s tem poslovnikom.
15. člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima svetnik pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
16. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih občinskega sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji svetniške skupine, katere član je. Če svetnik ni član nobene svetniške skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanjana, volitve in imenovanja.
Svetnik ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna delovna telesa s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnih teles drugače določeno.
Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
17. člen
Svetnik ima pravico:
– predlagati v sprejem odloke in druge akte, razen aktov za katere je po zakonu ali statutu zadolžen župan;
– glasovati o predlogih splošnih aktov, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila k tem predlogom;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnega reda sej.
Svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
18. člen
Svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Svetnik nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi svetnika, odškodninsko in kazensko odgovoren.
2. Vprašanja in pobude
19. člen
Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih in delom v volilni enoti.
Občinski organi iz prejšnega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če svetnik to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Svetnik ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
20. člen
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
Vprašanja in pobude morajo biti v pisni obliki in jih svetniki oddajo na začetku seje.
Vprašanje mora biti, kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na seji sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
Predsedujoči na seji občinskega sveta mora pri določitvi vrstnega reda ustnega predstavljanja vprašanj in pobud svetnikov skrbeti za to, da pridejo na vrsto svetniki iz raznih svetniških skupin ob upoštevanju vrstnega reda prijavljenih vprašanj.
Ustno predstavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji občinskega sveta navzoča župan in direktor občinske uprave. Če sta zadržana, določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja.
Na seji se odgovarja na vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan, direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Na postavljeno vprašanje, ki zahteva pisni odgovor mora župan ali direktor občinske uprave odgovoriti pisno najkasneje do naslednje seje. Pisni odgovor mora biti takoj posredovan svetniku, ki je vprašanje zastavil, ostalim svetnikom pa se posreduje z gradivom za sejo sveta.
21. člen
Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da o zadevi razpravlja, o čemer svet odloči z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
3. Pravica do nadomestil
22. člen
Svetniki imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
Člani delovnih teles, ki niso svetniki imajo pravico do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu z aktom sveta iz prejšnega odstavka.
4. Odgovornost in ukrepi zaradi odsotnosti s sej
23. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je. Če se seje ne more udeležiti mora o tem in o razlogih obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Odsotnosti svetnikov s sej sveta in delovnih teles občinskega sveta ureja akt sveta iz prvega odstavka 22. člena tega poslovnika.
5. Prenehanje mandata
24. člen
Svetniku preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana;
– če odstopi.
Svetniku, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnega odstavka.
25. člen
O razlogu za prenehanje mandata mora svetnik pisno obvestiti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi sklep o prenehanju mandata za prvo naslednjo sejo občinskega sveta.
26. člen
Svetniku preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz 24. člena, ta sklep pa takoj dostavi občinski volilni komisiji.
27. člen
V primeru prenehanja mandata nadomesti svetnika, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
Občinska volilna komisija ugotovi, na koga je prešel mandat, izda potrdilo o izvolitvi ter objavi svojo ugotovitev v uradnem glasilu. Občinski svet na prvi naslednji seji sklepa o potrditvi mandata.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
28. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba
29. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje po potrebi v skladu s programom dela občinskega sveta, po sklepu in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat na leto.
30. člen
Izredno sejo sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora, delovnega telesa ali najmanj četrtine članov občinskega sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če župan ne skliče izredne seje v sedmih dneh od prejema pisne zahteve, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče predlagatelj zahteve in hkrati predloži ustrezno gradivo.
Če župan zavrne predsedovanje na tako sklicani seji oziroma ne da pooblastila za vodenje seje podžupanu, občinski svet na predlog svetniških skupin s sklepom določi, izmed članov sveta, predsedujočega seje.
Če bi župan ob isti uri na isti dan sklical redno ali izredno sejo sveta, ima prednost seja, sklicana po tretjem odstavku tega člena.
Vabilo za izredno sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom mora biti vročeno svetnikom najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se dnevni red predlaga na sami seji, hkrati s predložitvijo pripadajočega gradiva. Svet s sprejemom dnevnega reda potrdi utemeljenost takega sklica, če pa dnevnega reda ne sprejme, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
31. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje svetnikom najkasneje deset dni pred dnem, določenim za sejo.
