Na podlagi 24. in 33. statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/98) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 27. maja 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja način dela, postopek odločanja Občinskega sveta občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) njegovih delovnih teles, kolikor ne sprejmejo svojega poslovnika o delu, razmerja do drugih občinskih organov, uprave ter pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
2. člen
Vprašanja načina dela občinskega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo s sklepi ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela odborov in drugih delovnih teles občinskega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Delo občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta je javno.
Javnost se izloči, če tako določa zakon ali če tako odloči občinski svet ali delovno telo občinskega sveta.
5. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
6. člen
Občinski svet predstavlja župan, ga sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi za izvajanje njegovih odločitev.
7. člen
Občinski svet ima pečat okrogle oblike. Na zgornji krožnici je napis OBČINA ŽALEC na spodnji krožnici pa napis OBČINSKI SVET, v sredini je grb Občine Žalec.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan, ki vodi sejo do potrditve mandata novemu županu.
9. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
10. člen
Občinski svet izvoli na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja.
11. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
12. člen
Mandate članov občinskega sveta in župana potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatov, vloženi pri občinskem svetu oziroma občinski volilni komisiji.
13. člen
Po potrditvi mandatov občinski svet izvoli komisijo za statut občine in poslovnik občinskega sveta.
14. člen
Občinski svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju ustanovi odbore in druga delovna telesa občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
15. člen
Član občinskega sveta ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej občinskega sveta ter sej delovnih teles, katerih je član, lahko pa se udeležuje tudi drugih sej delovnih teles.
16. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana oziroma občinske uprave in organov občinskega sveta obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu, odborih in delovnih telesih občinskega sveta.
17. člen
Člani občinskega sveta, člani delovnih teles občinskega sveta imajo pravico do nagrade za opravljanje funkcije v skladu z zakonom in pravilnikom.
18. člen
Na redni seji občinskega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta.
Vprašanja ali pobude se predložijo pisno, izjemoma pa tudi ustno.
Vprašanje mora biti postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna.
19. člen
O danih pobudah in vprašanjih ter o danih odgovorih na vprašanja članov občinskega sveta se vodi evidenca, ki jo vodi strokovni delavec občinske uprave in o tem poroča občinskemu svetu.
20. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta morajo biti na seji občinskega sveta navzoči župan, podžupan ali tajnik občinske uprave.
21. člen
Na vprašanja članov občinskega sveta se lahko odgovori ustno na seji občinskega sveta. Odgovor župana, podžupana ali predstavnika občinske uprave se zapiše v zapisnik. Ne glede na ustni dogovor lahko član občinskega sveta zahteva tudi pisni odgovor.
Kolikor župan, podžupan ali predstavnik občinske uprave ne odgovorijo na seji morajo pisni odgovor predložiti na prvi naslednji seji občinskega sveta. Član občinskega sveta lahko zahteva dopolnitev odgovora.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
22. člen
Seje občinskega sveta sklicuje župan. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta na pisno zahtevo četrtine članov občinskega sveta.
23. člen
Redne seje občinskega sveta so praviloma vsak zadnji teden v mesecu.
Po sklepu občinskega sveta se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
24. člen
Izredna seja se skliče, kadar ni pogojev za redno sejo.
25. člen
Vabilo za sklic seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje županu, podžupanu, in članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Predloge odlokov (prva in druga obravnava) je potrebno županu, podžupanu in članom občinskega sveta posredovati 15 dni pred predvideno obravnavo na seji občinskega sveta s predlogom župana, da bo odlok obravnavan na seji občinskega sveta.
V nujnih primerih se gradivo za sejo občinskega sveta vroči županu, podžupanu in članom občinskega sveta najkasneje pred sejo sveta.
Gradivo za sejo mora biti podpisano s strani odgovornih oseb: župana, tajnika občinske uprave in vodje notranje organizacijske enote.
Vabilo s sklicem seje in gradivo se pošlje tudi strankam, zastopanim v občinskem svetu, krajevnim skupnostim, tajniku občinske uprave, vodjem notranjih organizacijskih enot, upravni enoti, neposredno zainteresiranim strokovnim institucijam in zavodom in sredstvom javnega obveščanja.
26. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta določi župan po posvetovanju s predsedniki delovnih teles občinskega sveta v katere pristojnost spada vsebina točke in s tajnikom občine in pristojno notranjo organizacijsko enoto občinske uprave.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katero obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
27. člen
Izredno sejo skliče župan. Vabilo s sklicem izredne seje se članom občinskega sveta posreduje 3 dni pred sejo.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži tudi na sami seji.
28. člen
Občinski svet ne more odločati o zadevah, glede katerih ni bilo prej poslano oziroma predloženo ustrezno gradivo.
29. člen
Izjemoma in v nujnih in neodložljivih primerih je dovoljeno sklicati korespondenčno sejo občinskega sveta. Odločitev se potrdi na naslednji seji občinskega sveta.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
30. člen
Seji občinskega sveta predseduje župan, po pooblastilu župana pa podžupan.
31. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
32. člen
O udeležbi članov občinskega sveta na seji občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
33. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi sklicatelj. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
3. Potek seje
34. člen
Predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
35. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve ne uvrstijo na dnevni red seje, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
O posameznih predlogih iz drugega odstavka občinski svet glasuje.
Zadeve, za katere župan ali odbor občinskega sveta oziroma delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda.
O predlogih iz četrtega odstavka občinski svet ne glasuje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje, in če je bilo članom občinskega sveta poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve. Občinski svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje odbor oziroma delovno telo občinskega sveta.
Po sprejetih odločitvah za spremembe in dopolnitve dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
36. člen
Občinski svet na vsaki seji odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član občinskega sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
37. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci odborov in delovnih teles, župan, če občinska uprava ni predlagatelj.
Zatem dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
38. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede član občinskega sveta lahko ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
39. člen
Razprave članov občinskega sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo člana občinskega sveta določi, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje razprave, vendar ne manj kot 5 minut.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
Člani občinskega sveta in predlagatelj gradiva imajo pravico do replike, vendar sme posamezna replika trajati najdalj eno minuto. Replike imajo prednost pred ostalimi razpravami.
40. člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o vprašanju brez razprave.
Če član občinskega sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član občinskega sveta omejiti le na pojasnilo.
41. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
42. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če se ugotovi:
– da seja ni več sklepčna,
– če so potrebna posvetovanja,
– če je treba dobiti mnenja odborov ali delovnih teles oziroma občinske uprave,
– v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
43. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprave oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so vse točke dnevnega reda obravnavane, občinski svet konča sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
44. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
45. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
46. člen
Opomin se lahko izreče posamezniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
47. člen
Odvzem besede se lahko izreče posamezniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
48. člen
Član občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje, za katero se ne izplača nagrada.
Član občinskega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
49. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
50. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
5. Odločanje
51. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov občinskega sveta. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina članov občinskega sveta, občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča dvetretjinska večina vseh članov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v dvorani.
52. člen
Navzočnost članov občinskega sveta se ugotovi z dviganjem rok.
O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
53. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
54. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem odloča, kadar je to določeno z zakonom in statutom.
Občinski svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi v drugih primerih.
55. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima član občinskega sveta pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
O postopkovnih vprašanjih odloča občinski svet takoj brez razprave.
56. člen
Glasuje se z dviganjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu.
57. člen
Če član občinskega sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog člana občinskega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
58. člen
Predsedujoči sveta po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina članov občinskega sveta.
59. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se natisne 28 glasovnic.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
60. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “za” in “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani. Glasuje se tako, da se obkroži beseda “za” ali “proti”.
61. člen
Tajno glasovanje izvede komisija, ki je sestavljena iz treh članov občinskega sveta, ki jih izvoli občinski svet na predlog predsedujočega. Članom občinskega sveta se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsednika komisije in pove svoje ime in priimek. Član komisije, ki pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči članu občinskega sveta glasovnico in označi pri imenu in priimku v seznam, da mu je bila glasovnica vročena.
Član občinskega sveta nato odide v prostor, v katerem se glasuje.