Predlagatelj gradivo, ki je uvrščeno na dnevni red seje, dostavi kolegiju občinskega sveta oziroma županu najpozneje petnajst dni pred sejo.
32. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta določi župan, po posvetovanju v kolegiju občinskega sveta, v skladu s programom dela sveta, s sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi odlokov, pripravljeni za drugo obravnavo.
33. člen
Občinski svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.
34. člen
Seji občinskega sveta predseduje župan ali podžupan oziroma svetnik, ki ga določi župan.
35. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
Svetniške skupine se v petnajstih dneh po konstituiranju občinskega sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani.
O udeležbi svetnikov na seji občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi poblaščeni delavec občinske uprave.
36. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi župan. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
2. Potek seje
37. člen
Če občinski svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji.
38. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
39. člen
Preden občinski svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
40. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se dnevni red razširi, nato o predlogih za hitri in skrajšani postopek in nato o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena razprava ni mogoča. O njih lahko sporoče svetu stališča predstavniki svetniških skupin in svetnik, ki ni član svetniške skupine. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 3 minute. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 3 minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda, pri predlogih za umik pa lahko poročevalec k predlagani točki še dodatno, v največ 3 minutah utemelji, zakaj naj bi predlagana zadeva ostala na dnevnem redu.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve. Svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
41. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko občinski svet s sklepom spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
42. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dodatno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dodatno obrazložitev, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, župan oziroma njegov pooblaščenec, če občinska uprava ni predlagatelj, in predstavniki svetniških skupin. Zatem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
43. člen
Prijava k razpravi se opravi z dvigom roke.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj kot 3 minute.
Po zaključku razprave svetnikov predsedujoči vpraša predlagatelja, če še želi razpravljati, nato pa zaključi razpravo.
44. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži točke dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži točke dnevnega reda, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja.
O ugovoru odloči občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
45. člen
Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji so časovno omejene na 10 minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 3 minute. Odločitev o odpravi omejitve razprave iz prvega odstavka tega člena sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
46. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor svetnika ne sme trajati več kot 3 minute. Predsedujoči poda po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo iz pojasnila predsedujočega, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
47. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
48. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če to zahteva svetniška skupina zaradi posvetovanja v skupini.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles oziroma občinske uprave in v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
49. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
50. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči.
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
51. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin;
– odvzem besede;
– odstranitev s seje ali z dela seje.
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
52. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
53. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
54. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
4. Odločanje
55. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v dvorani.
56. člen
Navzočnost svetnikov se ugotovi z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.
O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
Poimensko klicanje svetnikov opravi pooblaščeni delavec občinske uprave. Vsak svetnik potrdi svojo navzočnost z besedo “tukaj”.
Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in ugotovi, ali je navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost svetnika se pri njegovem imenu in priimku zabeleži v seznamu.
Odsotnost vseh svetnikov posamezne svetniške skupine lahko predstavnik svetniške skupine na seji obrazloži.
57. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
58. člen
Občinski svet odloča z večino glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
59. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z zakonom in statutom.
60. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot 3 minute.
O proceduralnih vprašanjih odloča občinski svet takoj, brez razprave.
61. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na predlog predsedujočega ali na predlog najmanj ene četrtine navzočih svetnikov.
62. člen
Glasuje se z dvigovanjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu.
Glasuje se najprej o predlogu, ki najbolj odstopa od predvidene rešitve, nato pa po vrstnem redu predlogov.
Svetniki se izrečejo tako, da dvignejo roko.
Če je določeni predlog sprejet s predpisano večino, glasovanje o naslednjih predlogih ni več potrebno.
63. člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, pooblaščeni delavec občinske uprave kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za” ali “proti”.
Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in njegovo izjavo oziroma ugotovi, da je odsoten.
Pooblaščeni delavec občinske uprave zapiše svetnikovo izjavo ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
64. člen
Če svetnik ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet z glasovanjem, brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
65. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina svetnikov. Če za predlog ni glasovala predpisana večina svetnikov, se šteje, da predlog ni bil sprejet.
66. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se pripravi 29 glasovnic.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda “PROTI” pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
67. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo pooblaščenega delavca občinske uprave in štirih svetnikov, ki jih izvoli občinski svet na predlog predsedujočega. Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek.
Predsedujoči ali svetnik, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči svetniku glasovnico, pooblaščeni delavec pa označi pri imenu in priimku svetnika v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Svetnik nato odide v prostor, v katerem se glasuje, ko svetnik izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
68. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in svetniki, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter pooblaščeni delavec umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic;
– število oddanih glasovnic;
– število neveljavnih glasovnic;
– število veljavnih glasovnic;
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI” oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati;
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
5. Zapisnik seje
69. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in poblaščeni delavec občinske uprave. Za zapisnik skrbi poblaščeni delavec.
Svetniki prejmejo zapisnik z vabilom za naslednjo sejo.
70. člen
O delu na seji občinskega sveta se vodi magnetogram seje, ki se hrani še eno leto po preteku mandata članov sveta.
Magnetogram se hrani skupaj z zapisnikom.
Svetnik ali drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
Svetnik lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če je zahteva utemeljena.
O delu na seji občinskega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodi magnetogram, če občinski svet ne odloči drugače. Vpogled v takšen zapis imajo zgolj svetniki.
71. člen
Ravnavanje z akti in z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi župan na podlagi zakona s posebnim aktom.
Občinska uprava hrani izvirnike odlokov, drugih aktov in vse gradivo, ki ga je oblikoval ali obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa, v arhivu občinske uprave. Tam hrani tudi zapisnike sej občinskega sveta in delovnih teles, magnetogramske in druge zapise sej ter drugo gradivo.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
72. člen
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
Direktor občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri vodenju sej, vodi zapisnike sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
VI. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKEGA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
73. člen
Župan po posvetu s kolegijem pripravi predlog okvirnega programa dela občinskega sveta za posamezno leto in terminski program za spomladansko in jesensko zasedanje.
Okvirni program dela opredeljuje prednostne naloge s tem, da upošteva program dela občinske uprave za tekoče leto, predloge svetnikov, svetniških skupin ter predloge delovnih teles občinskega sveta.
74. člen
Okvirni program dela in terminski program dela predlaga župan v sprejem občinskemu svetu po postopku, ki je določen za sprejem odloka.
75. člen
Delovna telesa lahko izdelajo svoje programe v skladu s programom dela občinskega sveta.
76. člen
Program dela občinskega sveta se med letom lahko dopolni ali spremeni.
O nujnih zadevah, ki se pojavijo med letom, odloča občinski svet ne glede na program dela.
VII. KOLEGIJ OBČINSKEGA SVETA
77. člen
Kolegij občinskega sveta je posvetovalno telo župana. Kolegij pomaga županu pri organiziranju dela občinskega sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje občinskega sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti sveta.
Kolegij sestavljajo župan in podžupana, direktor občinske uprave ter vodje svetniških skupin. Župan lahko vabi na sejo kolegija tudi predsednike delovnih teles in delavce občinske uprave.
78. člen
Kolegij skliče župan na svojo pobudo in na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Sejo kolegija vodi župan. Ob zadržanosti župana skliče in vodi sejo podžupan, ki ga določi župan.
79. člen
Župan skliče sejo kolegija, da se posvetuje o:
– predlogih dnevnega reda sej;
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve na oziroma z dnevnega reda;
– predlogih za hitri in skrajšani postopek za sprejem odloka;
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve na oziroma z dnevnega reda delovnih teles občinskega sveta;
– predlogih za ustanovitev svetniških skupin in o njihovi zastopanosti v delovnih telesih;
– predlogih, komu poleg svetnikov dostaviti gradivo občinskega sveta;
– izpolnjevanju pogojev za ustanovitev novih svetniških skupin;
– vprašanjih in pobudah svetnikov v zvezi z delom občinskega sveta;
– drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik.
VIII. SVETNIŠKE SKUPINE
80. člen
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Vsak svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in list volivcev, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino.
81. člen
Svetniško skupino iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko ustanovi en svetnik.
Svetniki ustanovijo svetniške skupine najkasneje v tridesetih dneh po konstituiranju občinskega sveta.
82. člen
Vodja svetniške skupine obvesti o ustanovitvi svetniške skupine župana in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu podpisane pristopne izjave.