Član občinskega sveta izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
62. člen
Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. Komisija najprej prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v poseben ovoj, ki ga zapečati. Komisija nato odpre glasovalno skrinjico in prešteje glasovnice. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere ni mogoče ugotoviti volje glasovalca, sta neveljavni. Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in “proti”, oziroma število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Predsednik objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
6. Zapisnik seje
63. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glasovanju, podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. V zapisnik se vpiše tudi kratka vsebina ustnega odgovora na vprašanje člana občinskega sveta.
Sprejeti zapisnik podpiše predsedujoči.
64. člen
Seje občinskega sveta se snemajo, magnetogramski zapisi so na voljo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, tajniku občinske uprave, vodjem notranjih organizacijskih enot in strokovnim delavcem, ki opravljajo delo za občinski svet.
Ostalim osebam so magnetogramski zapisi na voljo le s posebnim dovoljenjem župana.
65. člen
Z akti in gradivom zaupne narave se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
66. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico vpogleda v spise in gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah občinske uprave. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le članom občinskega sveta, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem župana in člana občinskega sveta, na katerega se ti podatki nanašajo.
67. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu. Tam se hranijo tudi magnetogramski zapisi sej občinskega sveta ter drugo gradivo, za katero skrbi strokovni delavec, ki opravlja delo za občinski svet.
Gradivo iz prvega odstavka se hrani v skladu s predpisi, magnetogramski zapisi pa najmanj do izteka mandata občinskega sveta.
V. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKEGA SVETA IN DELOVNIH TELES
68. člen
Občinski svet vsako leto na predlog župana sprejme okvirni program dela za posamezno leto in terminski program.
69. člen
Okvirni program dela upošteva program občinske uprave za tekoče leto in druge predloge za razpravo ter odločanje v občinskem svetu in opredeljuje prednostne naloge. Pri tem zagotavlja smotrno povezavo posameznih obravnav pri postopku sprejemanja aktov.
70. člen
Na podlagi programa dela župan uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej občinskega sveta.
71. člen
Odbori in delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela občinskega sveta.
VI. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
72. člen
Občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo mnenj o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj in predlogov do posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta.
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom, ustanavlja občinski svet delovna telesa in določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
73. člen
Delovno telo ima predsednika, ki ga občinski svet imenuje izmed članov občinskega sveta, namestnika predsednika pa lahko imenuje delovno telo izmed članov delovnega telesa.
Prvo konstitutivno sejo delovnega telesa skliče župan.
Način dela delovnih teles se lahko uredi s poslovniki posameznih delovnih teles. Določila poslovnikov delovnih teles ne smejo biti v nasprotju z zakonom, statutom in s tem poslovnikom.
V primeru, da delovno telo ne sprejme poslovnika za svoje delo, se primeroma uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta.
74. člen
Delovna telesa občinskega sveta so stalni odbori sveta, začasni odbori in komisije občinskega sveta.
2. Odbori občinskega sveta
75. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi stalne odbore za področja, ki jih določa statut občine.
Za pripravo posameznih mnenj in predlogov za spremljanje izvajanja nalog in izvajanje zakonodaje na posameznih področjih lahko občinski svet ustanovi začasne odbore in komisije občinskega sveta.
Delo stalnega ali začasnega odbora usklajuje strokovni delavec občinske uprave, zadolžen za posamezno področje dela.
76. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za negospodarske dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za finance, proračun in premoženje.
Pristojnosti odborov določa statut.
3. Komisije občinskega sveta
77. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupin vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
Občinski svet ima stalne komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja,
– komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– komisijo za pritožbe.
78. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja ima naslednje pristojnosti:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji, soglasji, razrešitvami in priznanji občine,
– opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določi zakon, odlok ali drug akt občinskega sveta in v primerih, ko je občinski svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek,
– pripravlja predloge za izvolitev, imenovanje, soglasje ter razrešitev, kolikor za to ni pristojen župan in predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta,
– obravnava vprašanja položaja in omejitev glede opravljanja pridobitne dejavnosti v zasebne namene za osebe, ki opravljajo funkcije v organih lokalnih skupnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut občine, ta poslovnik in drugi akti občinskega sveta.