83. člen
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo svetniško skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, ali če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova stranka, ali če razpade koalicija strank, ki so vložile skupne istoimenske liste.
Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju občinskega sveta.
84. člen
Na predlog svetnikov, ki želijo ustanoviti novo svetniško skupino župan ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev.
IX. DELOVNA TELESA
1. Splošne določbe
85. člen
Občinski svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj in predlogov do posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta.
Svet ustanavlja stalna in občasna delovna telesa z odlokom, ki določa njihovo sestavo, naloge, pristojnosti in način njihovega dela.
86. člen
Svet imenuje člane delovnih teles izmed svetnikov in največ polovico članov izmed drugih občanov razen, če z zakonom ali statutom ni določeno drugače.
87. člen
Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevaje število svetnikov v posameznih svetniških skupinah.
Vsaki svetniški skupini je praviloma zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Pri tem svet upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od svetniških skupin.
Svetniške skupine predlagajo listo svojih članov v delovnih telesih.
88. člen
Delovno telo ima predsednika, ki se imenuje izmed svetnikov in praviloma enega podpredsednika.
Delovno telo ima tajnika, ki ga na predlog direktorja občinske uprave imenuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. K imenovanju tajnika mora dati soglasje matično delovno telo.
2. Odbori občinskega sveta
89. člen
Občinski svet z odlokom ustanovi stalne odbore, praviloma za področja, za katera so ustanovljene notranje organizacijske enote v občinski upravi, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij.
3. Komisije občinskega sveta
90. člen
Občinski svet z odlokom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupnih vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
91. člen
Občinski svet s tem poslovnikom ustanovi kot svoje stalno delovno telo, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se imenuje izmed svetnikov, opravlja pa zlasti naslednje naloge:
– zadeve s potrditvijo mandatov svetnikov;
– obvešča svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata svetnika;
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami;
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji, ki so v pristojnosti sveta;
– daje predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta in zasedbo vodilnih funkcij v njih;
– zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev priznanj in odlikovanj Občine Kamnik;
– opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
4. Naloge delovnih teles in način dela
92. člen
Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo, ter zadeve v skladu s sklepi ali s programom delovnega telesa.
Delovno telo lahko o zadevi, ki je uvrščena na dnevni red seje občinskega sveta, pripravi poročilo občinskemu svetu. Poročilo mora vsebovati stališča, predloge in pripombe, o katerih je možno glasovati v občinskem svetu.
93. člen
Delovno telo mora poročilo dostaviti županu najkasneje dan pred sejo. Poročilo mora biti pisno, lahko pa vsebuje tudi ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani.
Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji občinskega sveta, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa.
94. člen
Če se med obravnavo določene zadeve na seji občinskega sveta ugotovi, da delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko svet odloči, da se obravnava o tej zadevi odloži, dokler delovno telo do te zadeve ne bo zavzelo svojega stališča.
95. člen
Delovno telo pri uresničevanju usmerjevalne in nadzorne funkcije zlasti skrbi za ugotavljanje stanja na posameznem področju, preverja upravičenost interesov, ocenjuje ustreznost sprejetih aktov občinskega sveta za določeno področje in preverja njihovo učinkovitost ter spremlja uresničevanje politike na svojem področju.
96. člen
Delovno telo lahko zahteva od župana, občinskih javnih zavodov in podjetij podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike ali ugotavljanju učinkovitosti na določenem področju.
V zahtevi določi rok, v katerem je treba odgovoriti in dati zahtevane podatke in dokumente.
97. člen
Delovno telo lahko sodeluje pri oblikovanju okvirnega programa dela in dnevnega reda sej občinskega sveta.
Delovno telo lahko predlaga, da se v okvirni program dela ali dnevni red sej sveta uvrstijo posamezna vprašanja ali vprašanja dolgoročnega oblikovanja politike na področju, za katero je pristojno delovno telo.
Pri tem zlasti opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov.
98. člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju s tajnikom organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev v delovnem telesu ter izvaja sklepe delovnega telesa.
Tajnik delovnega telesa vodi evidenco o prisotnosti članov na sejah delovnega telesa.
99. člen
Seje delovnih teles se sklicujejo v roku, ki praviloma ni krajši od pet dni.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj za seje občinskega sveta ali za izvajanje drugih nalog, ali kadar to zahteva župan ali ena tretjina članov delovnega telesa.
Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje v roku treh dni, jo skliče predlagatelj zahteve za sklic.
100. člen
Seje delovnega telesa se ne skliče v času, ki je predviden za sejo občinskega sveta oziroma ko ta poteka, razen kadar občinski svet med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa.
101. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji.
102. člen
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge. Predstavniki predlagatelja lahko sodelujejo v razpravi.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
Župan ali delavec uprave, ki ga pooblasti župan, se mora udeležiti seje delovnega telesa, če ta zahteva njegovo navzočnost pri obravnavanju predloga akta, ki ga vloži drug predlagatelj.
103. člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti.
Član delovnega telesa se je dolžan udeleževati sej delovnih teles, katerih član je. Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da prične postopek za razrešitev takega člana.
104. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno, sklep je sprejet z večino glasov navzočih članov.
105. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik delovnega telesa.
106. člen
Seje delovnih teles so praviloma javne. Delovno telo lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
X. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
107. člen
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta;
– proračun občine in zaključni račun;
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte;
– odloke;
– odredbe;
– pravilnike;
– navodila in
– sklepe.
Svet prejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb odlokov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
108. člen
Akte, ki jih sprejme občinski svet, podpiše župan.
109. člen
Izvirnik odloka oziroma drugega akta je besedilo, ki je bilo sprejeto na seji.
Na izvirnik odlokov in drugih aktov občinskega sveta se odtisne pečat občinskega sveta.
Izvirniki odlokov in drugih aktov se hranijo v skladu z določili tega poslovnika in drugih predpisov, ki urejajo arhiviranje in hrambo aktov.
110. člen
Statut, odloki in drugi akti občinskega sveta morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo praviloma veljati petnajsti dan po objavi razen, če ni v njih drugače določeno.
2. Postopek za sprejem odloka
a) Splošne določbe
111. člen
Predlog odloka se praviloma sprejema na dveh obravnavah.
112. člen
Predlog odloka lahko predlaga župan, vsak svetnik, svetniška skupina in delovna telesa občinskega sveta.
113. člen
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red dostavi predlagatelj županu najmanj petnajst dni pred dnem, ki je določen za sejo občinskega sveta, na kateri naj bi bil obravnavan odlok.
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Obrazložitev predloga odloka obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
114. člen
V primeru, da je v isti zadevi s strani različnih predlagateljev vloženih več predlogov odloka, občinski svet sprejme v obravnavo oziroma uvrsti v dnevni red predlog odloka, ki je bil prvi vložen. Naslednji predlog odloka lahko uvrsti v dnevni red seje potem, ko je odločil o prvo vloženem predlogu odloka.
Predlagatelj predloga odloka je v obeh fazah obravnave isti razen če:
– po končani prvi obravnavi odstopi od predlagateljstva;
– občinski svet s soglasjem predlagatelja določi sopredlagatelja predloga odloka.
115. člen
Predlagatelj določi poročevalca, ki bo sodeloval na obravnavah besedila predloga odloka na seji občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
Župan ali po njegovem pooblastilu delavec občinske uprave lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj.
116. člen
Župan na seji kolegija občinskega sveta odloči, ali bo predlog za uvrstitev predloga odloka na dnevni red uvrstil na dnevni red seje občinskega sveta.
Kolikor je predlog za uvrstitev predloga odloka na dnevni red seje zavrnjen, predlagatelj pa ni župan ali občinska uprava, mora to odločitev župan predlagatelju obrazložiti.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga o uvrstitvi predloga odloka na dnevni red ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti v roku petnajst dni od sprejema sklepa.
O ugovoru odloča občinski svet.
b) Prva obravnava
117. člen
Predlog odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za uvrstitev odloka v dnevni red.
Priložena morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi delovnih teles in mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
118. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O tem odloči svet s sklepom. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi.
119. člen
Občinski svet predlog odloka obravnava najprej načelno tako, da svetniki izražajo svoja mnenja o tem, ali so načela, na katerih temelji odlok, pravilno in dosledno upoštevana.
120. člen
Občinski svet nato preide k obravnavi posameznih členov.