79. člen
Komisija za statut in poslovnik ima naslednje pristojnosti:
– spremlja uresničevanje poslovnika in statuta občinskega sveta,
– razlaga statut in poslovnik,
– obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika,
– na predlog občinskega sveta daje razlago določil statuta in poslovnika,
– obravnava statute pravnih oseb, h katerim daje soglasje občinski svet.
80. člen
Komisija za pritožbe obravnava pritožbe občanov, preverja njihovo utemeljenost, daje predloge za rešitev posameznih vprašanj ter predloge sklepov, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo nepravilnosti.
Komisija opravlja tudi delo v zvezi z reševanjem vlog, ki jih odstopi komisija za vloge in pritožbe Predsednika republike, Državnega zbora Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije in Varuha človekovih pravic.
81. člen
Stalne komisije občinskega sveta imajo najmanj pet članov, ki jih občinski svet izvoli izmed članov občinskega sveta.
4. Naloge delovnih teles in način dela
82. člen
Delovno telo mora poročilo o posamezni zadevi, ki je na dnevnem redu seje občinskega sveta, poslati županu najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta.
Predsednik delovnega telesa poroča na seji občinskega sveta, navede razloge za sprejeta mnenja in predloge ter povzame glavne dileme iz razprave.
83. člen
Delovno telo lahko zahteva od občinske uprave, javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju mnenja in predlogov delovnih teles. Delovno telo lahko predlaga, da strokovni delavci izvedejo raziskavo o posameznem strokovnem vprašanju, ki je predmet razprave.
84. člen
Predsednik delovnega telesa ali namestnik predsednika v sodelovanju z delavci v občinski upravi oziroma strokovnimi delavci za posamezno področje v občinski upravi organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in izvaja sklepe delovnega telesa.
85. člen
Predsednik ali namestnik predsednika delovnega telesa določi dnevni red in dan redne seje. Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti.
Gradivo za sejo se članom delovnih teles posreduje najmanj tri dni pred sejo. O seji delovnega telesa je potrebno obvestiti strokovnega delavca, ki opravlja delo za občinski svet.
86. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet, če je za sklep glasovala več kot polovica navzočih članov.
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik oziroma sklepe seje.
Seje delovnih teles so javne. Delovno telo lahko z večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
87. člen
Občinski svet sprejema statut, proračun, odloke, odredbe, pravilnike, poslovnike, navodila, sklepe in stališča in druge akte, odločene z zakonom, s statutom in drugimi akti občinskega sveta.
88. člen
Občinski svet z mnenji in stališči opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje aktov občinskega sveta.
89. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan oziroma predsedujoči občinskega sveta.
Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo v okviru pooblastil pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki oziroma namestniki predsednikov.
90. člen
Na izvirniku statuta, odlokov in drugih aktov občinskega sveta se da pečat, izvirniki aktov s hranijo v skladu s predpisi.
2. Postopek za izdajo odloka
Splošne določbe
91. člen
Odlok se praviloma sprejema v dveh obravnavah, in sicer kot prva obravnava predloga in druga obravnava predloga.
92. člen
Predlog za izdajo odloka se predloži županu občine.
93. člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati:
– zakonsko podlago za izdajo odloka;
– oceno stanja na področju, ki ga je z odlokom potrebno urediti;
– razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali njihovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal;
– načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z ustreznimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za občane na podlagi predlaganih rešitev; materialne obveze, ki bodo nastale za občino, zavode in podjetja ter za občane;
– druge okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Predlogu za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
94. člen
Predlog za izdajo odloka obravnava pristojni odbor. Na sejo odbora se povabi predlagatelja in predstavnike občinske uprave, če le-ta ni predlagatelj. Predlagatelj na seji odbora lahko poda dopolnilno obrazložitev in ima pravico sodelovati pri razpravi.
95. člen
Po končani razpravi odbor poda mnenje in predlog o predlogu za izdajo odloka. Svoje stališče, mnenje in predlog odbora, ki jih naj župan in občinska uprava upoštevata pri pripravi prve obravnave predloga pošlje županu in občinski upravi.
3. Prva obravnava predloga odloka
96. člen
Prva obravnava predloga odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb. Prva obravnava odloka mora biti obrazložena. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za izdajo odloka.
Priložena morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi odbora, ki je obravnaval predlog in mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
97. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik prve obravnave predloga odloka. O tem odloči občinski svet s sklepom. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi.
98. člen
Občinski svet prvo obravnavo predloga odloka obravnava najprej načelno. Tako, da člani občinskega sveta izražajo svoja mnenja o tem, ali so načela, na katerih naj temelji odlok, v prvi obravnavi predloga pravilno in dosledno upoštevana.
99. člen
Če občinski svet načelno sprejme odlok, preide k obravnavi posameznih členov.
Po končani obravnavi občinski svet s sklepom sprejme stališča, mnenja in predloge k prvi obravnavi predloga odloka in ga pošlje v razpravo.
Če občinski svet prve obravnave predloga odloka načelno ne sprejme, ga vrne predlagatelju in občinski upravi in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno prvo obravnavo predloga spremeniti ali dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem je potrebno pripraviti spremenjeno oziroma dopolnjeno prvo obravnavo predloga odloka.
4. Druga obravnava predloga odloka
100. člen
Druga obravnava predloga odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo predpisi. Druga obravnava predloga odloka mora biti obrazložena. Obrazložitev mora vsebovati zlasti:
– kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k prvi obravnavi predloga odloka;
– katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagateljev ni sprejel in zakaj ne in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka;
– besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka;
– vire in načine zagotovitve potrebnih finančnih sredstev.
Drugi obravnavi predloga odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
101. člen
Druga obravnava predloga odloka na seji občinskega sveta obsega načelno drugo obravnavo predloga odloka in obravnavo njegovega besedila.
Preden se preide na načelno drugo obravnavo odloka, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega odbora in predstavnik občinske uprave obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno drugo obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih druga obravnava predloga vsebuje. Med obravnavo besedila druge obravnave odloka po delih oziroma po poglavjih se razpravlja o drugi obravnavi predloga odloka, lahko pa tudi po členih, če občinski svet tako sklene.
102. člen
Po končani načelni obravnavi občinski svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih občinski svet odloča o drugi obravnavi predloga odloka v celoti.
103. člen
Občinski svet lahko med drugo obravnavo predloga odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi, da ni doseženo soglasje, oziroma, če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki so se ob razpravi pojavila, potrebno proučiti.
Če občinski svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
104. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik druge obravnave predloga odloka. O takšnem predlogu občinski svet razpravlja ter odloči s sklepom.
105. člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo druge obravnave predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti priložen v pisni obliki. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok (člani občinskega sveta, župan in drugi predlagatelji, ki jih določa statut).
106. člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost za zagotovitev sredstev. Svet lahko sklene, naj se pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in za zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
107. člen
Amandma k drugi obravnavi predloga odloka je potrebno poslati županu in strokovnemu delavcu, ki opravlja delo za občinski svet najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet razpravljal o drugi obravnavi predloga odloka.
Amandma k drugi obravnavi predloga odloka župan pošlje predlagatelju odloka, pristojnim delovnim telesom občinskega sveta in občinski upravi.
108. člen
Župan in pristojna delovna telesa predloženi amandma proučijo, do njega zavzamejo stališče in jih predložijo občinskemu svetu.
Na sejo delovnega telesa in na sejo občinskega sveta se povabi predstavnik predlagatelja amandmaja in župan.
109. člen
Amandma k drugi obravnavi predloga odloka se sme izjemoma vložiti tudi na seji občinskega sveta, vendar najkasneje do začetka obravnave amandmajev na seji in ga predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta. Tudi tak amandma mora biti vložen pisno, z obrazložitvijo posebej utemeljenih razlogov za tako predložitev amandmaja. Občinski svet najprej posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo predloženi amandma obravnaval.
110. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga odloka. Tudi župan občine lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja druge obravnave predloga odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka.