Po končani obravnavi občinski svet s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k predlogu odloka in jih pošlje predlagatelju, da pripravi predlog odloka za drugo obravnavo.
Če občinski svet predloga odloka ne sprejme, ga vrne predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno predlog spremeniti ali dopolniti. Hkrati lahko določi tudi rok, v katerem je potrebno pripraviti spremenjeni oziroma dopolnjeni predlog odloka.
c) Druga obravnava
121. člen
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti:
– kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani v prvi obravnavi odloka;
– katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj ne, in rešitve, ki odstopajo od predloga odloka v prvi obravnavi;
– besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka;
– vire in načine zagotovitve potrebnih finančnih sredstev.
Predlogu odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
122. člen
Obravnava predloga odloka na seji občinskega sveta obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden se preide na načelno obravnavo, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega delovnega telesa in župan ali njegov predstavnik obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih predlog vsebuje.
Med obravnavo besedila predloga odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih se razpravlja o predlogu odloka, lahko pa tudi po členih, če občinski svet tako sklene.
123. člen
Po končani načelni obravnavi občinski svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih občinski svet odloča o predlogu odloka v celoti.
124. člen
Svet lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če se ugotovi, da ni doseženo soglasje, oziroma če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki so se ob obravnavi pojavila, potrebno preučiti.
Če svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odložita, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti ter določi rok za ponovno obravnavo.
Če svet ugotovi, da je stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji dosežena, preide k odločanju.
125. člen
Predlagatelj lahko med razpravo predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu občinski svet razpravlja ter odloči s sklepom.
d) Amandmaji
126. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko dajo predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma), ki mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen, tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
127. člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost za zagotovitev sredstev. Svet lahko sklene, naj predlagatelj pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
128. člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno dostaviti županu najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog odloka.
Amandma k predlogu odloka župan pošlje predlagatelju odloka, če to ni župan oziroma občinska uprava.
Župan lahko odloči, da mora določeni amandma obravnavati tudi pristojno delovno telo.
129. člen
Pristojna delovna telesa predloženi amandma preučijo, do njega zavzamejo stališča in jih predložijo občinskemu svetu.
Na sejo delovnega telesa se lahko povabi predstavnik predlagatelja amandmaja.
130. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga odloka.
Tudi župan lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Občinski svet lahko na obrazloženi predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka.
131. člen
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo svoj amandma pisno spremeni, dopolni ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je potrebno obrazložiti.
O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
132. člen
Predlagatelj odloka in župan lahko povesta svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
133. člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oziroma črtanje posameznih določb predloga odloka, se takoj po sprejetju takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če so k členu odloka vloženi amandmaji, ki si med seboj po vsebini nasprotujejo, se po amandmaju, ki je bil prvi sprejet, o ostalih amandmajih ne glasuje.
Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju predloga odloka.
e) Hitri postopek za sprejem odloka
134. člen
Občinski svet lahko sprejme odlok po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne razmere ali naravne nesreče.
135. člen
Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej pisno obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge za sprejem odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan.
Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku se predloži tudi predlog odloka z obrazložitvijo.
Če predloga ni podal župan, svet lahko zahteva mnenje župana o tem predlogu.
136. člen
Občinski svet ob določanju dnevnega reda na predlog predlagatelja sklepa o sprejemu odloka po hitrem postopku.
Če svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem odloka.
137. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji do konca obravnave.
Amandmaji morajo biti predloženi v pisni obliki in obrazloženi.
f) Skrajšani postopek za sprejem odloka
138. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov;
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom;
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali z odloki občinskega sveta;
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak svetnik predlaga, da svet spremeni odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku.
3. Občinski proračun, zaključni račun in rebalans občinskega proračuna ter prostorski in drugi plani razvoja občine
139. člen
Občinski svet sprejema navedene akte z odlokom, rebalans občinskega proračuna z odlokom po skrajšanem postopku, zaključni račun proračuna pa z odlokom po hitrem postopku.
4. Sprejem drugih aktov občinskega sveta
140. člen
O drugih aktih razen statuta, poslovnika in odloka odloča občinski svet praviloma na isti seji.
Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte na način, kot določa postopek za obravnavo odloka.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
5. Predlog za obvezno razlago odloka
141. člen
Zahtevo za obvezno razlago določb odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
142. člen
Zahteva mora vsebovati naslov odloka, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarnopravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles občinskega sveta predlagatelja odloka, župana in občinske uprave.
Če komisija ugotovi, da zahteva ni utemeljena, obvesti predlagatelja.
Če statutarnopravna komisija ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga občinskemu svetu v sprejem.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.
Obvezna razlaga sprejeta na občinskem svetu se objavi v uradnem glasilu občine.
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
143. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu, kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.
XI. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
144. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po zakonu in statutu voli in imenuje občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
Predstavnik predlagatelja kandidatov ima pravico pred začetkom volitev oziroma imenovanj obrazložiti predlog kandidature.
145. člen
Volitve se izvedejo s tajnim glasovanjem, imenovanja pa praviloma z javnim glasovanjem.
146. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “ZA” na desni strani, beseda “PROTI” pa na levi strani.
147. člen
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so oddali glasovnice, oziroma če je za kandidata glasovala večina navzočih svetnikov, razen če zakon, statut in ta poslovnik ne določajo drugače
148. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
149. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
150. člen
Pri javnem glasovanju se smiselno upoštevajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
2. Imenovanje podžupanov
151. člen
Kandidate za podžupana občine predlaga župan. Podžupan je imenovan, če je zanj glasovala večina vseh svetnikov.
Glasuje se praviloma javno.
3. Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles
152. člen
Delovno telo občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog svetniških skupin.
Če kandidatna lista ni bila izglasovana, se na isti seji imenujejo člani delovnega telesa posamično na podlagi predlogov svetniških skupin in svetnikov z javnim glasovanjem. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnega telesa, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora
153. člen
Za imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora se smiselno uporablja 152. člen tega poslovnika.
5. Postopek za razrešitev
154. člen
Občinski svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona, statuta in tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa zakon, statut in ta poslovnik.
6. Odstop svetnikov in funkcionarjev
155. člen
Vsak svetnik, fukcionar občinskega sveta ali drugi funkcionar, ki ga je izvolil ali imenoval občinski svet, ima pravico odstopiti.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje županu, ki mora svetnike obvestiti o odstopu na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Šteje se, da je svetniku ali funkcionarju prenehala funkcija z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
156. člen
Odstopi lahko tudi član delovnega telesa. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe 154. člena tega poslovnika.
7. Dajanje mnenj in soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij
157. člen
Mnenje oziroma soglasje k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij daje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
XII. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
158. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno reševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, določi poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi odlokov ali drugih aktov.
159. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na predlog predlagateljev, ki lahko predlagajo odlok, lahko občinski svet sklene, da mora župan uvrstiti na dnevni red redne seje sveta, poročilo o izvrševanju sklepov občinskega sveta ter o opravljenih nalogah.
V poročilu o izvršitvi sklepov je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev.
Če sklepa župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
160. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
XIII. JAVNOST DELA
161. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih je obravnaval.
162. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
163. člen
Občinski svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje občinskega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
164. člen
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta ter obveščati javnost o njegovem delu.
165. člen
Občinski svet z vabilom vabi predstavnike javnih občil na seje.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega sveta.
166. člen
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi občinski svet.
XIV. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
167. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
Dopustna so odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, delovnih teles in za pošiljanje gradiva;
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva prostorov, kraja in časa sklicevanja sej;
– glede rokov za obravnavanje aktov;
– glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih;
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
Če je potrebno je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XV. RAZLAGA POSLOVNIKA
168. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo občinskega sveta predsedujoči.
Zunaj seje daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči občinski svet.
XVI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEGA POSLOVNIKA
169. člen
Predlog za začetek postopka za spremembo poslovnika lahko da župan ali četrtina svetnikov. O predlogu odloči svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejema občinski svet po postopku, ki velja za sprejem odloka.
170. člen
Akt o spremembi poslovnika pripravi statutarnopravna komisija, sprejme pa ga občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
XVII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
171. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine Kamnik (št. 02101-0079/95 in 02101-33/97).
172. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01502-1/99
Kamnik, dne 16. junija 1999.
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l. r.