Predlagatelj odloka lahko med obravnavo svoj amandma pisno spremeni, dopolni ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
111. člen
Predlagatelj odloka in župan občine lahko povesta svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
112. člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed članov občinskega sveta zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oziroma črtanje posameznih določb druge obravnave predloga odloka, se takoj po sprejetju tega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tako amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu druge obravnave predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju na drugo obravnavo predloga odloka.
5. Postopek sprejemanja proračuna občine
113. člen
Predlog proračuna občine (prva obravnava) mora župana predložiti občinskemu svetu najkasneje do konca meseca marca tekočega leta.
Župan predloži občinskemu svetu predlog proračuna občine (prva obravnava) skupaj z izhodišči za sestavo proračuna.
114. člen
Predsedniki delovnih teles v petnajstih dneh po sprejemu odloka o proračunu občine (prva obravnava) skličejo seje delovnih teles na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna.
V tem roku lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna (prva obravnava) predložijo županu pisne pripombe in predloge.
Vsak predlagatelj predloga in pripombe mora upoštevati pravilo ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
115. člen
Župan se v roku iz prejšnjih členov opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi predlog proračuna občine (druga obravnava).
116. člen
Na predlog (druga obravnava) lahko člani občinskega sveta v pisni obliki vložijo amandmaje, in sicer najkasneje tri dni pred sejo.
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
Občinski svet na seji najprej odloča o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa še o amandmajih, ki so jih vložili člani občinskega sveta.
117. člen
Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem kot celoti.
118. člen
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
Ko je predlog uskladitve proračuna predložen na dnevni red, ga župan obrazloži.
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.
119. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki velja za hitri postopek za sprejem odloka.
120. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna oziroma spremembe in dopolnitve poračuna občine. Rebalans proračuna oziroma spremembe in dopolnitve poračuna občine se sprejemajo po hitrem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu oziroma spremembi in dopolnitvi poračuna občine mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen in mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Združitev faz v postopku za izdajo odloka
121. člen
Če tako določa statut občine in če ne gre za obsežne in zahtevne odloke, lahko na predlog predlagatelja in mnenja pristojnega odbora, občinski svet odloči, da se združita fazi prve obravnave predloga odloka in druge obravnave predloga odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena lahko občinski svet sprejme, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov,
– zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti javnih zavodov in podjetij ter občanov,
– spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
7. Hitri postopek za izdajo odloka
122. člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v občinskih zavodih in podjetjih, kadar to zahtevajo interesi obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
123. člen
Predlog, da naj se odlok izda po hitrem postopku, obravnava občinski svet. Predlog mora biti posebej obrazložen, navedeni razlogi za izdajo odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan.
124. člen
Če občinski svet sprejme predlog, naj bo izdan odlok po hitrem postopku, začne na seji ta predlog takoj obravnavati. Med obravnavo lahko zahteva od pristojnega odbora, naj poda svoje mnenje in predlog. Če predlagatelj ni župan, se zahteva njegovo mnenje pred odločanjem o sprejemu odloka.
125. člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave predlagati amandmaje.
8. Ponovno odločanje o odloku
126. člen
Kadar občinski svet na zahtevo župana ponovno odloča o odloku, se le-to opravi na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Pred glasovanjem župan obrazloži zahtevo; k temu pa lahko dajo mnenje delovna telesa občinskega sveta.
127. člen
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
9. Postopek za obvezno razlago odloka
128. člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajejo predlagatelji.
129. člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava občinski svet po postopku, ki je v tem poslovniku določen za drugo obravnavo predloga odloka.
10. Sprejem drugih aktov
130. člen
Drugi akti občinskega sveta, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka, tako da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek druge obravnave predloga odloka.
131. člen
Odlok o proračunu se sprejema v obliki odloka v dvofaznem postopku, odlok o zaključnem računu proračuna pa tako, da se združita prva in druga faza postopka.
VIII. REFERENDUM
132. člen
Občinski svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali statutom občine, razpiše referendum.
133. člen
Občinski svet razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu RS.
Sklep o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se lahko objavi tudi v javnih občilih.
134. člen
Izid referenduma se objavi na enak način kakor razpis referenduma.
IX. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
135. člen
O izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah se glasuje tako kot določa zakon in statut občine.
136. člen
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut ali ko občinski svet z večino glasov določi, da se glasuje tajno.
Odločitev se sprejme z večino, ki jo določa zakon in statut občine.
Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
137. člen
V primerih tajnega glasovanja o več kandidatih za isto funkcijo se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda “proti” pa na levi strani.
138. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta, ki so oddali veljavne glasovnice, če zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne določata drugače.
139. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
140. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
2. Izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta
141. člen
Glede na določbe zakona o Državnem svetu izvoli občinski svet v volilno telo za volitve člana Državnega sveta toliko predstavnikov, kot jih določa zakon (v nadaljevanju: elektorjev) ter lahko določi enega kandidata za člana Državnega sveta.
142. člen
Kandidate za elektorje lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Predlagatelj lahko predlaga največ toliko elektorjev, kot jih določa zakon. Predlogu morajo biti predložena pisna soglasja kandidatov.
Predlagatelj lahko predlaga največ enega kandidata za člana Državnega sveta. Predlogu mora biti predloženo pisno soglasje kandidata.
Predlogi z osebnimi podatki kandidatov za elektorje in kandidata za člana Državnega sveta se predložijo komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja do roka, ki je določen z rokovnikom volilnih opravil.
143. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sestavi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu predlaganih kandidatov za elektorje ter kandidatov za člane Državnega sveta ter jih predloži na sejo občinskega sveta.
144. člen
Elektorje in kandidate za člane Državnega sveta se voli na seji občinskega sveta s tajnim glasovanjem.
Na glasovnici so kandidati za elektorje in kandidati za člane Državnega sveta vpisani po vrstnem redu, ki ga je določila komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
Član občinskega sveta glasuje za posameznega kandidata za elektorja in posameznega kandidata za člana Državnega sveta tako, da obkroži zaporedno številko pred največ toliko kandidati, kot se voli elektorjev, oziroma kandidatov za člana Državnega sveta (po zakonu se voli en kandidat).
Izvoljen je kandidat, ki je prejel največ glasov.
145. člen
V primeru, da sta dva ali več elektorjev oziroma za kandidata za člana Državnega sveta pri glasovanju prejela enako najvišje oziroma enako najnižje za izvolitev potrebno število glasov odloči o izvolitvi oziroma o določitvi žreb, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta.
146. člen
Strokovni delavec, ki opravlja strokovna opravila za občinski svet mora v roku, ki ga določa rokovnik volilnih opravil predložiti seznam izvoljenih elektorjev ter kandidaturo za člana Državnega sveta skupaj s potrebnimi prilogami pristojni volilni komisiji.
X. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
147. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
148. člen
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
149. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov in jih je dolžan objaviti oziroma poslati v objavo šestnajsti dan po njihovem sprejetju na seji občinskega sveta.
150. člen
Župan skrbi za zakonitost, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo.
XI. JAVNOST DELA
151. člen
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
Vabila za sklic sej občinskega sveta ter delovnih teles občinskega sveta se objavijo na oglasni deski Občine Žalec na sedežu Savinjske čete 5, Žalec.
152. člen
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava občinski svet, se po sklepu sveta lahko objavijo tudi v javnih občilih.
153. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Član občinskega sveta javnosti ne sme sporočati podatkov iz gradiva in dokumentov, ki so zaupne narave.
154. člen
Občinski svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje občinskega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
155. člen
Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega sveta, glasila in druge publikacije.
156. člen
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Občinski svet lahko sklene, da se izda uradno obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi župan.
XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
157. člen
V vojnem ali izrednem stanju so v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede roka za obravnavanje aktov,
– glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
158. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali preko pristojnih državnih organov nemudoma obveščati župana o naslovu in telefonu, na katerega so dosegljivi.
XIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
159. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik predsednik komisije za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči občinski svet.
XIV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
160. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta z dne 10. decembra 1998.
161. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 01503/0001/99
Žalec, dne 27. maja 1999.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, dipl. ek. l. r.
